Za poduk in kratek oas. Poročila iz Rima. c. \ ' ¦ (Piše Fr. Kovači6.) fi (Dalje.) .-•!¦¦*) -¦-•.¦ Malo pred Kristusovim rojstvom so zafceli: Ijudi častiti kot bogove. In to je bil nekak most h krščan- Dote, katero so modri darovali Hog ia elovek ski veri. Na .Tutrovem se je rodilo pa-tirjt v jaslica1! mnlili, katcreniu so ilt. .;, kadilo in nriru. To Detc jo biio skupaj. Ni minolo od tega pol stoletja, in v Rimu sta apostola Peter in Pavel oznanjevala nov nauk, da je Kristus Bog in človek skupaj. In ponosni Rimljani jima verujejo, nauk: liog in človek skupaj, ni jim popolnoina ptuj, ne zdi se jim neinogou, bili so ga, rekel bi, že vajeni. V svoji zmoti so božjo naravo pripisovali ljudem, sedaj pa v svetli luči spoznajo, da je pravi živi Bog postal človek in človeško naravo neskoneno povišal. Nauk: Kristus je Bog in človek skupaj, našel je pripravljena tla, mnogi in rnnogi ga verujejo in dajo zanj svoje premoženje, čast in življenje. Toda pojdimo dalje! Stopimo od templja Cezarjevega nekoliko napcej - na desno. Tu štrlč iz zemlje ostanki velikanskega po- _ slopja. To je bil tempeli boginjejesf°, varhiflieidoma^ čeea. družinskesa živlionm. Nipi na__.čflst «n tnVai rim«Irp device —' vestalinke — netile večni ogenj. Ta hram je bil eno največjih rimskih svetiSč, in vestalinke so uživale nenavadno velike časti. Služile so v templju 30 let, potera so dobile bogato doto in so se smele možiti. Nosile so belo obleko in so morale ves čas svoje službe skrbno varovati svoje devištvo. Ako se je katera pregrešila, so jo za kazen živo pokopali. Na ulicah se jim je moral vsak ogniti s pota. Vojaki so morali upogniti pred vestalinko svoja znamenja, kakor dandanes zastave pred visokimi osebami vladarske hiše. Če so gnali hudodelnika v srart ih so sluuajno srečali vestalinko, bil je pomiloščen. Celo konzul, najvišji državni uradnik, se jim je moral s pota ogniti. Kdor je vestalinko razžalil, bil je s smrtjo kaznovan. Tako je bilo pred rojstvom Kristusovim; pa kako lep nauk nam dajejo tu pagani! Prvič vidimo, kako sveto je bilo nevernim Rimljanom domače, družinsko življenje. Varhinja mu je bila visoko čislana boginja Vesta, njej na čast je gorel v templju noč in dan sv. ogenj, varovale so ga čiste device. In po pravici; saj je rimska moč in slava slonela na družini. Dokler so rimske družine bile v redu, dokler je v njih cvetla zakonska zvestoba, dokler so stariši izpolnjevali svoje dolžnosti do otrok, dokler so otroci spoštovali svoje roditelje, tako dolgo so bili Rimljani močni; ko je pa izginilo poštenje iz družin, začela se je rušiti velikanska rimska država in naposled je vse padlo — v grob. Resen opomin za vse narode vseh časov, vseh pokrajin! Gorjč narodom, ki si razdirajo svetišče družinskega življenja! Kaj bi torej človek rekel, ko dandanes celo tisti, ki bi morali pred vsem skrbeti za blagor svojega ljudstva, z bogokletno roko posegajo v to svetišče in razdirajo hišni red ?.... Če želimo srečo svojemu narodu, skrbimo pred vsem, da naše družine3 ostanejo zdrave in čiste, da ostanejo krščanske. Paganska Vesta ni mogla obvarovati paganskih družin pogina, krščanske družine pa imajo mnogo močnejSo zaslombo. Krščanske, slovenske družine, v betlehemskem hlevcu, v hišici v Nazaretu je vaš izgled, je vaše varstvo! Vesta je izginila, njen tempelj se je podrl, Kristus pa ostane danes in jutri in na vekomaj. Družine slovenske, držite se Kristusa, in ne bodo vas požrli valovi, ki pretijo vsemu človeštvu. Čudno je, kako so celo razuzdani pagani čislali devištvo. Kako lepa vendar mora biti ta čednost! Nehotč so jo celo pagani spoštovali, pa njene prave vrednosti niso poznali. Pravo lepoto te nebeške lilije je razkril Sele Sin božji, ki si je izvolil d e v i c o za mater in ki je učil: »Blagor niim, ki so čistega srca, ker bodc lioga gledali.