MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor« Gosposka ul. 11 / Tel. nreda. 2440« uprave 2452 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri f Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla« •e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rač. Št. 11.409 JUTRA UtelotH Berlin, 2. junija. Včeraj smo poročali, da je nastal med Berlinom in Vatikanom nekakšen diploma ti eni vacuum, ki je v zvezi z dejstvom da ni Vatikan dal nikakšnega odgovora na protestno noto rajhovske vlade radi znanega napada čikaškega kardinala Mundelaina na Hitlerja in na berlinsko vlado. Toda zdi se, da prehaja ta diplo-matični vacuum v popoln prelom med Vatikanom in Berlinom. O tem nas prepričuje včeraj objavljeni službeni komunike berlinske vlade, ki pravi med drugim: .»Nemška vlada je dne 24. maja vložila pri Vatikanu protest zoper žaljive napade kardinala Mundelaina na kancelarja Hitlerja in na člane tiemškb vlade. Kardinal Paccelj nemškemu poslaniku niti z besedico ni obsodil tega nekvalificiranega napada. Zaradi tega je nemški poslanik po nalogu vlade izvršil 29. maja novo deinaršo in izročil vatikanskemu tajniku kardinalu Paccelliju noto, v kateri opozarja nemška vlada Vatikan na to, da nemška vlada kljub ponovnim urgencam ni dobila niti odgovora na svoje proteste. S tem je Vatikan sam onemogočil normalne odnošaje med Nemčijo in Vatikanom in naj zato tudi sam nosi vso odgo- 1 vornost za posledice, ki bodo nastale.« Po dogodkih v zadnjem času, zlasti po zadnjih procesih proti duhovnikom in redovnikom, ki so se spolno spozabili nad nemško mladino, nadalje po zadnjem silno ostrem Gobbelsovem govoru, ki mu je sledil govor notranjega ministra Fri-cka, kj ni bil nič milejši od Gfibbelsove-ga, je bilo pričakovati, da bo med Berlinom in Vatikanom počilo. S tem je podan dokaz, da je v rajhu prevladala ona narodno socialistična struja, ki sc z vso jmemo oklepa Rosenbergovih idealov in i je z največjim navdušenjem pozdravila spravo med Hitlerjem in Luddendor-,0m oznanilcem nove nemške vere. Nedvomno bodo odklonitvi nemške pritožbe PH Vatikanu po kardinalu Pacceliju sledile nove represalije rajhovske vlade v smeri dviganja novih procesov proti ka-*°liskini duhovnikom in redovnikom ter Ustavljanja raznih katoliških listov in časopisov. V teku zadnjega poldrugega leju je rajhovska državna oblast samo na Bavarskem poklicala pred sodišče 164 duhovnikov. Tempo procesov se bo sedaj nedvomno pospešil. Na drugi strani Da 2c poročajo, da je znana revija »Gral« \aenkrat prenehala izhajati. Tajna poli-t|Ja je z*asedla uredniške prostore tcrza-j^gla vse premoženje. Prav tako pa je za ezena tudi tiskarna Regcnsberg, kjer se Je »Gral« tiskal in kjer se je tiskala papeževa okrožnica o narodnem socializmu , Borba med Vatikanom in Berlinom gre J*lje. Berlin napoveduje nove persekucije . utikan pa pripravlja gradivo o tej borbi d zadnjih dogodkih, zbrano v takozvani °eli knjigi«. Izdaja tega gradiva bo ne- Berlin se je inter-venci je Washingt ona, Pariza in Londona Vlagatelji bivše dunajske Poštne hranilnice 'AR1Z, 2. junija. V tukajšnjih krogih presojajo sedaj mednarodni položaj mnogo mirneje. Za razplet dogodkov je največje važnosti istočasna intervencija vvashingtonske, pariške ter londonske vlade v Berlinu, ki je bil s tem deležen zelo dragocenega pouka, ki je namreč ta, da so tri velike demokratične velesile pripravljene absolutno ter skladno sodelovati v pravcu vzdrževanja miru v Evropi ter na vsem svetu. Jasno je, da bi te tri velike demokratične velesile ne pomislile, da sežejo tudi na drugo torišče skupnih odločitev, če bi se v Berlinu ignoriral njihov nasvet, da je treba na vsak način ohraniti umerjenost in opreznost. Najodločilnejša je bila nedvomno intervencija USA, kjer je skoro istočasno z intervencijama v Parizu in Londonu bil pozvan nemški poslanik v Washingtonu, da poseti državnega tajnika Hulla, ki je nemškemu poslaniku priporočal, naj svojo vlado opozori, da naj bo umerjena in previdna. V tukajšnjih krogih je zbudila veliko pozornost dolgotrajna konferenca predsednika Bluma z generalnim tajnikom francoskih strokovnih organizacij Jouhau-xom. V zvezi s tem se doznava, da je francosko delavstvo še ohranilo mirno kri, da pa pripravljajo radikalni elementi celo vrsto Javnih manifestacij ter ni izključeno, da bi radi tega mogle nastati nove komplikacije Da se prepreči razširjenje španskega konflikta v vseobči , konflikt... 