fllitilo Jugoslovanska kmetuke zveze. J Cena 38 Din za celo loto. — Za inozemstvo 6» Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Izhaja vsako sredo ol> ti zjutraj. — .Spisi in dopisi »aj sc pošiljajo Credniitvn ..Domoljuba", narofnha reklamacije In tnsoratl pa UpravnIStvu ,.Domoljuba" t Motiljanl, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Ob 10-!etnici majniške deklaracije.
30. tega meseca bo preteklo 10 let, odkar so Slovenci v avstrijskem državnem zboru pod vodstvom svojih neustrašenih voditeljev dr. Korošca in dr. Kreka proglasili takozvano majniško deklaracijo. V tej izjavi so Slovenci sredi svetovne vojske, ko so imeli Nemci pripravljen načrt nas po zmagoviti vojski izseliti v Galicijo ter naše lepe kraje kolonizirati z Nemci, odločno in glasno prod celini svetom zahtevali isto svobodo in isto samovlado za južne Slovane, kot jo imajo Nemci. Zahtevali smo združitev južnih Slovanov z las.no upravo.
Poglavitni pogoj za obstoj in zdrav vsestranski razvoj vsakega naroda je pravična svoboda in samoodločba. Te v Avstriji nismo najmanj imeli. Vsi višji uradniki so bili Nemci, industrija • vedno bolj prehajala v tuje roke, Slovenec je bil samo za to še, da služi. Po zmagoviti vojski mu je bila začrtana najbolj črna usoda. In v to tožko ozračje je kot Llisk posvetila lr.ajni-ška deklaracija. Dih po svobodi in samoodločbi je kakor močan val zavel po vsej Sloveniji. Kakor človek, ki je v skrajni smrtni nevarnosti, zbere vse svoje sile, da sc reši, tako je takrat slovenski narod moralno potrgal svoje stoletne vezi ter si idejno že priboril svobodo in samoodločbo.
Kes je, da danes v naši državi ni še vse v redu, da kot Slovenci nimamo še tisto svobode in samoodločbe, kot jo vsak narod nujno potrebuje, toda naša pot gre v tem smislu stalno navzgor, med tem ko jo šla v Avstriji stalno navzdol.
In vprav to je tudi še danes veliki pomen majniške deklaracije za nas Slovence: boj za svobodo in samoodločbo Slovencev, ki se je pričel z deklaracijo, ni še ponehal, temveč se še bije z vedno boljšimi uspehi. In kadar bomo Slovenci v državi imeli vse, kar kot narod moramo imeti (ogromno smo
si že priborili v teh 10 letih), tedaj bo deklaracija slavila svojo končno zmago, obenem pa bo to zmaga močne Jugoslavije, v kateri bo napredna in v svobodi razvijajoča se Slovenija najmočnejši steber, kakor bo močna Jugoslavija Sloveniji najkrepkej-ša opora.
In še drug ogromen pomen ima še danes majniška deklaracija. Njen program ni šo izvršen. Vsi južni Slovani še nismo združeni. V prvi vrsti ječe pod tujim jarmom naši primorski Slovenci in Hrvati ter koroški rojaki, in končno: Bolgari še niso z nami združeni. Majniška deklaracija nas druži ter pas opominjta: ne smemo odnehati, dokler nismo združeni vsi Slovenci in vsi južni Slovani v eni sami mogočni državi, kjer se bo vsak izmed štirih narodov razvijal svobodno, a družila jih bo ena močna državna vez v nepremagljivo celoto.
In če bomo letos slovesno slavili desetletnico majniške deklaracije, je ne bomo slavili samo kot zgodovinski dogodek, temveč tudi kot naš nadaljnji program, dokler ga ne uresničimo.
Te proslave naj imajo v prvi vrsti ta namen, da se v polni meri zavemo ogromne važnosti majniške deklaracije ne samo prod desetimi leti, temveč tudi še danes. Naj nam vedno kliče v spomin, da je samo v združitvah Slovencev in Jugoslovanov v eni državi ter svoboden razvoj Vseh jugoslovanskih narodov jamstvo najprvo za obstoj Slovencev sploh, drugič pa za kulturni in gospodarski napredek našega naroda. Tujcu na severu, severovzhodu in zapadu bi nas radi državno, narodno in potem gospodarsko pogoltnili, edina naša rešitev je v močni lastni jugoslovanski državi, ki se je bodo bali sosedi in jo spoštovali.
V Belgradu.
Narodne skupščine ni. Zato se vodi vsa sedanja politika kakor pravimo za kulisami. Nihče nič natančnega ne ve, kaj se Bnuje in kuha. Skušajmo malo iz zunanjih dogodkov razbrati, kaj se v resnici godi, a ne moremo jamčiti, da bi vse tako zadeli, kot je v resnici.
Vlado na zunaj res podpirajo Davldo-
vičevi demokrati in radikali, toda jasno je, da samo iz discipline in pa zato, ker nobena struja ni še dovolj pripravljena in gotova, da bi v slučaju razsula vlade prišla v ospredje. Vlada sama pa se trudi, da bi dobila volilni mandat in da bi razpustila narodno skupščino. V ta namen je šel ministrski predsednik v Vrnice h kralju, pa danes še ne vemo, ali je dobil volilni mandat ali ne. Govori se namreč, da bi bile
sedaj, ko so razmere z Italijo tako napete, volitve zelo neumestne in bi naš položaj poslabšale.
Med radikali se bijejo obupni boji. So tri izrazite, med seboj si zelo nasprotne struje. Na prvem mestu so Vukičevičevci, vladni radikali, bivši jovanovičevci. Ti so pravzaprav samo še po imenu radikali in tudi po številu najšibkejši, toda imajo danes moč v rokah in veliko zaslombo na dvoru. Gre jim zato, da sami izvedejo volitve ter svojo strujo okrepe, ostale radikale pa raz-bijejo. Najmočnejši so pa Uzttnovičevci, ki so imeli v rokah prejšnjo vlado in so dobili naročilo, da odstopijo. Na Vukičeviča so precej divji ter se pripravljajo, kako bi zopet obvladali položaj. Tretji so pašičevci, ki so na dvoru v veliki nemilosti, pa imajo za seboj zelo ugledne politike. Le-ti se trudijo, da bi zlasli dobili premoč v radikalnem klubu s tem, da bi svojega človeka, starega Pa-čovega prijatelja Aco Stanojeviča izvolili za predsednika stranke in s tem dobili odločilni vpliv. Uzunovičevci in pašičevci so si sicer precej gorki med sabo, toda skupna nevarnost od strani Vukičeviča jih je v zadnjem času zbližala.
Davidovičevi demokrati na znotraj tudi niso edini. Sedaj ima glavno besedo dr. Ma-rinkovič, kateri je tudi v vladi odločilen. Davidovič ni zadovoljen s sedanjim stanjem, toda izgovarja se, da je treba izvesti svobodne volitve in to je le možno, če so demokrati v vladi, čeprav ta vlada ni baš demokratična.
Najbolj žalostno figuro igrajo sedaj žerjavovci. Na vse strani se ponujajo v vlado, zakaj volitve so tu in denarja jim manjka, odkar so skoro vse njihove banke falirale. Toda Pribičeviča ne marajo v vlado zato, ker bi pri volitvah demokratom in radikalom v zelje hodil, pač pa niso nekateri nenaklonjeni slovenskim žerjavovcem, ker belgrajski framasoni vidijo, da so slovenski liberalci v svojem sovraštvu do vere in Cerkve najzanesljivejši framasonski bojevniki proti SLS, katere program sloni na katoliških načelih. Zato se slovenski liberalci na vse pretege trudijo, da bi osnovali v Sloveniji »napredni blok«, ki naj bi združil vse slovenske liberalne stranke v eno fra-masonsko bojno vrsto proti katoličanom. Ta »napredni blok« bi bil mendav belgraj-skim framasonom zelo všeč in bi žerjavovcem olajšal vstop v vlado. Toda povsod se smola drži, kamor žerjavovci primejo. V ta
i'
»napiedni blok« bi pač vse slovenske liberalno stranke rade šle, toda ne pod komando žerjavovcev razen nekaterih socialistov, ki jim je glavna naloga boi proti ve-ri. Na drugi strani pa si v Belgradu ne upajo Slovencev in Hrvatov izzivati z žerjavovci in pribičevitanci. Zato se zdi, da bo vse ponujanje žerjavovcev v vlado zaenkrat ostalo brez uspeha.
Radičevci so uiirni, ker vedo, da sn v Belgradu zgubili vse in je vsak trud zastonj.
Zdi pa se, da bo še ta teden v položaj prišlo precej jasnosti in bomo prihodnjič o tem poročali.
Kaj pišejo nasprotnik?.
;Kancelpara^:ral bo samo korisril veri«, razlaga v dolgem članku zadnja >Domo-vina . Kaj je Kancelpa"agraf< in kako bo veri : koristil«, o tem je pisal »Domoljub« že zadnjič in naša želja je, da dotični važni članek tudi žerjavovci po dežel; opetovano prečitajo. Za danes naj omenimo le, da je značil j-kancelparagrak povsod, kjer so ga vpeljali, začetek javnega preganjanja vere in Cerkve, tiste vere in Cerkve, ki jo je dolžan slušati vsak katoličan. Zato je za slehernega pravega katoličana v škofijah celega sveta merodajno edino to, kar pravi o kanrelparagrafuo raznih političnih strankah in njih časopisju — pristojna cerkvena oblast. In ta oblast skancelparagraf« obsoja in ta oblast je že opetovano povedala, katerih časopisov slovenski katoličan ne sme naročati in redno citati in katerim veri in Cerkvi nasprotnim strankam ne sme pripadati. Kdor pa v svoji trmi in >učenosti misli in dela drugače, naj gre svojo pot, — ponosnega imena ^katolik« pa naj
ne zlorablja ne v življenju in ne ob smrti. ★
Geslo mora hiti: za pametno in pošteno občinsko gospodarstvo«, piše Domovina- . Podpišemo in pristavljamo, da ne more biti pri ljudeh, ki Cerkve od znotraj skoraj nikdar ne vidijo, pa tudi ne pri — prijateljh propadlih bank — poštenega občinskega gospodarstva. Zato ne bi noben pameten in pošten kmet volil v občinski
odbor — pristaša žerjavovske stranke, ★
»Le brez strahu«, piše >Kmetski list« samostoinežem za bližajoče občinske volitve. — Ne bo veliko zaleglo, ker je večina slovenskih radičevcev že spoznala, da je bilo dosedanje delo njihovih voditeljev slovenskemu kmetu le v gospodarsko škodo in da je le v korist občine, če se kričavim »gospodarskim veleumom« zabrani vstop v občinske odbore.
★
»Slovenski kmetje morajo skupaj v boj za svojo osamosvojitev in svobodo«, pou-
vrvarskiti izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
ivRti n. Honmič
LJUBLJANA, SI. Peira cesra si. 31
I« ^podrul.itah , Maribor«, »etri,,,,, 20 In , Kamniku, Šutna it. 4.
čuje glasilo slovenskih radičevcev. — >Osamosvojitev in svobodo« slovenskega kmeta ste ravno vi, samostojneži »zafurali« z glasovanjem za — centralistično ustavo. Zalo pa se zbira pri vseh volitvah ogromna večina slovenskega ljudstva pod zastavo SLS, da po vaši krivdi zapravljeno samostojnost zopet pribori.
-Zato pravimo kmetom, naj poslušajo vse nasvete, ampak odločujejo naj o vsem kmetje sami .:, razlaga Kmetski lisf'. Zakaj pa v Vaši stranki odločujejo Pucelj, Pre-peluh, Bukovec itd., ki niso kmetje? Kdo
potem še verjame taki bedasti pisariji? ★
»Gospoda Že ve. zakaj hnjska kmete,
— zato, da kmetom 'ahko žepe prazni < pripoveduje Kmetski list«. — Popolnoma pravilno in tudi g. Pucelj ve, da so imele vlade, v katerih je sodelovala tudi radičev-ska stranka za »izpmznjevanje« ljudskih žepov — nepopisen apetit. — In zakaj imate v na^elstvu vašo stranke tudi toliko gospode?
★
»Mi smo z davki že dovolj obremenjeni,.! pripoveduje Domovina«. Resnično in kdo je temu kriv? Ali ne vi žerjavovci, ki ste brez srca in vesti v v'adi nalagali Sloveniji leto za letom večje davčne dajatve? Za blagor ljudstva pa niste storili prav ničesar; ljudski denar ste uporabljali le za svojo strankarsko blagajno in
za svoje lažnjivo časopisje.
*
»Klerikalci bi morali, ko so sedeli v vladi, poskrbeti, da bi se našim oblastnim skupščinam odstopila zadostna denarna
sredstva,« modruje žerjavovski tednik. — Z dopolnili k državnemu proračunu je že vse to preskrbljeno. Kar bo za uspešen napredek slovenskega gospodarstva še zmanjkalo, ^e bo že še dobilo iz prispevkov tistih, ki se bodo z nepotrebnimi življenjskimi izdatki sami obremenili. ★
»Z verskimi zlorabami je SLS v Sloveniji zmagovala.« — Navadna laž, kajti če bi SLS podtikanc »verske zlorabe« igrale pri naših zmagah odločilno vlogo, bi SLS pri volitvah v konstituanto ne bda — propadla. Enkrat se je večina našega ljudstva dala preslepiti lepim besedam hinavskih nasprotnikov slovenskega naroda, a kmalu je naš človek spoznal, da je pošteno, nesebično gospodarsko delo doma le pri Slovenski ljudski stranki. Zato SLS zmaguje in bo zmagovala ★
»Hočemo čistost vere,« razlaga žerjavovski tednik. Drzno in smešno! »Čistost vere« zahtevajo žerjavovci, torej tisti ljudje, ki sramote najboljše dušne pastirje ki so nesramno lagali v svojem časopisju o Materi božji in svetnikih, ki raziagajo po svojih društvih, da sveta ni ustvaril Bog m da je človek potomec opice itd lo je vasa »čista vera« _ hinavci!