-< Kako bimoral pač krislijan čislati to (*H''!iv).sl, ko je sam tempelj živetia lioga! Toda j).:gaai so l»ii. v jnarsičem boljši, kakor rai kristiiani. Llimska poslava jo skrbno varovala čast vestalink in jih obskrbela z vsem potrebnim. ln dandanes?.... Naše postave dovoljujejo, da krščeni in nekrščeni judjo blatijo po svojih časnikih najsvetejše naprave kaloliške cerkvo, zlasti deviški stan — redovništvo. Ve.stalinke so samo ogenj netile v svetišču, pa kako so jili uastili! Kršuanske redovnice pa žrtviijejo svoje zdravje in življenje za postrežbo bolnikov ali vzgojo mladine, in kako se jim plačuje? Razuzdani pisači iih blatijo po svojih časnikih, novopaganske vlade pa jih stiskajo in preganjajo, kjer le morejo. Po Francozkem in Italijanskem n. pr. so jim oropali vse, gladu bi morale umirati, ko bi se med ljudstvora ne našlo boljših dobrotnikov, kakor so tisti, ki držijo vladino krmilo v _cokah,L_QdŁadli krista[an^ so pač hujši, kakor pagani. — Krščansko Hudstvo j>a nai pazi, komu zaupa. zlasti pri volitvah! Še en pogled na forum! Veliko bi se še dalo pisati, toda »Gospodar« ima raalo prostora. Celi iorum se ne da spraviti v njega. Ogledali smo si to, kar se najbolj strinja z naslovom: pred rojstvom Kristusovim. 0 priliki še poverao kaj več. — Če z očesom preletimo vse razvaline na foru, prepričamo se, da je tu bilo pred vsem rimsko svetišče. Kakih 12 templjev leži na tem malem prostoru v razvalinah! Še poznim rodovom bodo te razvaline bznanjevale, da le na veri sloni moč in sreča narodov in držav. Sredi templjev so Rimljani na Joru zidali svojo državo, ničesar se niso lotili, da ne bi prej darovali bogovom in jih vprašali za svet. Prepričani so bilij da.kdor je sovražnik vere, je tudi sovražfiik države. In dokler so se svoje paganske vere trdno držali, bili so mouni, z vero pa se je začela majati tudi država. Paganstvo je samo po sebi moralo prej ali slej razpasti in potegniti za seboj v grob državo, ki je na njem slonela. A nad razvalinatni gnilega paganstva se je visoko povspela krščanska vera, ki ima nadnaravno moč, je vedao mlada, vedno krepka in zdrava. Na tej veri sloni omika, obstanek in blagor vsakega naroda. Dandanes so si izmislili državo brez vere, obetajo nam srečo brez vere, vsiljujejo nam narodnost brez vere. Rimliani so bili močnejši narod, pa ni jih več, in mi Slovenci, majhen narod, imamo edino zaslombo v krščanstvu. Brez krščanske vere čaka nas," kakor vsak narod, žalosten pogin in grob. Dobro slovensko ljudstvo, ne veruj novodobnin krivim prerokom! Kdor ti obeta srečo brez vere, je lažnik in goljuf, je tvoj sovrag. Bog obvaruj slovenski narod grozne nesreče, da bi mu kedaj ugasnila luč sv. vere! (Dalje prih.) Smešnica. Gospod katehet vprašajo v šoli učenca: >Kaj sta bila sv. Peter in sv. Pavel?« Uuenee bi moral reči, da sta bila apostola in mučenca, toda ker ne zna, molči. Katehet mu začnejo pomagati, rekoč: »A-po- in mu-« — »Že vem, reče učenec, apotekarja in muzikanta«.