4 6 il ; 4 i i , 4 ■ t j ’ f T ! r 1: H f r H W it 1 J*, i 4 i i Hill'L J A/Otli t m” ^ i1 V ■ i -« 1 ■ (jj* • - t > ti ■ t, i Ii - A> 4 k i III ^ ' TV' r | >j ' " ' •* < - tl | II nato Mio HAVAJIC ima rad in se hrani z ananasom Mi imamo radi in jemo M bonbone Bilo kod povsod! Uspehi glasbene šole „ Drave 66 Marsikomu ni znano izredno požrtvo-. a In o delo, ki so se mu posvetili odborniki in učitelji Glasbene šole nar. železn. glasbenega društva »Drave« v Mariboru. Omenimo naj samo to, da je glasbena vola v gmotnem oizru navezana sama nn.se. Kljub temu pa dela odbor, ki mu predseduje višji kontrolor g. Fran D r u š-k o v i e. tajnikuje pa železniški uradnik g'. Drago Or banic, z neuklonjivim idealizmom. Kdor vzgaja mladino naših železničarjev v glasbeni kulturi, vrši s tem idealno lepo in pri nas v Mariboru še posebno važno prosvetno in narodno-vzgojno poslanstvo. Šolo vodi z veliko ljubeznijo in železno vztrajnostjo naš splošno znani, velezaslužra glasbeni vzgo melj g. Hinko Druzovič. Bogate izkušnje svojega mnogoletnega glasbeno-vzgdjnega udejstvovanja uporablja s prioni v »Dravini« glasbeni šoli in dosega ' ne uspehe. Klavir poučujeta g. Hinko Druzovič in njegov srn g. Hinko D r u z o v i č ml., gosli gg. H. Druzovič ml., Sever in M o h o r k o, krilni rog gosp. Z e k a r, kitaro pa g. Blažič. Ob zaključku šolskega leta 1936-37 je ■Jasbena šola v dveh priredbah (26. in 28. naja) in sklepnem nastopu dne 27. maja iHtdala pregled in obračun svojega glas-'enovzgojnega dela. Vse tri prireditve so vršile v veliki dvorani Narodnega do- v klavirskem oddelku so nastopili v • odo 26. maja: Prvi je nastopil Brumen, Zupančič četveroročno (H. Druzo-"ič: Narodne pesmi L), Jesih, Pis-tor če-tvero ročno (H. Druzovič Nar. pesmi II.), Vomše (Pavčič: Narodne pesmi), Pavlič, B;ažie (H. Druzovič: Nar. pesmi III.), ” ivlič (Wenzel: Na tratici; Oesten: Veselje). Blažič (Bliithner- Polka) Žigon ‘.Pavčič: Slepec). Ketiš (Pavčič: Narodne). Zemljič (Krentzlin: Materi), Stanzer fparlov: Pesem). Ceh A. (Vilhar: Mlati-.•i; Serajnik: Nagajivka), Ceh A. in Čeh 11, četveroročno (Parlov: Ples), Obreza, o; Msnel četveroročno (Diabelli: Scher-/.o). Stanzer. Mordej V. četveroročno 'Volkniann: V mlinu), Mordej V. (Soch-ting: V gozdu), Vrabl Mar, in Vrabl Mir. s.iveroročno (Diabelli: Rondo), Bčen (Pavčič: Narodna pesem), Sotler M. (Mozart: Menuct), Tušak (Oesten: Lajnar), Obersnel (Heim: Pravljica.) Celi H. (Seli. Veselje). V petek 28. maja so bili iy*. vrsti: Žnidarič (Hiršler: a) Kotač; b) Vre-;euo), firuškovič (Vogel: ,Sonatiua 1. ■•lav.). Hiibl, Tini a četveror. (Mozart: An uante), Hiibl (Kullak: Ples), Weber (Adamič: Spominski list), Lah (Bach: lnven-ciia št. 8: Adamič: Morje). Savodnik !k'ebikov: Valse), Hinterlechner (Schyte: i kirfenist), Savodnik, Hinterlechner čet-' tvor. (Mozart: Sonata št. I), Hinter- Miner, Živko D. (Dvorak; Slovanski ples št. 8), Sotler D. (Gerbi1': Mazurka), Weber, Sotler D. četveror. (Gal: Srbski ples). Violinski oddelek je postavil v sredo sledeče goslače: duet Malenšek. Radej (H. Druzovič: Narodne pesmi), Vokač (H. Druzovič: Nar. pesmi), duet Pirš D., Breznik (Fakin: Na planincah), Kesler M. (Vrabec: Nar. pesmi), Rippel (Hu-mel: Mali violinst), duet Pirš E., Prešern (Fakin: Koračnica), Orbauič (Bort-niansky: Pesem), duet Schutz, Orbanič (Žirovnik: Narodna), duet Furlan, Štefančič; Štefančič (Seybold: Mladinska radost), Donko (Blied: Valček), Maček (Ellerton: Canzonetta), Gulič (Sitt: Mar cia), Artič (Cammerer: Spominski list), Mordej F. (Seybold: Sarafan), Operčkal (Simon: Valček), duet Zablačan St. Hodžar (Pleyel: Andante in Rondo). V petek smo slišali: violin, duet Lindič, Šrol (Pleyel: Viol. duet), Ogrizek (Schubert: Podoknica), Gaberc (Kocher: Ga-vota), Šrol (Čajkovskij: Chant sans pa-roles), Živko A. (Vedral: Uspavanka)-Skačej (Druzovič ml.: Uspavanka), Lindič (Polašek: Uspavanka), Wiesthaler (Beethoven: Menuet), Prešern (Soko-lovsky: Pesem brez besed), Podlesek (Čajkovskij: Pesem brez besed), Selin-šek (Offenbach: Musette), Živko Sl. (Verdi: Rigoletto-fantazija), Kesler (Grieg: Allegretto iz f-dur sonate), Orešič (Viotti: Koncert št. 23, 1. st.) in violinski kvartet (Lindič, Orešič, Skačej, Gaberc), ki je zaigral Mozartov Menuet. S krilnim rogom je nastopil Slane, ki je izvajal več narodnih pesmi, kitarski duet Novak-Stelcer pa je podal Selbe-govo skladbo »Harlekin«. Obe priredbi sta pokazali zadovoljivo sliko. Med gojenci je precej nadarjenih mladih »godbenikov«, ki jim je ta glasbena šola dala osnovno glasbeno podlago in nadaljnji pouk. Vsem učencem pa se pozna, da so v dobri šoli. V četrtek, na Telovo, dne 27. maja zvečer je bil tako zvani sklepni nastop. V pičli poldrugi uri se je pred nami zvrstil spored izbranih glasbenih točk Dečki in deklice pripravljalne šole so ljubko zapeli Adamičeve šaljivke: a) Sejem žito; b) Psiček laja; c) Mačka, miš in miška. Mala Pistorjeva in Kolar sta otroško neprisiljeno izvedla Tomčev »Maj«. Na klavirju je vse pesmice sprem Ijal g. Druzovič. — Sledi! je Mozartov »Divertissement« za tri violine, ki so ga Orešič, Kesler in Veronek zaigrali lepo, skladno in s primerno ambicijo. Violinist Ciril Veronek kaže nadarjenost, ki ga bo v družbi z vztrajno vajo privedla še do lepih uspehov. Kelerjevo skladbo »Sin pustinje« je podal čisto in z občutkom. — Ženski z b o r sestavljajo dekleta meščanskih in srednjih šol. Ob j klavirskem spremljanju gosp. Druzovivt | so pridne pevke izvedle dvoglasna ženska zbora: Volaričevo »Divjo rožico« in zanimivo Adamičevo »Belokranjsko kolo«. Zbor se je potrudil. Glasovi so dobri, v vestni šoli so se že precej vpeli, podajanje je dosti zadovoljivo. — Šola ima tudi svoj godalni orkester, ki je ta večer ubrano zaigral Mozartovo »Mar-cio«, II. šopek zelo posrečenih H. Dru-zovičevih »Narodnih poskočnic« ter lepi Komzakovi skladbi »Pesem« in »Pravljico«. — Večji orkester je nato polno in odločno podal Beethovnov s Menuet« v g-duru. — V improviziranem odmoru je predsednik osrednjega »Dravmega« odbora, g. Vokač, podčrtal potrebo glasbene vzgoje, ki povsod blažilno vpliva. Učiteljskemu zboru in odbornikom gre za požrtvovalno delo topla zahvala. — Zadnja točka je bilo popolnoma v hrvat-skem narodnem duhu. Zajčevo koncertno kolo »Svatovac«. Zenski zbor je bil na mestu, škoda le. da ga je orkester ponekod preglaševal. Vse orkestralne izvedbe in tudi Zajčevo skladbo je s prepričevalno sigurnostjo ir» vidno umet- Sokolskl škof je umrl Včeraj zjutraj je umrl na otoku Lopu-du kotorski škof dr. Franjo Uccelini-Tice. Pokojnik je bil neustrašen Jugoslovan in vnet pobornik našega Sokolstva. Svoje življenje in delovanje je usmerjal po vzoru velikega Jugoslovana škofa ?rossmayerja. Deloval je nacionalno i" literarno, bil pa je tildi vzoren nadpastir. ki je z vsem svojim vplivom ohranjal siogo med katoličani in pravoslav. Svojo značainost je pokazs’ ob priliki, ko je iavno nastopil proti poslanici naših škofov iz leta 1933. ki je bila naperjena proti Sokolu. Spomin tega nacionalnega in sokolskega škofa bo trajni in svetlo živel v srcih vseh Jugoslovanov. _____ niško’ ambicijo dirigiral g. H. Druzovič ml., pri klavirju so se uspešno vrstile Rojc. Hiibl, Weber. Druškovič in Sotler: čelo, kontrabas, pihala in trobila pa sn prevzeli člani godbe »Drave«. Priredbi v sredo in petek sta pokazali uspehe posameznikov, sklepni nastop pa je s svojimi pevskimi, instrumentalnimi in sestavljenimi skupinami imel že kar koncertni značaj. Celotni vtis je prav dober in da slutiti v bodoče še lepše uspehe, kar nas bo vedno iskreno vesilo —n—s • »Trije vaški svetniki" v gledališču Ta M. Realova in F. Eernerjeva kmečka veseloigra v treh dejanjih je polna zdravega neprisiljenega humorja, brez pretenzij in dramske predoločene zasnove, osrednjih močnih likov in zagonetnih problemov, kakor jih običajno srečujemo v dramskih odrskih delih. Vse se razpleta v tisti kmečki razigrani prostodušnosti in iskreni domačnosti, ki je toliko priljubljena nam vsem, ki smo dovzetni za razsojanje in doživljanje preprostega kmečkega življenja in njegovih vrednot. Župana je igral Pavle Kovič, ki nas je ves čas zabaval s svojim izvirnim nastopom in božjim strahom pred odločno ženo Urško. Zakrajškova je to vlogo izvrstno podala, v sočnem, domačem iskrenem tonu. Veliko je k temu pripisovati, ker tako lepo obvlada svoj blagozvoneči dialekt, ki se njeni vlogi dobro poda. Fani je bila Danica Savi nova, razigrano, naivno dekle, ki nosi v eni roki strah pred starši, z drugo pa na skrivaj proži svoje srce mlademu učitelju. Koiarski mojster A. 11 a r a s t o v i č a je bil sicer malo neokre ten in težko razgiban, a vendar verjeten. Njegova hči Marjanca je bila EIv. Kraljeva. LFda je Jakeca v svoje spretno nastavljene mreže. Sicer pa to p1-' Jakecu tii težko, drug drugemu padeta v naročje, ko še sama ne vesta kako. »Tako je bilo. tam pod klančkom«, se ona naivno izpove, ker je prevzela Paniki bogatega snubca. Oba z Jakcem sta igrala originalno in prepričevalno. Jakec, ki ga je upodabljal režiser Jože Kovič, je bil zelo simpatičen in živo upodobljen lik. S svojim dviganjem in padanjem glasu je izvrstno podajal okorelost in zadrego Jakčevo prostoduš-nosti in blažene iskrenosti. Bavdeka, pekovskega mojstra, je igral Košič. Nekaj odrskega je bilo v njem. drugače je prav dobro karakteriziral svoj lik. N a k r s t o v učitelj Tine Štempihar je bil pristen, nekoliko preveč vsiljiv za inteligenta na vasi, a vloga ij5 žc taka, da jo je bilo