. >Cf,rkev nai »e vrne veri, a politiko na, vodijo posvetni ljudje,« modruje »Domovina« Razumemo, to bi vam bilo všeč. Duhovnik na, bi sedel ves dan v župnišču
ali pa v cerkvi, vi bi pa med tem p0
jih druš-tvih in zabavah neovirano hujsk^ zoper vero in verske resnice, sramotili cerkev in nje služabnike, metali iz šolskiK sob verouk in križ in zastrupljali z ne. nravnostjo staro in mlado. Take politik" »posvetnih ljudi« — se vam hoče. Brez' uspešen vaš trud!
Klerikalci so najbolj izobraženi.
Ker večina oblastne skupščine bivšim narodnim socialistom ni nasedla in pri m, lostmun položaju, v katerem se nahaja četa kupno slovensko ljudstvo, odklonila njihov neresen predlog,, da se najame 30 milijo, nov Din posojila za nova mestna stano. j vanja, očitajo ti ljudje naši stranki, da nima srca za revni sloj, kar je seveda že več kol stokrat dokazana neresnica. »Nova pravda« piše, ua bi radi iega klerikalcem na Hrvati sk m in v Srbiji nič več ne verjeli, \ Slo. voiiiji, >.ki stoji v kulturnem oziru na prvem mestu , pa jim bo ljudstvo še vedno zaupalo. — Prav dobro! Kakor torej sami pj. šele sledijo klerikalcem le izobraženi, brihtni ljuelje. To pravimo mi vedno iu le v« seliti nas mora vaše priznanje. Ko bodo še tam na jugu v kulturnem oziru tako vi« soko kot slovenski narod — bo žerjavov* skih laži in hujskarij enkrat za vselej konec, kajti samo nezavedno, v izobrazbi zaostalo ljudstvo naseda lepim besedam
političnih kričačev in zabavljačev.
★
Dokument kulturne sramote.
Poel tem naslovom prinaša socijalde-mokraška »Delavska politika« v majski številki neki proglas nemške krščanskoso-cijalne stranke, ki se je začetkom vojne navduševala za njo. Socijaldemokratje so očividno porabili, da so za vse vojne kredite, brra katerih je vojna izključena, gla« sovali tudi njihovi poslanci — jsodrugi< in sicer z istim navdušenjem, kakor največji militaristi. Pa vtajite, če morete! ★
RdeČkarski »raj na zemlji«.
»Delavec« prinaša v 9. številki članek, o spolnem vprašanju, ki izzveni v tem, da bi bil raj na zemlji, ako bi bila dovoljena — svobodna spolna razmerja in omejitev človeškega naraščaja. — Ves članek je en sam veliki udarec vzglednemu samskemu in rodbinskemu življenju (saj zagovarja celo samoskrumbo) in je nezaslišan greh proti naukom vere in Cerkve. Ali je glavna rešitev dela vsi; ega vprašanja — svobodna svinjarija? Ali je v Rusiji raj. kjer v spolnih razmerah vlada živalska morala?
Cerkovnik se išče
za cerkcv na Rožniku pri Ljubljani, -V prostem času bi opravljal tudi kmečka dela ni polju. Lc pridna in poštena oseba se sprejme. — Plača po dogovoru. Naslov na: """ * *"
!Oa Fe »("M.....
JOS ČAD, posestj razpisuj«
nik, Sp. Rožnik pri Ljobljani.
RjS7PSQ žuPnl urad v Sodraiici tiHHI J^, pismeno ofcrtalno licitacijo n
ADAPTACIJO ŽUPNE CERKVE V SODRAŽI^
Vsa potrebna pojasnila in pripomočke dobe ftektantje pri župnem uradu v Sodražici. Ponun™ je vposlati do 27. maja t. 1. Licitacija sc bo vrst» 30. maja 1927 ob 10 dopoldne v župniSJSu. Gradben' odbor si pridržuje pravico, oddati delo ne S'c" na višino ponudene vsote.
NOVICAR

d Svarilo! Ponovno nam poročajo z dežele, kako nasedajo ljudje agentom raznih malih bank, ki jim vsiljujejo razne papirje, zlasti pa papirje vojne odškodnine. Posamezni plačajo za kos po 100 Din in še čez, več kot je kurz na borzi. Ker vzamejo na obroke, pride še dražje. Ponovno prosimo vse prijatelje ljudstva, duhovnike, učitelje, župane itd., opozarjajte ob vsaki priliki ljudstvo, naj bo previdno. Kako škoda je tisočakov ljudskega premoženja, ki gre v nič! Čemu bi redili tuje banke in tuje agente?
d Delo SLS se pozna. Kako so svoj čas samostojneži ko so bili poldrugo leto v vladi, pravili, da bodo zidali v Sloveniji železnice in vsem je še v spominu takozvana Pucljeva železnica, ki je bila naslikana v->Avtonomistu». SLS pa je bila dobra dva meseca v vladi ter spravila v finančni zakon člen o graditvi novih železnic v Sloveniji. In res je prometni minister na podlagi tega zakona predložil finančnemu odboru načrt za graditev železnic, ki naj se začno graditi že v teku 6 mesecev. V Sloveniji so to proge Kočevje—sušaška proga, Krapina —Rogatec in Št. Janž—Sevnica. Dr. Kulovec se je zavzemal za to, da se začno takoj graditi tudi j.roge Novo mesto—Brežice ter Straža- Kočevje, pa je minister odgovoril, tla za sodaj žal nima zadostnih kreditov.
d Večja orlovska prireditev se bo vršila 3. julija, ob priliki ljubljanskega vele-sejma, na ljubljanskem Stadionu. Nastopili bodo Orli-telovadci iz ozemlja bivše Kranjske. Dopoldan bo spreved skozi ms-to na Stadion, kjer bo sv. maša, po.)c'.' i pa telovadni nastop.
d Kriza v bolniškem zavarovanju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je dovoljeval najdalekosežnejše olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih predpisov. Plačilne olajšave pa so podjetja in delodajalce zavedla k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov niti rednih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Naravno in razumljivo je, da naše zavarovanje pod takimi razmerami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na najmanjšo mero, ki daleko ne zadošča za tekoče in nujne obveznosti. Ta pojav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanju vseh kazni in pa k strogemu izvajanju že obstoječih predpisov. Iz teh razlogov daje urad v vednost, da je v interesu bolnih zavarovalnih članov in v interesu rodnih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vstraja na vseh sredstvih, ki •nu jih daje sedanji zakon v svrho izterjanja dolžnih prispevkov na razpolago, in da ne more dovoljevati nobenih olajšav ycč. Bolniško zavarovanje ne razpolaga z nobenimi rezervami, in more biti zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč in nedoglednih Pc dedič za zdravljenja in pomoči potrebne zavarovance. S tem urad nujno opozarja vse delodajalce, da se z vso resnostjo za-
vedajo dolžnosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavarovalnih prispevkov smatrajo izmed vseh javnih dajatev za najbolj nujno in neodložljivo. (Iz okrožnice okrožnega urada za zavarovanje delavcev.)
d Ljubljanski okolici. Sedaj, ko se večkrat govori o raznih mestnih hranilnicah, so nas vprašali nekateri iz ljubljanske okolice, če je takozvana »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« v rokah somišljenikov naše stranke. Reči moramo, da ni pri tej posojilnici nobenega našega pristaša, ampak je v rokah mož, ki so drugega prepričanja. Toliko v pojasnilo.
d Odgovori na vprašanja v »Domoljubu« v naši velikonočni številki še vedno pridno prihajajo. Priznati moramo, da smo dobili v njih veliko dobrih zrn in dragocenih navodil za naprej. Po 31. maju bomo vse odgovore podrobno proučili, skušali izvršiti, kolikor nam bodo seveda možnosti dopuščale ter bomo najboljšemu piscu poslali obljubljeno nagrado.
d Dr. Ivan Stanovnik in SI S. Prejšnji nik v Ljubljani, vse politične vloge v Slo-nik v Ljubljani, vse politične volge v Slovenski ljudski stranki. To je bila posledica nesoglasij med njim in SLS. Načelstvo SLS je v svoji seji dne 8. t. m. te odstope vzelo na znanje. Nato je dal dr. Stanovnik zagrebškemu hrvatskemu listu »Novostb izjavo, v kateri se obrača proti načelniku dr. Korošcu in v kateri nastopa proti duhovščini v SLS. Po tej izjavi ni več smatrati odvetnika d;r. Ivana Stanovnika za pristaša naše stranke. Vse disciplinirane somišljenike SLS prosimo, da vseh svojih političnih korakih to v polni meri upoštevajo.
d Nekaj o brezposelnosi. »Dela ni«, tožijo eni, »Delo nas bo rešilo« kličejo drugi. Pisec teh vrstic je dobil voz premoga. Treba ga spraviti v klet. Pristopi brezposelni in zahteva 40 Din, za kaj manj ni hotel znositi. Delo sem opravil nato sam in v dveh urah zaslužil štiri »kovače«, kar je zadostovalo za skromno enodnevno prehrano vse družine. Niso vsi taki, ampak že navedeni slučaj jasno kaže, da vzrok brezposelnosti ni vedno samo pomanjkanje dela, temveč večkrat tudi pomankanje volje za delo, ker je beračenje lažje in dobička-nosnejše kot delo.
d Slana 12. maja. Letos se trije ledeni svetniki sv. Servacij, Pankracij in Bonifacij napravil kmetijstvu znatno škodo. Posebno slabo se je vpeljal sv. Servacij 12. maj, ki je nastopil s tako hudo slano, da je uničil vse, kar je bilo v naravi nežnega. Posebno je trpel fižol, ki je tako osmojen, da ga bo treba nanovo posaditi. Krompir je tudi močno ožgan in četudi se bo opomogel, bo letina vendar vsled tega trpela. Orehi so popolnoma uničeni in tudi sadje tam, kjer je bilo še v cvetju. V vinorodnih krajih so tudi trte nekoliko trpele. Posebno hudo je bilo prizadeto ljubljansko barje, ki je bilo kakor posneženo. 13. maj pa je prinesel mrzel dež, ki se je celo na nizkih hribih
spremenil v sneg. To je torej letos prvi začetek ujm, ki čakajo kmeta pri njegovem gospodarstvu. Dal Bog, da bi jih ne bilo mnogo, ampak, da bi vsaj ena dobra letina popravila ogromno zgubo zadnjih dveh let.
d Naznanite škodo v 8 dneh. Po nekaterih krajih je slana napravila občutno škodo zlasti v vinogradih. Ker na podporo ni misliti, je treba vsaj pri davkih nekaj doseči. Zato naj župani naznanijo gotovo v 8 dneh po slani škodo davčnemu oblastvu (ne uradu) ter prosijo za odpis davkov. Pa tudi prizadeti posestniki naj to store vsaj v 8 dneh. Prošnja naj bo približno taka: »Davčno okrajno oblastvo v ____ Naznanjam, da mi je mraz v času od ... do... 1927 uničil v mojem vinogradu parcel, štev. ... letošnji pridelek tako, da ne bo letos prav nobenega dohodka iz vinograda (ali pa: pridelek je uničen od 50 do 80 odstot.). Prosim, da se ta moja prijava upošteva in se mi odpiše zemljiški davek ter se ogromna škoda, ki me je zadela, upošteva tudi pri dohodnini; ker letos ne bo iz vinograda niti toliko dohodkov, da bi bili kriti stroški obdelovanja. Datum. Podpis. Potrdilo obč. urada.»
d Spomenik neodrešenetnu ozemlju
se odkrije za desetletnico majniške deklaracije v nedeljo, dne 29. t. m., v Ljubljani Pred spomenikom bo gorel večni ogenj.
d Nova podzemska jama je bila preteklo nedeljo otvorjena pri Ponovi vasi (Grosuplje). Jama ima zelo lepe kapnike. Nadaljnje raziskavanje bo še pokazalo, koliko jame je še neodkrite in kakšne podzemske lepote se še skrivajo v njej. Otvoritvi jo prisostvovala večtisočglava množica.
d Na naslov loterije Št, Peter pod sv.
Gorami, Parkrat smo tudi mi na prošnjo priporočili loterijo Št. Peter pod sv. Gorami. Ljudje nas sedaj ponovno vprašujejo, kdaj bo žrebanje, ki bi se že davno moralo vršiti, pa je bilo preloženo. Odbor loterije najuljudneje prosimo, naj to žrebanje čim preje izvrši, da ne bo na eni strani nepotrebnega popraševanja, na drugi strani pa nikomur koristnega nezaupanja. — Uredništvo.
d Žrebanje jeseniške loterije se je moralo radi tehničnih ovir za nekaj časa preložiti. Vendar pa se bo gotovo vršilo v najkrajšem času. Srečke so še na razpolago, in sicer tri za dve, t. j. kdor kupi dve po 10 Din, dobi eno povrhu. — Loterijski odbor za postavitev novega društvenega doma na Jesenicah,
d Obsojen časnikar. V Mariboru izdajajo socialisti nemško pisani časopis »Volksstimme« (Ljudski glas). Urednik tega lista je neki Eržen, ki je brez konfesije (brez vere), kakor je sam povedal pred sodiščem. Začetkom letošnjega leta je obdolžil ta časopis slovenske duhovnike, da so ob znani ponesrečeni nemški demonstraciji po zimi 1, 1919. v Mariboru streljali na Nemce. To govorico so takrat razširili Nemci zato, da bi Italijani zasedli Maribor ter ga potem dali Avstriji. To zgodbo so sedaj pogreli socialisti, ki so hoteli umazati slovensko duhovščino pred celim svetom. Mariborski duhovniki so na to tožili časopis ter se je prejšnji teden vršila obravnava, Socialisti so poklicali celo
a«
vrsto prič iz Avstrije. Pomagali so jim žerjavovci, ki imajo največjo siast s tem, če morejo grditi duhovnika, magari čc s tem grdijo ves slovenski narec' Pri obravnavi pa so uradne priče dokazale, da niti en strel ni padel iz bogoslovnice, kot to trdijo socialisti in da r.oben duhovnik sploh orožja ni imel. Zato je bil Eržen radi obrekovanja obsojen na tri mcsece ječe, na denarno globo, odškodnino in povrnitev stroSkov.
d Prepovedan časopis. Ker je mariborski časopis ->Volksstimme« silno bogokletno pisal o Bogu in Mariji, je mariborski škof vernikom prepovedal ta časopis čiiati.
d Elektrarna r Zagradcu se proli. Sodne* ugotovljena vrednost je 2,083.000 dinarjev.
d~ Požar. Iz Stranj pri Kamniku se nam poroča: V petek zvečer, dne 13. maja, je v Bisteršici pogorel Čurgov hlev in zraven stoječi kozolec. Živino so rešili. Ogenj je baje nastal po neprevidnosti.
d Konji utonili. V četrtek, dne 12. t. m., je proti večeru pripeljal v Kamnik na žago hlode brat župana v Podhruški 2c-balca z njegovimi konji. Ko se je vračal domov s praznim vozom, si je hotel prikrajšati ovinek skozi mesto in je pognal konje po poti nad Hočevarjevim jezom v Bistrici, kjer so pred lansko povodnijo redno vozili čez reko, ker je bila tam plitvina. Mož se ni zavedel, da je napravil Hočevar nov jez in da je struga zdaj tam globoka do tri metre, ker je voda ob poplavi silno razjedla strugo. Na vozu je sedel voznik in gnal konje dalje kljub temu, da konji niso dosegali več tal. Sredi struge sta se pričela konja zapletati v vrvi in jermena, da nista mogla plavati ir. držal ju je nazaj težki voz. Poleg tega je napravil na drugem bregu Hočevar varnostno napravo iz drevja in hlodov in sta se konja, ki sta le pritegnila skoro do brega, zapletla vanjo in nista mogla dalje. Voznika je odresla voda raz voz in rešili so ga komaj na vrhu jeza z železnim kavljem ter ga izvlekli na suho. Konja pa sta oba utonila.
d Strela. Od Sv. Križa nad Jesenicami se nam poroča: Strela je udarila v soboto v smreko, pod katero sta vedrila Janez Smolej in Jože Štefelin. Slednji je imel pri sebi uro z verižico. Elektrika je stekla iz smreke v njegovo levo ramo, potem pa po .verižici in skozi uro na desno stran in po nogi v zemljo. Za seboj je pustila strašne opekline, uro pa je pri izstopu stopilo, tako da se lahko svinčnik vtakne vanjo. Pravo čudo je, da sta sploh ostala živa. Smreka je nizka, komaj 4 m visoka; sicer stoji na planem, vendar je v bližini dosti višjih dreves.
d Padel v vreli jug. V posodo vrelega luga je padel štiriletni Alfonz Jageman v Mosiah pri Ljubljani, Mati se mora težko boriti z delom za zaslužek in prepušča čez dan svoje otroke pri 60letni Ivani Kavčičevi. Ko se je Kavčičeva v torek za trenutek odstranila, so se podali otroci k sosedovim otrokom. Pri Galetovih so ravno prali, otroci pa so se igrali okrog škafov, pri čemer je padel Alfonz v vreli jug in si opekel spodnji del telesa in noge.
Dečka so prenesli v deželno bolnišnico.
d Vlom v cerkev. Znani vlomilec Kcr-melj je bil pred nekaj časa izpuščen iz ljubljanskih zaporov. Mož pa se je takoj podal na svoje staro rokodelstvo ter v noči od 8. na 9. maj vlomil v župno cerkev v Preski, kjer jc ukradel denar iz dveh nabiralnikov. Kermelj, ki je vlom priznal, jo zopet romal na svoje staro mesto.
d Žrtev alkohola. V gostilni Zoreč v Štukih pri Ptuju je sedel v gostilni ruski begunec Nikola Medvedjev, miren in simpatičen mož, s svojo ženo, tukajšnjo domačinko, ter svojim otrokom. Med plesom je prišlo med njim in nekim okoliškim fantom do prerekanja, v katero so posegli tudi pri sosednji mizi sedeči vojaki, ki so se odločno postavili na stran Rusa, ki ni zakrivil prepira. Pričela se je bitka s kozarci, ugasnili so luč in v temi se jc boj nadaljeval. Takoj ob početku spopada sta dva vojaka odšla v vojašnico po vojaško patruljo, predvsem radi tega, ker je bil s kozarcem ranjen narednik, ki je sedel v njihovi družbi. Medvedjev s svojo ženo in otrokom je tudi odšel z njima. Pri vojašnici je Nikola odslovil svojo ženo, češ, naj gre »Utr.ov, on hoče samo spremiti patruljo do gostilne, nakar se takoj vrne. Odšel je v smrt. Ko je patrulja prišla do gostilne, so sc začuli streli, skozi prsi zadet se je zgrudil Medvedjev in je kmalu izdihnil.
d Mali repoteik okoli sveta. V Ro-
gatico na Hrvatskem je prišel 14lctni dečko bosonog, raztrgan, z lasmi do ramen. Imenuje se Peter Šimoga. Pravi, da je sklenil, da se ne ostriže, dokler ne pride okoli sveta. Dvakrat je ušel od doma, pa ga jc policija vselej vrnila. Tako potuje že leto dni, pa je prišel šele od Odre pri Zagrebu do Rogatice. Prebil pa je večino zime na poti, tako da ima kožo na nogah debelo in trdo kot pri močnih opankah.
d Ljubljanska porota. Pomladansko zasedanje se je začelo v ponedeljek. Pni je bil na vrsti 34 letni čevljar Jože Štofe iz Tržiča, ki je na Silvestrovo težko ranil Vinka Rozmana ter mu izbil levo oko. Mož je bil obsojen na 5 mesecev, plačilo stroškov ter odškodnine tožitelju 30.000 Din. Mož si bo zapomnil to veselico.
d Potres v Srbiji. V nedeljo zjutraj je več zaporednih potresnih sunkov vrglo Srbe v Belgradu in okolice z postelj. Ljudje so napol oblečeni hiteli na ulico ter čakali še kaj hujšega. Vendar v Belgradu samem razen nekaj razpokanih zidov ni bilo večjo Škode. Le razburjenje je bilo veliko, kot je ob takih dogodkih običajno. Hujše pa jo bila prizadeta kragujevška oblast južno od Belgrada. V Kragujevcu je ves gornji del mesta težko prizadet. Palača oblastnega odbora, v kateri ima svoje urade sodišče, veliki župan, finančna uprava in druge oblasti, je zelo razpokami in drugače poškodovana. Istotako je kolodvor zelo razpokam Večje žrtve je zahtevala katastrofa v Milanovcu in Rudniku. Tam je prebivalstvo komaj pozabilo potres iz leta 1922 je že prišel zopet in močnejši kot tedaj V Rudniku je več hiš tako poškodovanih 'da Jih sploh m mogoče več p- praviti. Stropi so se u drli v skoro četrtini hiš, omet m opeka sta zasula stanovanja in sobno opremo. Vse
javne zgradbe so težko prizadete. Milann vec jo šc v hujšem položaju. Tam je hiša ki je ostala cela, le še izjema. Veliko pa ijij je, ki so popolnoma propadle, največ in talcih, da v njih ni mogoče stanovali in jjh tudi popraviti ni več mogočo. Le nekaj j« še takih poslopij, ki bodo uporabna, čo se takoj izvTŠe potrebna popravila. Prebivala Milanovca izpod razv alin vlečejo posamez. ne kose svojih oblačil in opremo ter si pod vedrim nebom pripravljajo taborišče. p0 ulicah, dvoriščih, na polju in vrtovih stojo postelje in druga oprava, tako da izgleda kot splošno preseljevanje. Žal, da je v tem mestu potresna nesreča zahtevala tudi človeške žrtve. Neki vojak je tedaj, ko se ja vojašnica začela tresti, skočil iz drugega nadstropja. Polomil si je nogi in poškodoval hrbtenico. Tudi neki drug vojak je dobil tako težke poškodbe, da leži v bolnici. Devet vojakov je lažje ranjenih. V vasi Dolnja Vrbava je v ruševinah poginilo pre-cej živine. V neki liišj je rušeči se strop ubil troje otrok: dva fantka in eno dekletce. V Belem polju so trije smrtni slučaji, ki jih je povzročil potres. Daljnji poročil še ni, ko to pišemo.
d Otrok pod vlakom. Ob progi Kar-lovec-Sisek je prejšnji teden 6letni fantek kmeta Stojana Prečanice iz Bačuge pasel živino. Igral se jc na tiru, ko je pridrvel vlak. Vlakovodja je dečka zapazil ter na dečka zavpil, obenem pa je poskusil vlak hitro ustavili. Deček pa je bil tako zmeden, da ni hitro stopil s proge v stran, temveč je tekel po progi pred vlakom da bi ubežal. Ker se vlakovodji ni posrečilo vlaka pravočasno ustaviti, ker proga na tistem kraju močno visi, je stroj zgrabil dečka, mu odrezal desno roko in nogo ier ga tudi sicer močno poškodoval. Vlako« vodja ga je naložil na vlak, odkoder so ga prepeljali v najbližjo bolnišnico, kjer pa je ubogi fantek kmalu umrl.
d Pravična obsodba. Tajnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu jc poneveril 35.000 lir državnega denarja. Te dni je stal pred belgrajskim sodiščem, k: mu je prisodilo 15 let. Kdaj bodo pa tisti naši liberalci, ki so kradli denar po raznih po« lomljer.ih bankah, sedeli na zatožni klopi?
d Bela ptica padla v morje. Za nedeljo 8. maja zjutraj je napovedal francoski letalec Nungesser svoj odhod Iz Pariza. Polotil se je težke naloge: zleteti iz Pariza V Ne\vyork v enem samem poletu brez pristanka. Nungesser ima 35 let. Proslavil se je v svetovni vojni kot bojni letalec. Sklatil je na tla nič manj kot 45 nemških bojnih letal. Zdelo se je, da ga letalska sreča nosi v naročju. To ga jo slednjič podžgalo, da je zamislil polet iz Pariza v Newyork, kakor da skoči po tobak. Izbral si je pa seveda tudi dobrega tovariša. To je kapitan Coli (Koli), ki se je tudi odlikoval v vojni ter izgubil eno oko. Za drzni polet je bilo treba omisliti poseben aeroplan. Ta se imenuje »Bela ptica«. Nje peruti se raztegajP čez 14 m na široko. Od kljuna do repa je dolga kakih 9 m. Računali so, če pojde vse po sreči, da bo preletela odločeno ji Py v 40 urah (brzoparniki iz Hnvra v Newyortt lazijo 5 dni). Seveda porabi zato neznansko veliko goriva. Naložili so nanjo 4000 lit^J bencina. Tovarna Levasstur (Levaser), »»
t ;•■...• Jytvt
#SV s sfc
Schichtov način pranja
Ri
B*:---1
' "C	&	' i^tf?'*-	* '
Namočiti v eks t r alt tu za pranie »ŽENSKA H V AL A"
Izprati s Schichtovim IS TEP PEN TI NOVI M MILOM.
jc aeroplan izdelala, je naredila 10 propelerjev (propeler jo vijak, kateri vrla z neznansko brano skozi zrak in s tem žene lelalo naprej); vsak vijak je stal 10 tisoč frankov. Poskusili so jih in izbrali za Belo ptico najboljšega. Obe peruti propelerja merita skupno 3.85 m. Težava poleta iz Ev-roj>e v Ameriko ni v daljavi sami, ampak v bremenu, ki ga inora letalo vleči seboj. C i m težje pa je breme, tem težje se letalo dvigne s tal in tem težje leti, oziroma porabljati mora veliko več gonilne sile, da se moro vzdrževati v zraku. Bencin, ki ga je morala naložiti »Bela ptica«, bi peljali na dveh težkih vozeb štirje zastavni konji. In vse to-mora pok uriti v 45 urah v zraku. K temu pride še razno drugo, kar se naloži. Vsa teža »Bele ptice«, so izračunili, je znašala ob dvigu s tal skupno 4905 kg. V soboto ponači je grmelo in se bliskala Malokdo je verjel, da odide letalec v takem vremenu. Ko se je začelo svitati nedeljsko jutro, je aeroplan začel ropotati. Letališče je dolgo 950 m. Navadni aeroplani se hitro dvignejo s tal. Bela ptica s svojim bremenom se je vzdignila šele po 600 metrih; pa še dvakrat je sedla k tlom in le za las
NAKLO.
(Razno.)
Naši gasilci se z vso vnemo pripravljajo, da dostojno sprejmejo goste prihodnjo nedeljo, dne 22. maja, ko bo gosp, župnik Seigerschinied blagoslovil novo motorno brizgalno. Blagoslov se vrSi popoldne po litanijah na slavnostnem prostoru poleg cerkve. Na predvečer bo bakljada in pnd-okniea na čast kumici, gospe Jerioi Marinšek, ter na čast gosp. načelniku I — Občinske volitvo so razpisane za 24. julij. Za tokrat se nam obela več kandidatnih list. Zadnji občinski odbor je bit namreč izvoljen brez volitev. Pri oblastnih volitvah smo dobili 77 odstotkov vseh oddanih glasov. Izbrani kandidatjo nam dajejo poroštvo, da tudi pri teh volitvah ne bomo nazadovali. — V cestni odbor je bil za našo občino izvoljen gosp. Janez Pavlin, zaveden somišljenik SLS. — Na Cegelnici je umrl osemdesellotni šleie Martin, ki ga bo marsikdo pogrešal, ker je znal izborno plesli koše za voze.