treba verno podati, kar je tudi dosegel. Barbo Lahajnarjcvo je igrala Starčeva. Veljavna, ponosna in bahata Jakčeva mati, ki je sicer pripravljena na barantanje, a ji je predvsem do tega, da osreči sina in obdrži ugled svoje družine in bogatije. Tisti, visoki kričeči glas sc ji ni prilegal, drugače je igrala vestno in dobro. O o-r i n š k o v župnik je bil sicer spoštljiva resno osebnost, a tiste duhovniške, poklicne uverjenosti ni bilo v njem. Zdra^ ■nika dr. Klopca je igral Pavel Ras* b e r g e r. Premajhna jc bila njegova vloga, da bi lahko prišla do izrazitega efekta in karakterizacije. Lenčko. po* točko je podala Gorinškov a. Malo preveč karikature in premalo resnične pristnosti. Nastop je bil sicer dober i" originalen. Mico, deklo, je igrala Tovornikov a. Režija je bila dobra- L B. Ne pozabi naročnine i Btelka du Pont in Franklin Roosevelt sta sl obliubila zvestobo... Iz Amerike prihaja kratko in presenet-: >vo poročilo: Franklin Roosevelt se p»-'C*l z gospodično Etliel Dn Pont iz I)e- viire. Ugledna in bogata družina, iz katere izhaja nevesta mladega Roosevelta znana ne samo v Ameriki, temveč tudi uleč izven meja USA. Družina Du Pont, ivnejša nego Morgan, bogatejša nego cnderbtltsi in vplivnejša nego Astorji, na v svojih rokah kontrolo ne samo nad meriškim, temveč malodane nad vso 'ednarodno trgovino z orožjem. Z. Roo-■ veltovhni žive v velikem nasprotju in .vraštvu. V svojem brezmejnem sovra-ti podpira Du Pont vedno tistega, ki f je in spodkopuje Rooseveltove. Vpra-•I; boste, odkod ta mržnja, čemu to ?«/) sovraštvo. Odgovor na to vprašanje ni težak. sevelt-Du Pont sta dve rodbini, ki Jata druga na drugo z zavistjo In pri torih se trgovski interesi vedno in po. viod -fJžaJo. Obojestransko nerazumevanje gre celo tako daleč, da se r>. pr. Du Pont ne strinja niti z mirovno in širo-' r«vcHd?.no socialno pojuiko, ki jo uveljavita datiss v Združenih državah ameriških sedanji prezident Ro;. . it. Odkod izhaja rodbina Du Pont? Bilo je I. januarja leta 1800, ko so se vkrcali prvi potomci znane in danes tako uplivne družine v nekem evropskem pristanišču ter odpotovali z neko jadrnico v novi svet. Dolga morska pot je trajala 93 ur. Du Pontovi so živeli prvotno v Franciji im je izšlo iz njihove rodbine mnogo veščih urarjev, nadarjenih pisateljev, igralcev, zdravnikov itd. Ko se jc stari Du Pont naveličal Francije in razkošnega Pariza, v katerem je imel tik cerkve Notre dame svojo urarsko delavnico, se je končno odločil, da se napoti v novi svet in da poizkusi tamkai svojo srečo. Z urarno preko luže... Du Pont se je preselil v novo domovino kar z vsem svojim inventarjem urarske delavnice. Njegovemu sinu na ni bilo mnogo do ur iti se je bolj zanimal 7.a smodnik. Bil jc namreč v Essemi precej časa zaposlen v neki, smodišnici in se je tam mnogo naučil. Smodnik se mu je tako vcepil v njegove možgane, da mu je ta misel stalno rojila po glavi. Mislil je in tuhtal, kako bi čitnpre.v; postavil svojo lastno tovarno smodnika. Pre- govoril je svojega očeta, da je investiral večji uel svoje gotovine v novo podjetje. Glede smodnika je bila namreč stvar takšna, da niso v Ameriki izdelovali tako dobrega smodnika, kakor v Evropi, ki je takrat uspešno konkurirala Ameriki. Zgradila se je nova tovarna za smodnik, ki je iz leta v leto rastla in se razvijala. Smodnik je bil ona prva baza, na kateri so pričeli gradit! Du Pontovi svoje današnje ogromno premoženje. Železni hišni red pri Du POntovih. Zgodovinska resnica jc, da propadejo mnoge bogataške družine v največ slučajih samo radi tega, ker nimajo pravilno vzgojenega nasledstva. Premoženje, ki so ga predhodniki zbirali in kopičili skozi desetletja, morda tudi stoletja, se v takih slučajih na mah razbije v nešteto drobcev, ki jih prejmejo bližnji in daljni sorodniki. Stari Du Pont je pa veliko previdnejši in skrbi za bodočo usodo svojega premoženja. Ustvaril jc takozvano železno družinsko organizacijo, ki veže vse člane njegove družine. On sam nadzira in upravlja z vsem premoženjem, liimed družinskih članov si jc izbral tri najstarejše, ki glasujejo, poveljujejo in določajo pot posameznikov. Tradicija, ie prešla iz roda v rod, mora ostati v polni veljavi. Kakor hitro sc pojavi n.a obzorju družinskega življenja samo »iaJ' licu oblaček, se že sestane družinski konzilij, ki izreče nato končno besedo v tej ali oni zadevi. Ta tradicija obstoja h< izvaja v Du Pontovi hiši že nad 130 in se dosledno izvaja še dandanes. Kaj se zgodi z upornimi člani rodl>I»,Cl> V teku 130 let je bilo že nešteto »up°' rov« družinskih članov, ki so iz tega a onega vzroka odpovedali pokorščino > poslušnost hišnemu