GLOBOKO PRI RADOVLJICI
Sava odnaša in prinaša, Odnesla nam je pol mosta. Prinesla je pa tekom dobrega leta v hišico pri mostu trem materam tri mlade vojake. To je »ekaj izrednega za št. 3 v Globokem.
BPEZJE.
Zadnji teden smo pokopali 70 letnega Antona Knaflja, brata rajnega p. Avrelija, očeta živečega P frančiškana Ignacija.
CERKLJE OB KRKI.
(Nova dobrodelna stavba.)
Državni higijenski zavod se je odločil in ugodil naši večletni prošnji, da postavi pri nas zdravstveni tlom. V tem domu bo vsak teden parkrat zdravnik brezplačno ordiniral, a zaščitna sestra bo stalno nastavljena v domu z namenom, da pomaga ljudem, ne da bi kaj zaračunila s poukom in dejanjem. Važno je gotovo tudi to, da bo vsakomur na razpolago vsak čas topla ali mrzla kopelj. Ta dom
je manjkalo, da se ni ob kraju letališča zaletela v tam rastoče drevje. Vendar je srečno odletela. Od Pariza so Nungesserja spremljati drugi aeroplani, a kmalu jim je ubežal s svojo večjo hitrostjo. V 40 urah bi moral biti Nungesser v Newyorku. Minulo je 40 ur, minul pondeljek, a v New-
bo za vse prebivalce celega okraja. Ljudje se tega zavedajo in zato so bližnji žo pričeli dovažati ves potreben materijal in sicer brezplačno. Pa so tudi bolj oddaljeni obljubili sodelovati. — S lo stavbo pa se namerava »družiti tudi novo občinsko hiralnico. Samo naša občina izda letno nad 30.000 Din za hiralce. Ko bomo imeli lastno hiralnico, ne bo treba starim revežem iti daleč v tuje kraje umirat in tudi denar bo ostal v domači blagajni. Vesol jo človek, ko gleda pridne voznike in delavca — kulukarje — kajti to je dokaz, da se tudi dolenjsko ljudstvo probuja.
MOŠNJE.
V noči med aprilom in majem je zagledal luč sveta majhen Stanko; njegova slepa stara mali pa luč neba. To k zgodovini najmanjše hiše v naši vasi.
RADOVLJICA.
Jutro 12. maja nam je prineslo nemilo slano, ki je pomorila najnežnejše rastline.
ŽIRI.
(Društveno življenje.)
Zimska sezona je za nami. Načrt, ki smo ga napravili že lansko jesen, nas je varal. Nismo ga izvršili. Poplava, grozna nesreča Je priSJ* nad Ziri in ta nam je odrezala velik del našega programa, katerega so pa delavni člani in članico izpolnili s tem, da so pomagali težko prizadetim poplavljen-cem. Zlasti fantom - čast! - Na Silvestrovo je zopet zaživelo v naši dvorani. Začeli smo z dramatično predstavo, kar tvori neločljivi del našega društvenega gibanja. Skrbeli smo, da smo občinstvu postregli z raznimi predstavami v prodpustnem času, tudi v postu je bil naš dom večkrat zbirališče raznih prireditev, po Veliki noči pa smo takoj na Belo nedeljo uprizorili — predelanega — »Revčka Andrejčka«. Ta igra je sijajno uspela, rn to igro bomo na zahtevo cenj. občinstva ponovili na Vnebo-hod, dne 25. maja v »Domu< na Dobračevi. K tej predstavi že zdaj vljudno vabimo. — Na zadnjem občnom zboru, 8. maja, Je bil Izvoljen zn novega
yorku ni bilo še Bele plice. Prišel je torek, še nič. Navdušenje se je začelo obračati v strah in skrb. Kje je? Kaj se je zgodilo? Zgodila se je nesreča. Ali prideta letalca še kdaj živa do ljudi, Ali se najde vsaj sled aeroplana? Pariz žaluje.
predsednika dramatičnega odseka br. Jože Oblak, ki bo gotovo pazil, da bo na našem odru vedno kaj lepega. — Na binkoštno nedeljo pa bodo naši Orli in Orlice in mladci in naraščaj niki(ce) pokazali na svoji akademiji, kaj znajo. Akademijo prirede v proslavo 1100 letnega jubileja sv. Cirila — slovanskega apostola. Prireditev bo zelo zanimiva. Pokazala bo tudi pravo slovensko dušo, ki gori za vzvišene ideale kot je Ciril-metodijska ideja. O tej stvari bomo pa še poročali.
METLIKA.
Na Vueboitod obhaja Dekliška Mar. družba petindvajsetletnico svojega obstoja. Uljudno vabi na sestanek vse belokranjske družbe v velikem številu. Spored: Slovesna sv. maša okrog 11. ure. Opoldne v Komenskih prostorih razvedrijo. Popoldne ob 5. uri lilanije, posvečenje, po litanijah tabor na prostem .
ST. VID PRI LJUBLJANI,
Preteklo nedeljo je drainatski odsek B. P. C, v Št. Vidu ponavljal prekrasno Jalnovo dramo »Dom«. Tudi to pot, kakor pri prvi uprizoritvi, je bil uspeh nad vsako pričakovanje zadovoljiv. Tudi kamniški godalni kvartet je žel za svoja res umetniška izvajanja obilo priznanja, — Kakor se čuje, namerava Blaž Potočnikova Čitalnica in njo Dra-matski odsek proslaviti desetletnico najniške deklaracije koncem meseca maja z uprizoritvijo Medvedove drame »Za pravdo in srce«. Vsakemu je še d;bro\v spominu, s kakšnim navdušenjem je bila med našim zavednim ljudstvom majniška deklaracija sprejeta in kako se je, sicer leto pozneje, na Vižmarskem javnem deklaracijskem shodu v senci bajonetov zanjo manifestiralo. Zato je prav, da desetletnico na najslovesnejši način proslavimo in osvežimo takratno navdušenje za svobodno narodno državo »Jugoslavijo«.
BRUSNICE.
V teku enega meseca sta bila tu dva požara. Dne 12. aprila je pogorelo gospodarsko poslopje Franceta Mraka, Velike Brusnice št. 20. Zažgali so otroci. Dne 5. maja okrog dveh popoldne pa je bil hud naliv med gromom ln treskom. Treščilo je tudi v gospodarska poslopje Jožeta šašek na Ratežu 11, ki je bilo hipoma vse v ognju. Slednjemu Je zgo-
DOMOVINI! [6
rolo domalega vse gospodarsko orodje. I.o iivino in prašiče so komaj še pravočasno rešili. — Na Brezjah sla bila l'. maja poročena večletna cerkvena pevca Franc Hudoklin in Marija Jaklič, oba iz Velikih Brusni«. Žal, da ne bosta več poveličevala službe božje s svojim petjem v tukajšnji iupui cerkvi, ker so preselita v sosedno Št. Jernejsko župnijo, kjer naj ju spremljata sreča tn božji blagoslov v novem stanu I
JEŽICA.
Mnogo se že govori o občinskih volitvah, na katero je tukajšnja SLS vedno pripravljena in si ne dela prav nobenih skrbi. Nekemu nasprotniku se je sanjalo o razkolu med »mladini« iu »starini* in ie pije ves vesel iia račun »zmage vseh kmetov in delavcev« na m red pod Pucljevo komando. No, malo prezgodnje veselje! Prepričali se boste, da delate račuu brez krtmarja. Priznamo, da pri naših klubovih sejah ni vedno v vseh vprašanjih popolnega soglasja med »mladini« in >starini«. To je pa le znamenje, da ima pri nas vsak svobodno besedo in da mislimo z lastno glavo. Cisto gotovo bodo tudi pri bodočih volitvah vsi naši kmetje in delavci držali skupaj, vsaj so skoro vsi organizirani v naši SI>š ki je ie danes sigurna dveh tretjin občinskih odbornikov. Klic našega Pncljevca po zmagi bo pa še dolgo ostal glas vpijočega v puščavi. Naši kmetje vas ie dobro poznajo, kakšni zastopniki kmetskih koristi ste vi in bi bili, če bi imeli kje kaj besede. Spomnite se le na nedeljsko dražbo proda ob Savi. Vsi kmetje z Je-žice in Črnuč so se zmenili, da si '.e bodo dražili, ker jo bila dosedanja zakupnina dovolj visoka. Pa je prišel moi iz Pucljevih vrst in je pognal pri dražbi zakupnino skoro za 150 odstotkov višje, kakor je bila dosedaj, namesto da bi številni posestniki vzeli vsak nekaj sveta ja dosedanjo zakupnino, ki je bila dovolj visoka, še nadalje v zakup. Ros je bila javna dražba in je vsakemu prosto dražiti. Toda dokler si bomo kmetje sami nalagali čisto brez potrebe nova bremena iu dokler niti pri P- spodarskih zadevah ne bomo skupaj držali. bc>
0	u) kar tiho o visokih davkih itd. Pucljevei so pa - tem dokazali, koliko jim je za kmeta. Vsled tskih nastopov bodo pa pri volitvah gotovo dobili lepo zah.alo našega ljudstva. Kmet z Jožico.
STRANJE PRI KAMNIKU.
S.oi moramo poročali, kak J mi žetev ima tu pri nas smrt V kratkem času sta umrla hitre smrti Primož 1'ršič in Nikolaj Potočnik. Oba zjutraj zdrava: »a 'rji je bil dne 1. maja še v cerkvi, naslednji din ; s je ležal ie na mrtvaškem odru. — 9. maja K je umrl dolgoletni trr.iv. Jceef Vršič iz Spodnjih S:r*cj. ki je svojj mukepcino bolezen prenašal
1	vzorno potrprfljivastjo. — Saj bi vsem svetila večni luč!
17. NOVEGA MRSTA.
7. odrom r,a e noe.', povpraševanja giede »c*. ksn;.; . okie kretije akcijskega odbora ia ^nibo >L udske^a domt v Nore« n:es.'u se naa poroča, da ^ preloženo žrebanj* rj iS novembra L k
za šolsko leto 1927.,28. V zavod sv. Stanislava
se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da sc bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu stanu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in »obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo«. Starši ali njih namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije znaša na leto 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža sc po možnosti potrebnim in vrednim. Dan sprejemnega izpita za I. gimn. razred se naznani na rešeni prošnji. Vsa druga pojasnila se dobe v zavodu. Prošnje za sprejem v nadaljnje razrede: od 2. do 4. razreda se sprejemajo najkasneje do 31. julija. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 12. maja 1927.
n Šenlpeterska orlovska srenja v Ljubljani, priredi dne 22. maja 1927 naraščajski izlet v Sos.ro. Odhod iz Ljubljane ob 12. Ob 2 litanije v župni cerkvi v Sostrem, ob 3 v društvenem domu telovadni nastop. Spored: 1. Govor okrožnega predsednika 2. Ustanovitev naraščaja v Sostrem.
3.	Proste vaje mladcev (odseka O. M. v Polju).
4.	Proste vaje orličev iz Most. Med pavzami igra tamburaški zbor iz Sostre. Starši in občinstvo, ki so naklonjeni mladini, vljudno vabljeni.
n Pevsko dniitvo Skrjanfek v Šmartnem ob Savi napravi 22. maja 1927 izlet na Šmarno goro, kjer bo sv. maša s petjem ob 9.
n Prosvetno druilvo v Retelah pri škofji Loki uprizori na Vnebohod ob pol 4 igro v 3 dejanjih »Pod božjim varstvom«; mešani zbor zapoje tri pesmi.
n Ii Preddvora nad Kranjem. Naše katoliško prosvetno društvo zaključi letošnjo sezono na praznik Vnebohoda 26. in naslednjo nedeljo dne 29. maja z znamenito igro >Ben hur« iz Kristusovih fcesov v devetih slikah. Ker je to ena izmeti najlepših iger in so vse slavite vloee v rokah naših najboljših igravcev, naj nihče ne zamudi prilike ogledati si te krasne igre. Začetek bo obakrat točno ob 3 popoldne. Vstopnina 6. 5 in 4 Din. Vstop med dejanji ni dovoljen
n V nedeljo 22. k v.v. J t- a cad Kranjem! Katoliška delavska ii^brKlera*^ rpa-ira ija >Kra kova mladina in v	^ n i. Jc^tu 'at-or
za gorenjsko dehsfrrn. Soočit.«, i*-<o:na eseniška delavska pcrfba. Odtod f fcrtudvt-n t Kranju ob 6.15 xpia*j. St (vr. pc prilHKlu pi mk& < pridigo.
n Tečaji se breatškoholuu »j*«-«;* mi^ in cro:djo- Ker se	t«, vino 1ežko proda, bo
treba gledati. kake strarati st,:: i erotdje na on« način v denar ABs: .bobrih r- preveč po brezalkoholnih iadelkih j.b porMuše-.iije t osebno v zadnjem času silno raste! Niih porabi s« bo pa še znatno povečtla. k« m- vrve absUDenlov množe
ne treznosti
cerkve pri Preserju tabor zveze slovenskih Vn;rl iz svetovne vojne. Tovariši bivši sotrpini in
n^<aka objava prireditve. pri kateri f° obioajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par. kolikor besedi ali številk ob^a. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Naznanilo o »prejema J škofi*ki u-Tod »T. Stanislava v St Vid« wd Unbijano 6
in se mlndiaa ncaja t <Je1lu popol Kake* Itasio leto. ii=..ersra tni; >B-?zalko-hclna produknja« priredi..	*v. na katerih
* obravnavalo najvarnejše o t rezalkoholnem
k^^^ v	Ršaij«, pridelovanje
breaaftcbcfaa »rs* a rtej s;*.t v domačem •^.•iarstm a v obrali: ohranjevanje svežnja
« a^ken :tu - Kdor se Ui I. tečaja Vo pri.
- ve-se;^	4 . t i -J:T>i.:i. naj to
>B?«aJ!oS»«jB produkciji«. Ljub-
Vtot^S^v^	- Y<toia polovična. _
> laacrmtoib. s»c;.ar;-. E^sfinlčarj;! >> prezrite te
itn
cr. Vrt*, tara st
^ ^ Prejeti ^vete n >s bja.tf.i?*i r**4<-)jek di
* vr': ai
pon-
»	- ---- dne 6 juniia t. 1
Bnan stare boijepotne
ki si hočejo ogledati naše prijazne gričke \ varstvom Krima, se vljudno vabijo. Ob 10 sv • po maši pozdrav, govori, prosti razgovori Vlak"^ haja od smeri Ljubljana ob pol sedmih od sprotne strani ob sedmih na postajališče i'res»™" Za okrepčila bo preskrbljeno.	" le'
ii Šmartno pri Liliji. Prostovoljno m,ii„„ društvo proslavi v nedeljo 3. julija slavnost blaol slovitve nove motorne brizgalne, nakar žo darie opozarjamo in se priporočamo vsem za čim vS udeležbo	veCw
n Kmetovalci iz La^kejta in okoli,-,. po,or, „ nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 9 dopoldne se ho vršili v šoli v Laškem posvetovanje in predavanje «ie,i. organizacije prodaje in uporabe od\i>nega mlei« v laški okolici. Pride mlekarski stiokovnjak i/ Ljubljane. Kmetovalci in gospodinje, ki ne niorc'e mleka primerno prodati v Laškem ali drugod vabite, da se zanesljivo udeležite posvetovanja'pr| katerem se bode ugotovilo, kako b, t,i!0 mleko najbolje unovčiti. \Vernip, kmet. ref
g Glaini odbor za obdelovanje barja v Ljub-Ijani ima sedaj svoje uradne prostore na Turjaškem triru (Maksjvem trgu) štev. 3, poslopje Kmetijske Kmetijske družbe, 1. nadstropje preko i.oda.ka.— Uradne ure za stranke so vsako sredo in vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne.
n Izgubljen denar. Na sejmu v Višnji gori je v pondeljek po cvetni nedelji prodal lepe vole posestnika sin Matija Pečjak iz Plešivice, župnija Šmihel pri Žužemberku za nekaj več kut 50.0r«) kron. Pri vstopu v vlak, ki pride ob treh i/. Ljubljane, pa mu je denar z denarnico vre 1 izginil, tako da ne ve ali je denar izgubil ali mu je bil v gneči ukraden, t e bi bilo komu kaj znanega, naj blagovoli sporočiti na gornji naslov.
n Pobegnil je dne 4. maja učenec IV. realke Karol (D raso) Gregorič, star 14 let. Majhen, krepak, oblečen v črn žametast suknjič, zelenkasta hlače in zeleno srajco. V roki ima tudi dežnik. Kdoč"kaj ve, se prosi naj javi policij, ra.nateljsivu v Ljubljani.
Lekarna G. Bakarčič v Ljubljani se jc preselila s Karlovške ccste št. 2 na Sv. Ja-koba trg 9, nasproti šole.
d Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno Dr, Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice.
•k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo i P e k a te t e<, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
d Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z »Žensko hvalo ..
O KajsolidnejSe in najceneje z raznim manu'akturnim, galanterijskim in -pecerij-skim blagom postrežejo pri Fr. Pavlinu, Gradišče 3.
*	Opozarjamo cenj. čitatelje na prospekt ■/a naročbo srečk Drž. raz.r. loterije, ki ga prilaga najsrečnejša tvrdka M. S. S e r d a r u -š i č , Belgrad, Jevremova uL 32.
*	Xe labite dodati svojim juham, omakam, sočivju itd. nekaj kapljic Maggijeve zabele. Zadošča prav neznaten dodatek, da da v trenutku vsem jedilom močan dober okus. Zahtevajte povsed izrecno Maggija in pazite na ime »Maggi« na rumeno-rdeči etiketi.
Lesni trgovci in indastrijalri pozor! Na d.8" 2S. maja je razpisana dražba >Teharske lesne industrije v Teharjih pri Celju. Posestvo in tovarna« je moderno opremljena in je v najboljšem stanju. Sodna cenitev je zelo nizka t. j. 383 402 Din Nudi se našim industrijskim krogom krasna prilika ?a po v zd igo domače industrije, predvsem pa m P'®-donosni objekt, ki ima vso bodočnost. Ker se zanimajo Avstrijci za nakup t epa našega podjetja, kar je najboljšo znamenje, da ima lepo bodočnost, opozarjamo s tem našo narodno javnost, da se zain'e-resira. da ne pride zopet domače podjetje t tuJ® roke.
V vsako hišo,Domoljuba'.
posvetovanje Male anlante. V Jalii-— oVU na Češkoslovaškem so se sestali zu-lanii ministri Češkoslovaške, Rumunije in ,aše države na posvetovanje. Podali so si (orot-ila o razmerah v svojih državah in loudarili) da se mora še nadalje ohraniti iriiateljska vez, ki veže vse tri države, ki hočejo v miru živeti in se razvijati. Pri cj priliki so zborovali tudi novinarji vseh
reh držav.	, , .
Preiskava v poslopju ruskega trgovin-ikega zastopstva v Londonu. Angleška vla-]a je odredila hišno preiskavo v poslopju, ijer ima svoj sedež rusko trgovsko zastop-itvo. Ta preiskava je povzročila veliko ogorčenje v Moskvi in ruski poslanik v jondonu se je tale o j pritožil pri angleški vladi. Kakšen je uspeh preiskave, še ni znano, pač pa je angleški notranji minister jjiavil, da jo je odredil zato, ker je zvedel, da se v tem poslopju nahaja tudi sedež (omunističnih agentov, kateri širijo komunizem po Angliji.
Grčija nam ni naklonjena. V Atenah se vršijo trgovinska pogajanja med našo državo in Grčijo. Namen teh pogajanj je, da dobimo v Solunu svobodno luko. Na to ;e prejšnja grška vlada pod Pangalosom že aristala. Sedanja grška vlada pa tej misli ni naklonjena in zahteva, da bo morala vsaka naša ladja, ki bo priplula v Zemun, plačali visoko takso. Najbrže ima Grčija kakšno drugo državo za seboj, ki jo hujska preti nam. Značilno je tudi, da je Grčija odklonila vabilo k posvetovanju Male an-tante.
Pred novo dr. Seiplovo vlado v Avstriji. Vodja avstrijskih krščanskih socijali-stov se pogaja s strankami za ses'.avo nove vlade. Posrečilo se mu je poleg nemških nacijonalcev pridobiti tudi »Landbund«, tako, da bo imela vladna večina 94 poslancev proti 71 socialističnim.
Nemčija mora rušiti trdnjave. Nemčija se je morala v mirovnih pogodbah zavezati, <Ia se razoroži tako na kopnem, kakor na morju. Francozi jo pri tem prav pazno nadzirajo. Te dni jo je francoski zunanji minister Briand opozoril, da mora porušiti še tri vzhodne trdnjave, na kar je Nemčija pristala.
Francoska letalca na potu v Ameriko ■zginila brez sledu. Dva korajžna francoska letaka sta se namenila v zrakoplovu pre-•eteti Atlantski ocean in pristati v New-yorku. Odletela sta res iz Pariza, toda o njih ni več sledu, dasi bi morala že pred več dnevi pristati v Ameriki. Francozi so v velikih skrbeh, ker upravičeno domnevajo, da je letalec zasačil na visokem morju n«d vihar, jima razbil zrakoplov in ju potopil. Vse iskanje po morju je bilo do sedaj brezuspešno.
Ženske obleke in rute
v najvetji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
I@l		IZOBRAZBI	i	
Fantovski večeri v pismih.
Drugo, kar sva rekla, da je potrebno za oskrbovanje živine, je potrebno znanje in vednost. Isto velja tudi o občinskem odborniku in njegovi občini. Natančno mora vedeti, kaj je bolj potrebno ali nova cesta ali nova občinska mesnica. Jasno mu mora biti ali naj raje nastavimo na novo zdrav-aiak ali še eno babico, ali naj predelamo šolo ali preuredimo vodovod, ali naj zidamo gasilni dom ali delamo nato, da posestniki izpeljejo komasacijo (zlaganje) zemljišč. In če je v občini več stanov, ne sme pozabiti ne obrtnikov in ne delavcev, ne kmetov in ne ubogih in sirot. Zakaj odbornik je občinski odbornik, to se pravi, odbornik vseh in ne samo odbornik uradnikov ali samo kmetov. Občinski odbornik naj ima torej srce in razumevanje za vse stanove. Obrtnikom naj poskrbi za strokovne šole, mojstrske tečaje, vzorne delavnice, razstave strojev in motorjev. Omisli naj jim gonilno silo iz občinskih naprav. Za delavce naj občine ustanove ali urede posredovalnice za kmetiške delavce in posle; ski škodo. Nerazsodne ljudi namreč zave-skrbe naj za brezposelne delavce, dajejo naj jim dela ali naj podpirajo delavske zavarovalnice za brezposelnost; grade naj delavska stanovanja in podpirajo delavska stavbinska društva. Kmetiške občine naj podpirajo zlasti tudi gospodarsko zadružništvo kmetov, pospešujejo naj ustanavljanje rajfazenovk, nakupovalnih, proizvajalnih, prodajaln ih in strojnih zadrug; pospešujejo naj s premijami razvoj kmetijstva. Skrb pa mora biti občinskih odbornikov tudi ubogih in sirot. Ustanove naj ali podpirajo otroška zavetišča, urede naj oskrbo ubogih in ustanove domove za uboge in onemogle (ubož-nice in hiralnice), kolikor vsega tega ne ziuore zasebna ljubezen!
Tretje pa, kar mora imeti vsak občinski odbornik, je veselje do javnega občinskega blagra, z drugo besedo, skrbeti mora za občni blagor tako kot bi to bila njegova najvažnejša zasebna zadeva. Zato je vesel, če vidi, da v občini prospeva cerkveno-versko življenje, ki je podlaga prave sreče. Veseli ga, da se otroci v šoli dobro^ učijo, pa tudi vzgajajo. Ponosen je, da je število nalezljivih bolezni kot sta zlasti jetika, driža in podobno od leta do leta manjše. Prav posebno ponosen je, da je iz njegove občine izginilo vsako pretirano uživanj opojnih pijač in da se tudi odraščajoča mladina namesto po krčmah in sumljivih bez-nicah vedno raje zbira v Društvenem domu. Nasprotno pa je vsak dober občinski odbornik žalosten, če sliši, da grunti propadajo, da je število umrlih dojenčkov vedno večje, da se siromaštvo seli v domove, bodisi vsled pijančevanja, zapravljanja, lenobe ali karkoli. Prav posebno boli dobrega občinskega odbornika, če izve, da se mladina udaja sirovosti, da se zbira po plesiščih in pivnicah, da ponočuje in necistuje in nima nobenega smisla ne za verski ne prosvetni napredek. V takih slučajih dobri
občinski odbornik ne miruje in grunta po noči in po dnevi, kako bi se nesreči moglo odpomoči. Skrbi ga, da bi se mladina gospodarsko in gospodinjsko izobrazila, da bi se že v kali zatrl alkoholizem, da se mladi rod izomika in očuva tiste sirovosti, ki je vzrok tolikih zločinov. Zato je vsak v resnici skrben občinski odbornik neizprosen sovražnik alkoholizma. Z vso vestnostjo pazi, da se izvršujejo natančno tozadevni javni predpisi.
Sedaj veš, dragi fant, česa je treba, da je ta ali oni dober občipski odbornik: biti mora preudaren gospodar, poznati mora potrebe svoje občine, pa tudi imeti veselje in voljo, da v resnici hoče pomagati. In le take može bi morali voliti ob vsakokratnih občinskih volitvah, potem bi pa bilo, četudi ne bodo prišle nebesa v občine, vendarle sčasoma marsikaj bolje. Ni treba ravno, da zna občinski odbornik govoriti kot kak advokat, treba pa je, da zna delati kot nesebičen kristjan.
Kaj pa če ni takih kandidatov? Potem jih je treba vzgojiti in tu pride dolžnost v prvi vrsti na te, dragi fant, da že sedaj vzgajaš samega sebe, da postaneš kdaj dober občinski odbornik. V ta namen se zanimaj in proučuj socialno vprašanje pred vsem po navodilih: Orlovske knjižnice (dr. A. Ušeničnik: Kocialno vprašanje in Socialna ekonomija). Tako ti reče in te pozdravlja za tvojo in tvojih boljšo bodočnost skrbni	Vaški učitelj.
Tudi to vodi k poštenosti.
Znano je, kako srčno hrepeni mladina po prvih pomladanskih sadežih. In k tem prištevamo črešnje. Mnogo, premnogo naših otrok je ravno pri črešnjah začelo s tatvino.
Ali bi ne bilo primerno, da bi po naših vaseh vsaka hiša imela vsaj po eno čreš-njevo drevo. Že radi otrok. Seveda bo trava pod črešnjo vsako leto pomandrana. Bolje je, da je trava pomandrana, kakor da se tvoji otroci vadijo v tatinskem rokodelstvu.
Druge spet mamijo in motijo prelepe vrtnice na sosedovem vrtu. In ko ni nikogar doma, pa gre in polomi med trganjem vse prelepo cvetje. Dela hitro, da ga kdo ne zasači, zato pa naredi drugim trikrat več škode kakor sebi veselja. Zato spel isto: Zakaj bi ne imela vsaka hiša svoje cvetlične grede, zakaj ne bi pri vsaki hisi imeli vsaj po enega rožnega grma!