redu. Končno je P vendarle zmagala tradicija. Prej ali s so se morali udati. V najnovejši dobi j pa le zrastel »greben« neubogljivemu 11 ijencu rodbine, brhki ličerkl Etelki, »i je preko vseh pravil tradicionalnega n nega reda izbrala za svojega UmJ,n mladega Franklina Roosevelta, 'lo lo povod za takojšnje sklicanje druz skega konzilija, ki ni mogel preoo> okolnosti, da si je nadebudna m Etefka iz najvplivnejše in najbog‘ ^ ameriške družine izbrala za ženin Roosevelta, sina onega Roosevelta, najnevarnejši rival Du PontovHi. v družinah jc ta vest vplivala prvo porazno, da je postala povod P pu žlnskl revoluciji med Rooseveltom «-Pontom. MmMmki, In itkfifssk# nm»/< www Vf Vf V u lip iv WWW ^f91Tw Wlr Hš, PjstMsiu M&di StduiSi suoi fofakitonki detn Vse naše jugoslovensko Sokolstvo se v zadnjih dveh letih izživlja v načrtnem izvajanju delovnega programa Sokolske Petrove petletke. Tudi mariborsko Sokolstvo nače zaostati za drugimi edinicar-mi velike jugoslovenske sokolske armade in si je v delnem izvajanju tega načrta nadelo med drugim še hvalevredno nalogo, da postavi na našem zelenem Pohorci svojo lastno sokolsko planinsko kočo, ki naj služi Sokolom za turistiko smučanje in poletno bivanje. Že leta 1935 je bila v ta namen ustanovljena v Mariboru reg. zadruga »Sokolska planinska koča«, ki zbira deleže za zgraditev lične koče na vzhodnem delu Pohorja, v višini 1100 m. Zgradba, ki bo stala okrog 200.000 Din, bo imela 56 postelj v 3 skupnih spalnicah, 4 sobe z jedilnico in prostore za oskrbnika. Obmejni sokolski zadrugarji trkajo sedaj na dobra srca svojih članov in nabirajo delničarje ter je 'dosedanji nspch tega nabiranja zelo razveseljiv, vendar pa še ni dosegel določene višine. Te dni je zadruga razposlala vsem sokol skim društvom i» četani mariborske so- kolske župe in vsem obmejnim Sokolom pozive in okrožnice z vabilom na podpis delnic, da bo čimpreje zbrano zadostno število delnic in da bo čimprej mogoče re alizirati zamišljeni načrt. Nova planinska postojanka bo služila slehernemu pripadniku naše sokolske župe za oddih in izlete. Sokoli in sokolska mladina rabijo na tako važni turistični točki kakor je Pohorje, svojo lastno streho in to v neposredni bližini razvijajočih se naših pohorskih letovišč. Novi sokolski planinski dom bode glasnik trdne in neupogljive sokolske volje. Sad prizadevanja celokupnega obmejnega Sokolstva mora biti čimprejšnja dograditev te koče na Pohorju, iz katere naj izžareva sokolska misel. Nova koča naj bo pravo sokolsko ognjišče, kjer se bodo zbirali Sokoli in Sokolice tako v poletnem kakor tudi v zimskem času ter si krepili tukaj svoje zdravje in svežili svojega duha. Novi sokolski planinski dom postani in ostani sokolsko planinsko zavetišče vsem onim bratom in sestram, ki bodo romali na naše pohorske vrhove! 1 z davčne službe. Premeščeni so: davčni inšpektor Ivan Šupelj iz Šoštanja v Brežice, davčni kontrolor Viktor Kumer iz Celja v Koprivnico ter davčni kontrolor Rudolf Zrimšek iz Ribnice v Ormož. Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrl v 64. letu svoje dobe občinski delavec Jakob Schafhalter. Žalujočim naše toplo sočutje! IjCrza dela išče 2 lesostrugarja, 2 zi-dara in enega stavbenega ključavničarja. Sokolska planinska koča reg. zadruga z o. 'i. sklicuje II. redni občni zbor Četrtek 3. junija 1937 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Na dnevnem redu so poročila, čitanje revizijskega poročila, sprememba pravil, volitev načelstva in nadzorstva in sklepanje o gradnji. Z ozirom na to se pozivajo člani k polnoštevilni udeležbi. Načelstvo. Nameščenci! Te dni ste prejeli od Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev okrožnice in vabila s katerimi Vas vabitno na krožni zlet z avtokarom v Slov. gorice prihodnjo nedeljo dne 6. ju-'% t. 1. Tovariši in prijatelji, prijavite Si' še pravočasno društvenemu tajništvu "• pripeljite s seboj tudi svoje znance. Celodnevna vožnja samo Din -15. Odbor ‘^AN v Mariboru. Opozarjamo občinstvo na veliko vrtno Veselico Jadranske straže, ki je priredi testni odbor 20. junija pri Gambrinu. »Staribor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 3. junija 1937 ob 20. uri v testavraciji Narodnega doma v Mariboru ................................. m n Ljubezen bo slavila svoj triumf. Precej časa je preteklo, dokler sc nista fužini vsaj toliko umirili, da sta bili ^hožni pogledati resnici v oči ii> presodi ves položaj mirno in trezno. Trdo-^‘'tna in nepopustljiva zaljubljenca iz Veh sovražečih se družin sta končno pilila svoje roditelje k trezni presoji, ‘ari Du Pont je bil prvi, ki sc je hočeš ,f)eeš znašel v situaciji. Mislil si je: v0,>čno ima Etelka vendarle prav. Kakor |,Se izgleda sta zaljubljenca že zmagala. j/anklin ne zapusti več svoje Etelke. '•tetka je na življenje iti smrt navezana svojega Franklina. Dve srci sta sc Dn^li in hodita svojo pot. Oba gresta ck0 vseh ovir, preko vseli hišnih pra-p11 i» preko vsega sovraštva in politike. Jusoma, toda sigurno vzpostavljata zo- betn vzpostavljata e prijateljske vezi med Franklinovi- 111 D u Pontovimi. Mladi in zaljubljeni 'Hi ^aščajoči svet združuje stare sovraž-(jr.c’ ki so cela stoletja gledali pisano l,e 'ia drugega in ki niso zamudili no-Prilike, da bi je ne izkoristili v med-vj^focm boju za nadmoč in nadoblast. J**© minite se CMD! JADRAN. Seja za veselico se vrši danes ob 19. uri in ne ob 20. uri radi koncerta »Drave«. Jadranaši! Drevi vsi na koncert bratskega društva »Drave«! Potovanje v Pariz. Za skupno potovanje francoskih krožkov in njihovih prijateljev na svetovno razstavo se je našla nova kombinacija, ki zniža celokupne stroške od Ljubljane v Pariz in nazaj na Din 2070. Omogočeno je tudi udeležencem, da podaljšajo bivanje v Parizu za teden dni. Prvo potovanje bo od 11. do 21. julija, prijave naj dospejo v Beograd do 20. junija. Vsa pojasnila se dobijo v Francoskem krožku, Gregorčičeva ul. 4, ob sredah od 17. do 19. ure. Vokalni orkestralni koncert »Drave« drevi v unionski dvorani! Na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 5.—M. junija bodo zavzemale na sejmišču posebno mesto še sledeče razstave: Lovska razstava, na kateri se bo izbralo najboljše za svetovno lovsko raz stavo v Berlinu. Gospodinjska razstava in velika modna revija. Na tej razstavi se bo prikazalo dobro blago in okusna oblačila domačih proizvodov. Razstava pohištva naših domačih mizarskih podjetij, na katerih boste imeli priliko ogledati si okusne spalnice, kuhinje, salone, otroške sobe itd. Avtomobilska razstava bo združevala v dveh paviljonih najnovejše modele vseli svetovnih znamk. Razstava »Živalice«, ki bo namenjena ljubiteljem živali ter ptic in bo imela poseben pomen za rejce malih živali. Akademija vojnih dobrovoljcev. Ob priliki izida spominske knjige jugosl. vojnih dobrovoljcev »Dobrovoljci-Kladivarj' Jugoslavije sc bo vršila v ponedeljek, dne 7. junija ob 2». uri v mariborskem Narodnem gledališču akademija ob sodelovanju recitatorke gdč. Elvire Kraljeve, solista Antona Faganelija in drugih odličnih članov mariborskega Narodnega gle dalisča. Drava izroča svoje žrtve. V Spuhli pri Ptuju je Drava naplavila moško truplo, pri katerem so našli dokumente, v smislu katerih gre za 30 letnega zasebnega uradnika Gabriela Sterka iz Zagreba. — Ker niso našli na truplu nobenih znakov nasilja, domnevajo, da je šel prostovoljno v smrt. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Po vremenu z nevihtami, najbrže še hlad nejše in izpremenljivo vreme s scvero-zapadnimi vetrovi, precej deževno. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekajrna. Obiščite predstavo v korist »Zdniženja gledaliških Igralcev« v soboto, 5. Uprizore na moč zabavno kmetsko veseloigro »Trijo vaški svetniki«, ki bo nudila dve uri smeha hi vedre zabave. Čisti dobiček gre v korist igralske stanovske organizacije, zato naj nihče ne izostane! Osebna vest. Dalj časa sc je mudil v Mariboru na bolezenskem dopustu priljubljeni bivši sreski načelnik za Maribor desni breg g. Milan Makar, ki je sedaj dodeljen banski upravi v Zagrebu. Ob okrevanju in bližnjem nastopu novega službenega mesta mu želimo v imenu nacionalnega Maribora čini lepše uspehe na novem službenem mestu in pa, da ne bi pozabil Maribora, kjer ga žefimo čim preje zopet videti. Plat zvona. Rdeči petelin se je pojavil na stanovanjskem poslopju posestnice Ma rije Pokove v Sv. Janžu pri Marenbergu. Požar je v kratkem času uničil vse poslopje z vsem inventarjem vred in znaša škoda oko/i 10 tisoč dinarjev. Domnevajo, da je ogenj nastal radi slabega dimnika. 2326 tujcev je obiskalo v mesecu maju Maribor. Od tujcev je bilo največ Jugoslovanov, in sicer 1526, 800 pa je bilo ino-zemcev. Od teh je bilo največ Avstrijcev, in sicer 390. Dva dni trohnel na vrvi. V nekem gozdu pri Remšniku je našel Ivan Pušnik svojega brata 341etnega delavca Jakoba Pušnika na nekem drevesu obešenega in mrtvega. Pokojni Jakob Pušnik je pred dnevi odšel od svojega doma ter ga odtlej ni bilo več domov. Njegov brat ga je nato šel iskat in ga našel mrtvega. Po zdravnikovem mnenju je pokojnik že dva dni visel na vrvi. Vzroki samomora niso znani. Pa je zopet dobro. Z državnega mostu v Dravo je nameravala skočiti sinoči okoli 9. ure neka mlajša ženska, ki je vsa razburjena pritekla iz Taborske