Ni veliko, res ne, če otrok ukrade par črešenj, ni veliko, če odtrga par vrtnic. Veliko večja je škoda, ki jo otrok napravi s svojo urnostjo in zato vse polomi. Tujega blaga ne varuje, domače blago bo vsaj varoval.
In pošten bo ostal, kar je še vec vredno. Ce ne bo šel pa korak za korakom od črešnje do vrtnice — do... dokler ga ta-" tinska strast ne bo privedla do — ječe.
____Lang.
Pošljite naročnino!
Lang:
Ta nesrečna mladina!
Govoril sem z rojakinjo iz republike Nemčije Pogovor je naneeel na mladino in na splošno pokvarjenost mladine v današnjih dneh. Gospa me prekine sredi pogovora in mi nekako v tolažbo reče: »Pa ne mislite, da je samo po vaših krajih tako. Ne, ne! Ves svet je poln pokvarjene mladine.
Slaba tolarja! A vendarle tolažba.
Torej tudi drugod! Kakor vesoljni potop divja valovje pokvarjenosti od kraja do kraja zemlje. Kje se bo ustavil? In kdo ga bo ustavil?
To so vprašanja, na katera je težko dati povoljen odgovor.
Vem, da tele'vrstice splošne pokvarjenosti ne bodo zavrnile. Vesel bi bil, če bi jo samo malo zajezile. Zal j pa moramo pogledati, kje je vir posirovelosti in pokvarjenosti iu pa še kaj dragega.
Domača hiša.
Ti ljubi moj doml Rad te imam in nerad sem zapisal hoje ime na to mesto. Pa moram.
Predvsem bom postavil na zatožno klop naše spalnice. Nedorasli otroci spe v v družbi takih oseb, ki že nimajo miru pred prav nepotrebnim izrodkom propalih, dostikrat pijanih ponočnjakov. In beseda teh ljudi je strup za mlada bitja, ki tako nesramno govorjenje morebiti prebujeni poslušajo. Na videz spe, v resnici pa ne. Par kvant je zadosti, pa je mlado srce za vedno zastruljeno.
Pa praviš: >Saj otroci ničesar ne razumejo.* Verjamem. Ne razumejo morebiti ne; a spomin imajo. Marsikaj si zapomnijo, če prav ne razumejo. Prišel pa bo dan, ko se bo spominu pridružilo še spoznanje, in takrat... Kaj bo takrat:
Nekaj grdega je, če se domači ljudje med seboj ne spoštujejo, če se bratje in Bestre *. senavskriž zmerjajo z dedci, z babami, s svinjami in s presicami, z vlaču-pmri, s pankrti in z drugo še bolj nepotrebno navlako. In če v to brozgo posežejo £e r-tarši b celim zakladom izbranih in po grdobiji smrdečih psovk; kje naj v takih razmerah pričakujemo angelov po družinah!
Spoštuj očeta in mater! Spoštujte pa tudi svoje otroke! Pa tudi otroci naj se med seboj spoštujejo, človek je stvar božja; na to nikdar ne pozabite.
Skupne postelje, kjer spava po več otrok v eni postelji, so grob nedolžnosti in jama pokvarjenosti ne samo za eno hišo, ampak za celo vas. za cele okraje. Le kdor je udarjen s slepoto, ne bo tega verjel.
(Dalje prihodnjič.)
Po katoliškem svetu.
Zanimiva vprašanja z zanimivimi odgovori. V Ameriki j© vedno kaj posebnega Ne katoličani, ampak pristni drugih ven>
Kampn za moške obleke
8e dobro kupi
R. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", UUBUANA 8*
izpovedi so sestavili vprašanja, ki jih je na-tisnilo 200 dnevnih časopisov s prošnjo, da vsak naročnik po svoji vesti odgovori in sicer tajno. Odgovore je j>oslalo 125.000 oseb. Veljavni so bili samo taki, s kratkim »da« ali >ne«. Uspeh je bil, v odstotkih izražen, sledeči:
da ne
1.	Ali veruješ v Boga? .... 91 9
2.	Ali veruješ v neumrjoSnost
duše?.........88 12
3.	Ali verješ, da je bil Jezus bo-žanstveno bitje kakor noben človek? ........85 15
4.	Ali verješ, da je sv. pismo nekaj tako posebnega kakor se ne more trditi o nobenem književnem delu?........85 15
5.	Ali verješ, da je molitev posredovalen pripomoček med človekom in Bogom?.....88 12
6.	Ali si delaven član kake cerkve? .......... 77 23
7.	Ali obiskuješ redno božjo službo? ........ 77 23
8.	Ali bi želel, da tvoja družina
biva v kraju, kjer ni cerkve? . 13 87
9.	Ali se opravlja redna skupna molitev v tvoji hiši? .... 42 58
10 Ali si bil versko vzgojen? . . 87 13
11.	Ali pošiljaš svoje otroke k verskemu pouku °..... 72 23
12.	Ali smatraš, da je vera nujno potrebna poedincu in vsemu Človeštvu?........87 13
Slika seveda ni popolna, vendar k rt že precej jasne obrise amerikanskega v i rskega življenja.
Moliamedanci nas uvo. Profesor arabske književnosti na vseučilišču v Kairi, dr. Hussein, je moral nedavno na zatožno klop. Je pesnik in med največjimi [učenjaki Egipta. Kaj pa ga je spra\ilo pred sodni stol? Izdal je knjigo >Pre-Islamik-Poetry , kjer piše med drugim, da v koranu (turškem sv. pismu) naštevane prigodbe niso resnične, temveč da jih je smatrati le kot nekake prispodobe in lepe pravljice. Radi take pisave se je zelo razburil ne samo ve« preprosti mohamedanski svet, temveč tudi vsi mohamedanski učenjaki, ki so zahtevali, da pride dr. Hussein radi sramo-tenja mohamedanske vere in omalovaževanja korana pred sodišče. — In pri nas? Ali se kaj razburjamo, ko se blati vera Cerkev in nje resnice in nauki po časopisju, v kinematografih, v gotovih gleda-fiških igrah in v raznih liberalnih predavanjih? Ali se potegnemo vedno in povsod za našo najdražjo svetinjo? Moliamedanci nas uče!
Važna obrtna zadeva.
Društvo za varstvo vajencev, mlade-mško društvo, društvo rokodelskih pomočnikov m društvo rokodelskih mojstrov ki imajo vsa svoj sedež v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica 12 smatrajo v smislu svojih društvenih pravil kot eno izmed najvažnejših nalog, skrbeti za pridobivanje dobrih učnih mest vajencem m vsestransko zadovoljivih službenih mest pomočnikom. To opravilo izvršujejo že pr»v od začetka svoje ustanovitve. V sto
in sto slučajih s« je posrečilo posredovan'
i
iz Hrvatske je dobil potom"imenovana
in siu »menim je jjusrecno posredo v zadovoljnost delodajalcev in deloi^ cev. Ne samo obrtni naraščaj iz I Ju®''-in okolice, ampak iz vse Slovenijo i!
ur___«_!._ j_i.:i . .I1- m tujj
društev primerna učna, oziroma služk" mesta. Kolikor bolj pa Ee dandanes 3 brezposelnost, toliko bolj potrebno
Drezpuseiiiusi, lunuo doij potrebno ie sredovanje, da dobe mladeniči, ki ji P°" veselje za obrtni stan, učna mesta in? dobro izvežbani mladi rokodclci dobe dovoljivo delo. Zato se obračamo na »a' obrtna podjetja, na mojstre in obrtnike d nam naznanijo, ali bi sedaj ali pozneje« bili ukaželjnih vajencev in dobro kvalifi! ciranih pomočnikov. Prijave prosimo na' sloviti na: Rokodelski dom, Ljubljana, Kol menskega ulica 12. Ustmene in osebne prijave pa sprejema zastopnik imenovanil društev v Rokodelskem domu v Ljubljani Komenskega ul. 12, pritličje na levo, vsak delavnik od 6. do 7. ure zvečer, v nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure. Ob istem času zvedo mladeniči za prosta učna me. sta in pomočniki za prosta službena mesta, Vodstvo Rokod. doma v Ljubljani,
Zrna.
Lepi uki so v besedi,
lepši pa »so vendar zgledi. ★
Olroku ne kriči: takole se vedi,
pokaži dejanski: takole naredi! ★
Ne odlašaj molitve,
ne spreobrnitve.
★
Da si dobra gospodinja,
hiša pričala in svinja. ★
Ko te prosi posojila, oh kako so lica mila, ko pa tlrjaš, naj ti vrne, jezen li hrbet obrne.
Čigava bodi kraljevska krona.
V neki državi je nekoč živel kralj, ki je w.ol.*o in pravično vladal svojemu ljudstvu. Rodili so se mu trije sinovi-trojčki. Poiskal je v svoji državi tri najmodrejžfl može za vzgojitelje svojim sinovom.
Kralj se je med tem ča^om postaral, pričel je bolehat; in je vedno bolj čutil, «a se mu bliža smrt. Poklical je k sebi svoje tri sinove in jim jo govoril: »Otroci moji, dobro veste, da vas vse enako ljubim, ve; »te pa tudi, da more samo eden postati moj naslednik. Onemu bom dal kraljevsko krono, ki ima najlepšo roko.
Sinovi sto stopili k postelji. Najstarejši je, svest si svoje zmage, snel raz roko svileno rokavico in pokazal očetu lepo negovano in vso dišečo desnico. Toda oce s je le smehljal in odkimal z glavo.
Pristopil je drugi sin in pokazal ocera svojo desnico vs<robloženo z dragocenim prstani. Pa tudi njemu oče ni Prizn krone.	j
In pristopil je najmlajši sin in P°ka/ očetu od dela vso žuljavo in <»,80l"£ ožgano roko. Brata sta se pomilovalno <> smehnila, oče pa je poljubil žuljavo ro*« in tretjemu sino položil krono na glavo-
povest mmm mm.
Ko so odhajali iz sodne dvorane, je stopil grof Hugo k Albanu in mu stisnil roko. »Le pokonci,« je rekel, »pol leta bo kmalu minulo! Potem bo prišla
6reča.<
»Kako to, gospod grof?«
»Vse je odpuščeno in pozabljeno, Alban. Novo življenje se bo pričelo pri Sv. Mihaelu — veselim se, ko se boste vrnili v vas.« »Ne razumem.«
»Stvar je preprosta. Kamnolomi so toliko očiščeni, da se bo prihodnjo pomlad lahko začelo z delom. Ka-menje kot zlato, vam rečem! Kamnolome bo vzela občina v najem. Manjka samo še delovodja, ki bi vodil vso stvar, zakaj jaz nič ne razumem o tej stvari. Zato sera mislil na vas —«
»Neme? Toda gospod grof —« »No — poplačati vam vendar moram, ker ste ml pri požaru rešili grad. Brez vas bi do tal pogorel. Določeno jc to'°j: vodili boste "es obrat! Treba bo pošteno delati — tcla za vas Jo to igrača —« »Gospod grof — vi se norčujete iz mene?« »Ne, popolnoma resno govorim! Gospod župnik vam bo to potrdil. Sv. Mihael mora vstali in zakon vzajemnosti mora vladati v hribih, To so bih vendar vaše sanje. '<
Alban jc planil kvišku, njegov obraz je vzlrepa-tal. »0 Sv. Mihael bo — oh, komaj verjamem. Sv. Mihael bo odrešen in prost? Sv. Mihael bo srečen? To je kakor čudež!« In ob tem veselju je pozabil na kazen, ki ga je zadelo.
; Pridobili smo si ga,<' je rekel grof pri odhodu Jupniku in pogledal na mladega, svetlolasega fanta, ki jf venomer ponavljal: »Živijo Sv. Mihael!...«
Na stotine ljudi je sprejelo ta klic in ga poneslo /en pred sodno poslopje na mestne ceste.
Ko str., prišla po stopnicah grof in župnik, so se gnetli okoli njiju ljudje od Sv. Mihaela, ki so skoraj vsi prišli zadnji dan k obravnavi. Obkolili so ju, jima stiskali roke in ju spremljali z glasnimi klici skozi mesto.
* * +
Minila je jese i, zima je vladala v hribih. Nekega mrzlega zimskega dne se je vrnil Alban domov. 0 Bog — kako mu je sijal nasproti njegov domači kraj v svojem zimskem sijaju! Pota in steze so bile pokrite z belo odojo, na drevesih in grmovjih je bliščalo milijon demantov in gore so si nadele na uporne prsa »rebrni oklep — kako lep je bil domači kraj!
Pot mu je tekel s čela, ko Je stopil v Gretino kočo. »Tu sem,« je za vriskal, »Rika — tu sem.«
si tu
Riku mu je planila okoli vratu. »Hvala Bogu, da i...«
»Toda, prihajam iz —« i »Tiho,« je rekla Rika in mu zaprla usta. »Tiho, ne izgovori grde besede. V mojih očeh si čist. Sreča Je prišla danes k nama in trdo jo bova držala. Komaj si morem to misliti, Alban _ kar vriskala bi!«
»Kar vriskaj, Rika! Kar vriskaj! Dovolj si že trPeJa. Toda sedaj je to minilo — sedaj se je začelo veselje —«
Naslonila je glavo na njegove prsi ter zrla vanj z ljubeznijo in zaupanjem.
Z močno roko jo je objel. »Ti moja, moja sreča,« Je rekel pijan radosti.
Prišla je pomlad! Gozdovi po gorah so ozeleneli, "odre zvončnice so kimale s svojimi glavicami v to-Plem veterčlcu, njihovo sladko zvonenje je zvenelo po
svetu, v gozdu so je razlegalo petje drozgov.
Tudi k Sv. Mihaelu je prišla nova pomlad — pomlad življenja! Iz zločina in kazni so se dvignili ljudje v sveto kraljestvo miru. Resno so se kesali in težko spokoriii. Sedaj so bili odrešeni tn z neprestanim delom so skušali popraviti, kar so zakrivili.
Kamnolomi so stali v polnem obratu. Drobno-zmafo kamenje se je bogato razpečavalo in neštevilni vozovi r,o izvažali ogromne skladnice v svet.
Alban, ki je vodil vse podjetje, je napel vse svoje sile, da bi dvignil podjetje. Bil je pripravljen, izkušen, zelo marljiv in je imel srečno roko. Neizmerno vesel jo bil, da je mogel dvigati mrtve zaklade, ki so bili vrelec blagoslova in blagostanja za obubožano vas. Njegov sen je bil izpolnjen, grad in vas sla se pobratili. Groi! Hugo je dal občini kamnolome za nizko ceno v najem. Delavci in vozniki so imeli dobro plačo, dobiček pa se je stekal v občinsko blagajno, iz katere je vsak dobil svoj delež, sorazmeren njegovemu delu. Del dobička se je porabil v splošno-koristne svrhe, za napravo in popravo novih potov in cest, za izobrazbo, za bolniško blagajno in za zavarovanje in za dobrodelne ustanove.
Alban je bil enoglasno Izvoljen za župana in vlada, ki je dolgo časa oklevala, ga je morala potrditi. Uvedel je strogo, toda pravično vlado pri Sv. Mihaelu in nov duh je zavel v občini: duh reda in krščanske nravnosti. Alban in župnik sta delovala skupaj v dobrobit občine.
Alban in Rika sta bila srečen par. Oba sta bila pridna pri delu, poštena in zvesta v življenju, trdna v veri in božjem zaupanju — dva zmagovalca, ki sta prestala trdi boj in našla mir. Rika je bila njegov po'ics, solrični žarek hiše, njegova mlada, svetoča majska sreča!
V vseh hišah in družinah jo začelo čudovito zeleneti in cveteti, povsod je poganjalo močno in lepo, kakor pomlad, veselje do življenja: Sv. Mihael je bil popolnoma izpremenjen.
Jeseni je doživeia vas veliko veselje: župnija je zopet dobila nazaj podobo Sv. Mihaela. Veselje va-ščanov je bilo brezmejno. V slovesnem sprevodu so šli sliki nasproti, vse hiše so bile okrašene in v zastavah, kakor bi pričakovali kakega kneza. Sv. Mihael, njihov mogočni varih, je zopet kraljeval v glavnem oltarju, stara podoba milosti, do katere so imeli toliko zaupanja, je bila zopet v njihovi sredi.
Ker je bil sedaj mir, je obnovil župnik staro romanje. Iz vseh bližnjih vasi so vreli ljudje k Sv. Mihaelu in noč in dan so gorele darovane sveče na glavnem oltarju. Župnika je navdajalo to z iskrenim veseljem in pripisoval je ta čudež moči nadangelovi.
Seveda, ti dobri gorski župnik: Sv. Mihael je pomagali Toda nekoliko tudi tvoja ljubezien, ti zvesti pastir! Ljubezen, ki si jo vse življenje sejal, je začela zeleneti 1
Samo tam gori nn grad se ni naselilo veselje. Grof Hugo ni mogel pozabiti Julije, ter je žaloval za njo kot bi umrla. Siva popotnica je hodila neprestano ob njegovi strani: bolečina.
Vsled te bolečine in lastnih skrbi je bil grof obziren napram soljudem. Trudil se je, da bi olajšal v vasi vse trpljenje, potegnil ljudi iz revščine in bede, jih osrečil in pripeljal na svetlo pot. Staro sovraštvo vaščanov je polagoma izginilo ter se izpremenlo v spoštovanje in ljubezen. Zakaj vsi so videli, kako dober je bil grof Hugo z njim in kako se je trudil, da bi staro krivico izpremenil v pravico.
Kljub temu je ostal grof samotar. Tudi Čiška ga je zapustila. Bila je ob Ženevskem jezeru v nekem imenitnem, dekliškem zavodu. Grof Hugo je hrepenel po svojem otroku. Pozimi, ko je imel bolečine v nogi, je bil priklenjen na grad. Toda takoj, ko je prišla pomlad, ga je vleklo k svojemu otroku. Tudi to leto je hitel k Čiški.
Dimnik. V ameriški državi VVashington Je žalesna tovarna Taco/na, ki a« ponaša z najvišjim din* nikoni ua svetu. Visok je 175 metrov, skoraj trikrat« ni Ljubljanski grad, na« pravljon je pa iz močil® optike.
Prav ima. Mlad pisatelj je bral francoskemu pe»» niku Trislanu Bernardu svoj roman, da bi zvedel njegovo sodbo o romanu, Tristan potrpežljivo posluša. Ko pisatelj konča, vpraša Bernard: >Kaj pa junakinja, kaj je bilo t njo?« — »Zastrupila se je.« — >Veste kaj, bolje je. da bi se ustrelila, zato, da se bo bravec pri poku vsaj zbudil, ker je med branjem zaspal.« Pa je Tristan tudi gotovo za* spal, ker ni vedel, kakšen je bil konec.
Norec. \Teki gospod j« prišel v norišnico in je videl tam norca, ki je vozit samokolnico sem in tja, deset metrov naprej, deset metrov nazaj. A snmokolnica je bila okoli obrn jena ,dno jo bilo ni vrhu. Ko se je paznik nekoliko odstranil, je vprašal gospod aorca, zakaj ima samokolntco okoli obrnjeno. >Vesle gospod, Je bi jo vozil tako kot na« vadno, bi moral ve« dan kamenje voziti.«
V Jetaišnici. Ravnatelji »Torej, delati boete md» rali. Delo I pa lahko Izberete; !ahko pleleto jer-base aH pa prirezujete šibe zanje ali kaj drugega.« — »Gospod ravna, telj, jaz bi bil uajraj« agent za jerbase.«
Čez Atlantski ocean. Francoz St. Roman Je ho-tel leteti iz Afrike t Južno Ameriko čez Atlantski ocean, pa se mu je v Afriki aparat pokvaril. On je mornariški častnik, tn mornariška uprava mu ja prepovedala nadaljevanj« poleta. Kljub tej prepovedi je pa vseeno letel in je prišel srečno v Brazilijo. Gotovo mu bo mor. nariška uprava njegovo neubogljivost odpustila.
Smešni fašisti. Italijanu Pinedo, ki je letel čet Atlantski ocean in nalO iz Južne v Severno Ameriko, je v Severni Ameriki aeroplan zgorel. Pt-nedo je vnet fašist. Zato so fašisti v Ameriki zagnali krik, da so zažgali aeroplan nasprotniki fašistov. In sedaj, ko so poslali Italijani za Pinedom drugi aeroplan, ga je na ladjo v Newyork prišlo stražit šest fašistov, z bo. dali so bili oboroženi. Ko so poslali aeroplan po železnici naprej, ni nihče vedel, s katerim vlakom se pelje. Tako so so bali.
Zrak. če hočeS dobiti 1 liter tekočega zraka, moraš porabiti za to 800 litrov navadnega sraka.
Meh za smeh.
Mati je vprašala sinka: »Tinček, povej, katerega imaš najrajši?« — »Mamo.« — »In potem?« — » Sestrico.« — »In potem?« — »Teto.« — »Kedaj pa jaz pridem?« se je oglasil oče izza peči. — O polnoči, ali pa ob dveh zjutraj« se je glasil Tinčkov odgovor.
*
»Časopisu sem poslal vprašanje, kako dolgo kravo molzti.«
»In kaj je odgovoril?«
»Ravno tako kakor kratko.« *
Učitelj: »No dečki, kateri mesec v letu ima 28 dni?«
Brihten deček: »Vsih dvanajst.« «
»Če me poljubiš, bom poklicala očeta.« — »A kaj zato,« in jo je poljubil. Skočila je pokoncu; »Očetu bom povedala,« ter odšla iz sobe. Ko je očeta dobila, mu je tiho rekla: »Adamič bi rad videl vašo
novo puško.« — »Mu jo pa nesem kazat je rekel oče. Minuto nato se je prikazal med vrati s puško v roki. V tem trenotku je Adamič planil skozi okno in nikoli več ga ni bilo k hiši.
Učitelj je razlagal . o vrtnarstvu in kako obvarujemo rastline pred mrazom. Janez pa ni pazil. Učitelj ga je zato vpra^ šal: »Janez, na kateri način najlaže obva-rujemo rastline pred mrazom v maju?«
Janez: »Da jih sadimo v juniju,«
Novoporočena žena (nevoljna); »Pa sem ti rekla, da mi ne hodi v kuhinjo, France. Le poglej, kaj si naredil. Kuhar-sko knjigo si mi na tla izbil in vse zmešal. Sedaj ne vem, na kateri strani sem imela odprto in tudi ne vem kaj sem kuhala.«
On: »Nocoj sem pa spal kakor hlod.« Ona: »Da, da, kakor hlod, skozi katerega teče žaga.«
Kako lepa je postala deklical In kako veliko je bilo njeno veselje, ko je imela nekaj tednov pri sebi svojega očeta, ki jo je odpeljal iz strogega zavoda.
Čudovito lepo je bilo na jezeru. Vozila sta se v lepem, ozkem čolničku do raznih obrežnih krajev in hodila preko cvetočih travnikov. Zvečer sta sedela na terasi Grand-hotela, gledala na jezero in poslušala godbo... Oh, ta čudovita terasa z bleščečimi gredicami, s tropičnimi rastlinami, ki so plavale nad jezerom kakor viseči vrhovi pravljičnega kraljestva, obljudeni od veselih, smehljajočih ljudi, čiška je bila vsa navdušena.
In potem to krasno jezero! Sama modrina in modrina, zrak in voda v objemu sredi zlata in nebesne modrine.
»Raj!« je rekla Čiška, toda nenadoma je umolknila, položila svojo roko na očetovo in rekla tiho: »In vendar oče — veš, kje je še lepše?«
Prikimal ji je: »Doma!« In trčnila sta s kozarcema, napolnjenima z zlatorujnim vinom: »Pozdravljena domovina, lepa domača dežela!«
V tem trenutku je šel tik ob njuni mizi nek mlad, vitek gospod. Slišal je zadnjo besedo, obstal in začudeno pogledal Čiško. Za trenutek so se njune oči srečale. Čiška je zardela pred ostrim pogledom. Povesila je oči in začela govoriti z očetom, dočim je mladi gospod omaliovaje odšel naprej.
Čiška je skrivaj gledala za njim in mislila: »Kje sem že videla ta ostrorezani obraz? In to ponosno hojo? In te oči... te oči?«
Tedaj je tujec izginil.
Samo še nekaj dni — in oče je zopet odšel. Težko je bilo slovo, toda grof Hugo ga je skušal olajšati z obljubo, da bo kmalu zopet prišel.
Čiška pa je z odprtimi očmi sanjala dalje... In pri tem je vedno stopil pred njo mlad, svež obraz in dvoje oči jo je vprašujoče pogledalo.
Nekega večera pa, predno je zaspala, je nenadoma skočda kvišku, stegnila roke in zavpila: »Sedaj vem, kdo je bil — njegove oči so mi ga izdale...« Kakor Kakor blisk jo je spreletelo to spoznanje. Sklenila je roke na mlado srce in zašepetala: »Mihael.. ti moia ljubezen!«
. In s smehljajem je zaspala, ter vzela s seboj v svoje sanje sliko ljubljenega ....
4. poglavje.
K Sv. Mihaelu je končno prišla sreča! Toda nobena sreča ni neskaljena, v vsaki gloda zloben črv.
Tako je bilo tudi pri Sv. Mihaelu. Toda tu je bil zmaj: žrelo nad Hudičevo kuhinjo. Vsako leto so pridrli z gor hudourniki, napolnili žrelo, hrumeli v dolino in opustošili vas in polja. Jezove so odnesli kakor igračke, neka hišica se je pogreznila v brezno, cerkev in vas je bila brez moči napram divjajočim elementom — in nobenega rešitelja ni bilo, ki bi se šel bojevat z groznim zmajem.
Vroče poletje je prišlo v deželo. Kolikorkrat se je pripravljalo k nevihti, so trepetali prebivalci Sv. Mihaela. Prišel je praznik sv. Petra in Pavla. Težka so-parica je ležala nad vasjo in polji, nad travniki je trepetal zrak.
Kljub vročini je šla popoldne gospa Rika v gore, ker je bila mati Greta nekoliko bolna. Peljala je s seboj svojega triletnega sinčka, ker je hotel iti z njo. Rika je zelo hitela, ker hotela biti še pred večerom doma.
Težko so minevale ure. Zlati blesk, ki je ležal nad gorami, je ugasnil, temni oblaki so se kopičili na nebu, moten fosforni sijaj je trepetal nad vrhovi in v daljavi je votlo grmelo. Slovesno je pel neki zvon, na oknih so gorele blagoslovljene sveče in iz vsake hiše sc je čula glasna molitev.
Skozi vas je drvel Alban. »Kam, Alban?« mu je zaklical župnik, ki je baš prišel iz cerkve.
»V gore k Greti! Žena in otrok sta jo šla obiskat in ju še ni nazaj. Zelo me skrbi... ob slabem vremenu!« Pokazal je temno nebo in z naglim pozdravom odhitel.
»Bog z vami!« je zaklical župnik za njim, Toda vihar je zadušil njegove besede.
V	viharju je hitel Alban navzgor. Dež ga je bil po obrazu, peneče vode so hitele proti njemu, bliski so švigali kakor goreče ogromne sulice. Alban se ni zmenil za vse to. Z donečim glasom je klical: »Rika — Rika!... Fantek!!... Moj ljubi fantek!...«
A ni dobil odgovora. Hitel je vedno više in više. Čisto temno je postalo v tem.
Zvonček je zaječal skozi bučanje, glasno petje se je razlegalo skozi divji vihar.