ulice na državni most. Nekako v sredini mostu se jc vzpela ma železno ograjo ter nameravala skočiti v Dravo, kar bi se ji nedvomno tud: posrečilo, da ne bi prav v zadnjem trenutku priskočil delavec Josip Ajd ter jo potegnil nazaj. Na mostu se je zbrala velika množica ljudi, prišel pa je tud: stražnik, ki je žensko povabil na stražnico. Pri zaslišanju je ženska, neka 28 letna Jožefa K. iz Ruš, izpovedala, da jc s svojim možem popivala v neki gostilni v Taboirski ulici, pa se je s svojim možem sprla, radi česar se je hotela pognati *z državnega mostu v Dravo. Potem, ko so jo na stražnici pomirili, so jo odslovili ter jo predali možu, s katerim se je pobotala in sc podala domov v Ruše. NARODNO GLEDALIŠČE. Sreda, 2. junija ob 20. uri: »Bela bolezen;. Red G. Zadnjič. Četrtek, 3. junija ob 20. uri: »Školjka«. Red B. Znižane cene. Zadnjič. Sobota, 5. junija ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Izven. Drevi zadnja uprizoritev Capkovc nad vse zanimive in učinkovite drame iz današnjega političnega ozračja »Bela bolezen«. Jutri, v četrtek uprrzare Kraigherjevo »Školjko«, ki je med najboljšimi slovenskimi dramskimi deli ter jc dosegla na mariborskem odru izvrsten uspeh. Zadnjič in po znižanih cenah. V soboto predstava v korist stanovske organizacije igralcev — »Združenja gledaliških igralcev«. Uprizori se izvrstna in na moč zabavna kmetska veseloigra »Tri je vaški svetniki«. Igralci letos ne bodo sami razpečavali vstopnic, zato pričakujejo polnoštevilni obisk iz lastnega nagiba. Vstopnice pri gled. blagajni (telefon 23-82). (gledališka uprava prosi vse one gg. abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem obrokov v zastanku, da jih poravnajo Čimprej, ker mora blagajna zaključiti knjige. 40. razstavna prireditev 5. — 14. junija 1937 Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za Din 2‘—. Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 razstav-ljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče Koristno — prijetno. Uutaik&u® sUGvict Putnik obišče z avtokarom v nedeljo 6. t. m. Ljubljanski velesejem. Odhod ob 5. izpred hotela »Orel«, cena Din 100. — Tudi prekrasno Vrbsko jezero bodo imeli izletniki priliko obiskati s PutnikOvim avtokarom v nedeljo 6. t. m. Odhod ob 6. izpied hotela »Orel«, cena vključno vizum Din 150. Prijavite se čimprej pri Putniku Maribor in Celje. Udeležite se krasnih izletov, ki jih prireja »Putnik« Maribor-Celje z modernimi avtokarji. 6. junija: na ljubljanski velesejem Din 100; C. junija: Celovec — Vrbsko jezero (vključno viza) Din .150; 12.— 13. junija: Graz (2 dni) vključno vizum Din 110; 13. junija: krožna vožnja v Slovenske gorice, vključno kosilo na Kapeli. Din 75; 13,-27. junija: potovanje preko divnih pokrajin na svetovno razstavo v Pariz, popolen aranžman Din 3900 ; 20. junija: okoli Pohorja Din 75; 26.—29. junija: Grossglockncr, Zeli am See, Salzburg, St. WoIfgang, popolen aranžman Din 1000 ; 27.—29. junija: Postojna, Trst, Gorica, Benetke, Padova, popolen aranž-rnaii Dira 780; 29. junija: Celovec — Vrbsko jezero Din 150; 29. junija: Logarska dolina Din 120. Prijavite se takoj. Informacije: »Putnik« Maribor-Celje. P.tuiske *mke Smrtna kosa. V nedeljo 30; maja t. 1.. je po daljši bolezni umrla ga. Job Ana. Pokojnica je dosegla visoko starost 77 let. Prizadeti družini naše iskreno'sožalje. Svinjski sejem dne 26. maja t. 1. Prignanih je bilo svinj 138, prascev 261 skupaj 349 rilcev. Prodanih je bilo 99 ščeti-narjev. Cene so bile: Prasci od 6—12 tednov stari 80—120 Din po komadu, pršu-tarji 6—6.50 Din za kg žive teže, plemenske svinje 5—5.75 Din za kg žive teže Din za kg žive teže. Rdeči križ v Ruju priredi v nedeljo, dne 6. junija t. 1. v predpoldanskiii urah v proslavo društvenega dne cvetlični dan. Mestni svet ptujski je imel dne 25. maja t. I. redno plenarno sejo. Dnevni red seje je obsegal izvolitev dveh delegatov za volitve v Kmetijski zbornici. Soglasno je mestni svet izvolil v ta namen občinske svetnika gg. Muzek Ignaca in Kuharja Štefana. Kino. V sredo, 2. 6. in četrtek 3. 6., obakrat ob pol 19. in pol 21. uri se predvaja film »Angel pekla«. V gl. vlogah V. Mc. Langlen, P. Foster in A. Sipwort. V soboto, 5. 6. ob 20. uri in v nedeljo, 6. 