V	svitu bliska je zagledal Alban žensko, ki je vlekla za vrv pri zvončku, ensko z vihrajočimi lasmi: »Greta!... Mati Greta!« je zatulil v vihar.
Starka ga ni slišala. Vlekla je za vrv in zvonček je pel z grozotnimi zvoki — zvon vode, zvon nevarnosti. Sv. Mihael je bil v nevarnosti!
»Mati Greta!« je zakričal Alban z vso silo svoiega glasu, »kje je Rika?«
Šoferji. V šoli vpraša učitelj: »Dva avtomobila odideta, prvi ima hitrost 40 kilometrov, drugi hitrost G0 kilometrov. Prvi gre pol ure pred drugim. Kje bo drugega dohitel?« Pečkov odgovor: A' prvi goslilnl.
Več moških lili v« žensk? V Evropi pride na 1000 moških 1024 žensk, v Afriki 9(W, v Ameriki 973, v Avstraliji 822, v Aziji 958. Kakor vidimo, je samo v Evropi več žensk kot moških, povsod drugod jih je manj. V Avstraliji je razmeroma najmanj žensk; to pa zato, ker je Avstralija moderna naseljenima dežela in ker je med izseljenci zmeraj več moških kot žensk.
Koliko stane severni tečaj? Na Norveškem so izračunili, koliko so slale ekspedicije na severni tečaj v letih 1898-1909. Leta 1909 je bil tečaj od; krit. Svote znašajo okoli 735 milijonov dinarjev v sedanji vrednosti, če pa računimo zraven še stroške vseh ekspedietj od 16. stoletja naprej, pridemo nad 1000 milijonov dinarjev, torej na celo milijardo.
V Bolgariji so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 5,484000 prebivalcev (1. jan. 1927), za 637 tisoč več kot jih je bilo 1. jan. 1921. Torej je prirastek zelo velik. Na 1000 moških pride 090 žensk; prej je bilo število žensk razmeroma manjše, v zadnjem času Se pa zelo hitro približuje številu moških. Meri pa Bolgarija nekaj nad 103.0001«'. kilometrov, je torej dosti manjša kot Jugoslavija, ki meri 249.000 kv. kilometrov, ali pa kot mj-munija, ki meri 295.000 kvadratnih kilometrov.
^Domolf ubov" Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Diu 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Vajenca za ■p"!™ soiiapsho obrt prosti hrani, stanovanju in perilu FRAN REP1C, so-dar, Ljubljana, Trnovo.	Menic, TA 'dVb0: službo pomočnika pri pokop, cerkvi Sv. Križa v Ljubljani. — Nastop takoj. — Zglasiti se je pri pokopališki upravi pri Sv. Križu, p. Moste pri Ljubljani.
Po zelo znižani ceni	
kupite razno ninnufak-turno blago za moJko in ženske obleke, kakor tudi polsvileue in svilene rute. katero prodajam radi prevelike zaloge izpod cene! Anion Savnik, Škofja Loka.	HiŠiCa 7'i(|ano, bližina že]ei!nice (ali0j kupi m. Ponudbe na A. LOGAR, Mačkovci, Prekniurje.
	Mizarskega »njenca
	sprejme takoj FRANC KUCLER, mizar, mojster v Polhovemgradcu.
Hiapsc ^^o^elo iu hlapec za vole, zanesljivi in z dobrimi spričevali, se iščejo. Grnščimt Bokalco, p. Vič pri Ljubljani.	
	Naprodaj jc possstoo
	z okroglo 51) mernikov posetve, travniki, vinograd in gozdovi, z vsemi gospodar, poslopji. — Poizvedbe na Rndol'a Debevcc, Dobruška vas št. 33, p. fekocijan.
5S55E! obrMprejme FHANO TR0EK, Brezovica 79 pri Ljubljani.	
Ornanisti!
Pozor, novol Rcrvar, op. 12, štiri žalostinke, 6 Din; Bervar, ep. 11, šest pesmi k blagoslovu, 6 Din. — KNJIGARNA GORIČAR & LESKOVŠEK — CELJE.
Ustanovljena Telefon šlev. 10.
. 1889.
Poštni ček 10.533.
it!!
Slanjc vlu-	(Giadska Jtedlonlca)	stanje vlo-
lene-ja denarja i i.|Ui:ana	žinoja denarji
nad 250 miii;o- ljuuijtma	nad 1000 mi|j.
nov dinarjev.	Prešernova ulica	Ionov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obreslovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-negn premoženja še mesto Ljubljana z vsein premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
»Gašper, ali veš, da v spanju govoriš?«
»No, ali mi še tistih par besedi ne privoščiš?«
»Kaj, najlepše, kar si imela na sebi, lase si dala proč?«
»Sedaj ti lahko povem. Saj niso bili
moji.«
*
Marko: »Zdaj sem pa dobil dobro službo. Cel d"n imam sam zase.«
Tine: »Kakšna služba pa je to?« Marko; »Nočni čuvaj sem postal.«
Poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev blagodišeči „ElsafIuid" in zvedeli boste, knj jo do sedaj mr.njkalo v Vaši hiši. Za glavo, za plečn, za roke, za noge, za oči, zn zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa se jo izkazalo koristnim dnevno umivanje, drgnenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluidom že od časa naših dedov in opravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in
izdatnejši kot francosko žganje.
Znlitevajte za poizkus v lekarnah in odgovnrjajogih prodajalnah izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid, v uoizkusnih steklfinieicuh po (i'- Din, v dvojnatih fite-kienienh po 9"- Din, uit Bpecijntnili stokteiitenti po 2(i'- I)ln. Po poŠti prid« tem conajSe, Slin ve6 se nn-roCi naenkrat; z zavojuiuo iu poštnino vred stane:
II poizkus, ali 6 dvoj. ali 1! spocijnlnl stoki, ul' - Din 27 „ „ 18 „ ,, C ..	„ 133— ,.
54 ;; ;; 36 „ 12 „ „ tso-- ..
Naročila nasloviti razločno takole: EUGEN V. FEL1.EK. lekarna v Siublel DonJI. Hiš«-trg br. K, Hrvatska.
J
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Shodovih zavodov v Plznin
se nahajajo v velikosti '/■« ks do 30 ks stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
civ. m. m, a. sieoi
L|ubl|aica, Scluitmrgova 1 Tel. 2966
Soj ^
.sil
S &
.S 01 co £
S* | a
2 v >
.E c ^ o
J=T k S ji
o ss " m
lo spomia<Sne In icime obleke imamo
veitSfo zaiago novoaoSiega moškega ln ženskega Sfi^a« is sepo izbiro svilenih rut 1» Serp
IjEbllena, SirlJarievn ulica 5 Kroatl In Slvllfc piSlle po tzorre?
Najpopolnejši
STOEUfER
šivalni stroji
C i livilje, krojač« čevljar!« ter s« vsak doa. Preden ai nabavil« stroj, oglejte ai to izredno«* pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 611 Brezplačen pouk. 15 letno famatvo.
Denar
se prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker
naidiefie
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
R. Miklsuc
„Pfcl ŠKOFU", LJUBLJANA
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za Ženske Obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo,
J«> V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! <mc
Zdravje je nalvefje bogastva!
Kdor je malokrven? Kdor je bled? ICdof ima slabo živco? in vsled [ega pomanjkanje spanja in pogosti glavobol. Kdor nima teka? Kdor nolnlia na pljučih ? Kdor je malaričcn ? Kdor boleha na želodcu, naj pije
„ec;ergin"
železnato kina vino. Slabi nerazviti otroci z vporabo „Energina" želez-natega kina vina prav goloto dobe zdravo in rudočo barvo, pridobili bodo na teži telesa in postali odporni proti vsem boleznim. Naslov za poštna naročila: LABORATORIJ .ALGA", SUŠAK 12 S poštnino vred 3 volike steklenice za 128 Din, 6 velikih steklenic za 248 Din ■n 1 mala zastonj. — V ceni je računana poštnina, «aboj in zavojnina.
JAVNA ZAHVALA. Pyll. LABORATORIJ „ALGA", SUŠAK 12. Poizkusil sem Vaše zdravilo »ENERGIN'* tudi jaz na priporoiilo svojih prijateljev, pa Vam moram javiti, da sem z uspehom zelo zadovoljen. Imam sedaj izboren tek, polulim se mnogo krepkejšega in izgledam mnogo bolje. Mnogi sosedje se zanimajo sedaj za Vaše dobro zdravilo „ENERGIN", ieleznalo kina vino, tudi me prosijo, naj jim ga naroHm. Pošljite mi takoj 6 steklenic velikih, drugi se bodo pa obrnili naravnost na Vas.
Bodešle, 16, Bled, 15111. 1027.
S spoštovanjem JOŽEF JEIiLER, posestnik.
---------5T
Najboljšo eksistenco in velik zaslužek
nud.mc posnodom ir trrdkam v vseh krajih SH3, ki prevzamejo razpeta vati je DE?.;fc tre i. nedosežnih ia za poljedelstvo, posebno pa za živinorejce izredno važnih. patentiranih iivinoidravniških izdelkov. Izdelki so sledeči: „KX F. E Z 1 A'', prašek, ki povzroči, ds z Teseljem iro konji, govedo, teleta, prašiči, ovce in koze. sploh tse dombfe in koristne živali, tudi divjačina; ki posebno po vm I boleznih. kucak izredno pomnoži slast do žretja in povzroči zopetno nfcrtranjt: v najkrajšem času porast mesa in maščobe znatno množeče zdravilno sredstvo zvišuje odpornost proti vsem boleinim, posebno proti vsem kumim boleinim, kot n. pr. rude>čici, vraničnemu prisadu, davici, kozam, zaprt.ii, Posjiešu.ie produkcijo mleka pri kravah in kozah in zboljšuje kakovost istega.
Izdelek ,.© ? B E E G 0". prašek za konje. Najsijajnejše, zajamčeno učinkujoče zdravimo sredstvo proti konjskemu kašlju; ozdravlja celo v najtrdovratnejših slučajih in preprečuje tndi konjsko smrkavost, ki navadno sledi tej bolezni. Izaelek ,.rABAfELSCS L" za vse slučaje kuge na gobcu in psrkljih. 2e v treh urai je žival rešena, ako se ne nahaja v zadnjem štadiju bolezni!
Jamstvo za uspeh.
Gospodje ali rvrdke.. ki bi se zanimali za ustanovitev razpošiljalnega skladišča za j>»samezne okraje v SHS in razpolagajo s potrebnim kapitalom, se prosijo. da stopijo v stik s proizvajalno tvrdko (dopisovanje nemško!). Vprašanja pošlj;te ia Poj z navedbo obsežnosti dotičnega okrsja in razpoložljivega kapitala na:
Bčiiernsdiutz - Wlrfsdiaftsgemeinschaft G. m. b. H.
Berlin - Charlottenburg 5. Windsdieidstrasse 22.
Težakovo hranilno in zdra\ilno OLJE za
Ži\TNO — je najboljše sredstvo za okrepljenje 2::fcirEE£ živine, o čemur govori že več sto zahvalen pisem Naročite za poskašnio vsaj eno ročko od 5 kg ra D:n 125,— pri tvrdki: M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduličeva 13.	1162
Najboljša kosa sveta za 18 Din
- dokler tra:a zaloga — pri FR. STUPIC1, trgovina r železnino in poljedelskimi »troji. Lmbljana.
| Edino najboljši $jVa|nj Str0jj jn p!etj|nj SVIC.
„Dubled" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Pefelinca
Grlt/ner, Aiifer
Najnižje cene' Tudi na obroke'
Ljubljano
blizu Prešernovega sjomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Ali se hočete osvoboditi	g
p?o!ina	?

th a
bolečin v boku ln Išiasa brez nevarnosti ?
Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne nrl-—nasa ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči iavl i. »«T,	Zelo mnogotere so' oblike, ki ae vij
2% ^^ga^P ^ ^ *	«
revmatizem.
. Kakor pa je raznolika podoba/kT jo nudi UboleLnULo	prolin'kih ^L
in nemogoča sredstva, zdramila, mešanice "n mazil« IH lt ° g0Straii"ka so ris K«j*ečji dpi med njimi ne more Prav	tr^^i, n fP0^« trpečemu človeštvu.
Kar Vam tn priporočamo, Pje neško^K^e ? pZT	"
v s „ ,mnogIm trpeCIm pomagalo!
*aše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi pri
n zastarelih, Kroničnih slučajih.
Da s, pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam pišs poslali popolnoma	1
vS^ ne vara os?i naj SfraS? " ^ M ^ ^ —bodi. svojih bolezni
Au gu s t MMrjke, BerII„.WilmcrSdori
Bruchsalerstrasse 3, Abth. 303.	'
Neutrujeni
veseli kadar so
Palma
pete na čevljih.
l€RC(ifl
izredno zdravilna roda proti
reuKiaiizmo in išidsu. že lodCnim in črevesnim Dolez nira ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni :n drogeriji. Skladišče za grosiste: Isis <L d. Ljobljm
Oglejte si
nove itole is ca;te ter žensko blago za poletne obleke ki jih dobite po zelo nizkih cenah v mannfaktnnii trgovin
Josip Šli bar
Ljubljana, Stari trg Z? poirg Zaiazniki
Dol
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte f trgovinah. kier Varn nudijo flaho robo za - ras denar ampak kupite še danes dopisni«1 za 50 par in pišite takoj po ilustrovaai te-nik z več tisoč slikami na veletrgovino
R- Stermecki, Celfe Stev. 19
v katerem najdete po čudovito n;zkih ceMb obleke, čevlje, klobuke, srajce.ure. harmonike* britve, toaletne, modne, jeklene ir ealacieri)-ske predmete. Naročila čez 500 Din. poštnine prosto. Kar ne ugaja.se zamenja ali vrne denar
Urednik; Franr Ztbrei.
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel f«1