6. ob pol 19. in pol 21. uri sc pa predvaja film »Dragocen poljub«. V gl. vi. L. Haiti. R. Moser, T Lingen in I. Petrovič. Darujte za azilni sklad PTU Tragična smrt v transmisijskem jermenju V tukajšnji tekstilni tvornici Hutter in drug se je včeraj popoldne okoli 13. ure pripetila usodepolna nesreča, k} je zahtevala človeško življenje. V predilnici omenjene tekstilne tvornice je bil že nekaj let zaposlen 53 letni Ivan Cizej kot prcdilniški mojster, ki je tudi včeraj popoldne kakor običajno nadziral stroje in delavce. Ko je Cizej včeraj popoldne nad ziiral stroje in obhodil predihliške prostore, ter šel mimo transmisijskega jerme-nja je po nesrečnem naključju prišel v do tiko s transmisijskim jermenjem, ki ga je zagrabilo za suknjič in ga v naslednjem trenotku treščilo na tla, kjer je nesrečni1 Cizej obležal s strto hrbtenico, odtrgano levo roko in prebito lobanjo. O strahoviti nesreči so bili takoj obveščeni mariborski reševalci, ki so odbrzeli v Hutterjevo tvomico ter težko ponesrečenega Cizeja prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kje:r pa je takoj po prevozu podlegel poškodbam. Tragično smrt Ivana Cizeja pomilujejo vsi, ki so ga poznali in jc bil zlasti med delavci Hutterjeve tvornice zelo priljubljen. Pokojni Cizelj, ki je stanoval v Wil-sonovi ul. 23 zapušča'globoko užaloščeno ženo in tri odrasle otroke, ki so zaposleni v Hutterjevi tvrnici iadtoje teUfokUHe vesli Prekinitev odnošaiev med Berlinom in Vatikanom POSPEŠENA BORBA PROTI POL1TIKUJOČI DUHOVŠČINI. — VSE KATOLIŠKE TISKARNE ZAPRTE. - VSI KLERIKALNI LISTI USTAVLJENI. Razno BERLIN, 2. junija. Papeški nuncij msgr. Orsenigo je s svojim spremstvom zapustil Berlin in odpotoval v Rim. Z njim so odpotovali tudi monakovski kar dinal dr. Faulhaber, berlinski škof dr. Preysing in škof grof Gallen, da dobijo tamkaj navodila glede nadaljnjega zadržanja. Istočasno je odpotoval v Berlin vatikanski nemški poslanik von Bergen, in sicer, kakor zatrjujejo, na časovno neomejen dopust. Gre potemtakem za neminovni prelom obojestran- skih odnošajev. BERLIN, 2. junija. Prekinitev diploma-tičnih odnošajev med rajhoni in Vatikanom kaže, da se bo kulturni boj šele sedaj razvil. Iz narodno socialističnih krogov se čuje, da se bo šele sedaj pričela borba proti politikujoči duhovščini, ker se ista obrača proti režimu. Po posebnem odloku notranjega ministra Fricka, so danes zaprli vse katoliške tiskarne in ustavili vse časopise militantnega katolicizma. NEMČIJA BI SE VRNILA V LONDONSKI ODBOR, CE . . . BERLIN, 21. junija. Rajhovska vlada je na angleško zahtevo sporočila nemške zahteve v sledečih točkah: 1. Zločin španskih boljševikov je maščevan. 2. Nemčija se je umaknila s področja pomorske kontrole ter nevtralitetnega odbora, se pa bo pokorila načelu nevme-šavanja. 3. Nemčija se bo vrnila v londonski nevtralitetni odbor, čim dobi jam stvo, da se slični slučaji ne bodo več ponovili. 4. Nemčija zahteva, da se obe vojskujoči se španski stranki opozorita, da bo sledila kazen za ponovne incidente v obliki skupne akcije velesil. Ob tej pri liki opozarja nemška vlada angleško vlado, da niso bili odnošaji med Rimom in Berlinom še nikdar tako čvrsti kakor v tej španski aferi. Rajhovska vlada izraža nadalje svoje prepričanje, da je v ozadju Moskva. Nemčija se hoče umakniti s španskih zmešnjav, bo pa sodelovala pri vseh prizadevanjih, ki gredo za tem, da se španska državljanska vojna likvidira. V Londonu in Parlku proučujejo to nemško stališče in povzroča posebne težave ona točka, v kateri grozi Nemčija obema taboroma v Španiji s skupno pomorsko akcijo v slučaju ponovitve takšnih slučajev. Eden namreč noče kot angleški zunanji minister pod nobenim pogojem priznati generalu Francu značaja in položaja vojskujoče se sile. LONDON POSREDUJE IN SVETUJE NA VSE STRANI. LONDON, 2. junija. Britanska vlada je sporočila sinoči valencijski vladi, da bi dala svečano jamstvo, da se slični dogodki kakor z oklopnico »Deutschland« ne bodo več pripetili. Obenem pa so prejele pri pomorski kontroli soudeležene s Orožnova ul. 2/1» Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 FOTOAMATERJI!; Vaše filme in plošče razvijamo najhitreje in strokovno v <, < i Tank in finozrnasfem;: razvil a Iu11: * i Kopiranje in povečanje samo na Lupex in Brovira! Drog. Foto Ivan Pečar, Gosposka ulica 11.] Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentihi Odlikovane gasilske čete. Z redom sv. Save so bile odlikovane gasilske čete Ljutomer, Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici. Najdena. Tragično preminula Jelica Knezičeva, ki so jo pogrešali 14 dni, so našli utopljeno v Muri pri Sv. Martinu na Mu:ri. Spoznali so jo po obiciki. Izpit za stalne učitelje so nedavno napravili Bračko Marjeta iz Radgone, Golob Edvard iz Male Nedelje, Dobaja Jo-sipina iz S togo v cev, Stritar Bogdana iz Sv. Duha na Stari gori. Soaomct in Gomora V izvrševanju svoje službe je danes ob 13. uri na tragičen na čin preminul naš zvesti sodelavec, gospod Ivan Cizej predilniški mojster. Pogreb zemeljskih ostankov se vrši v četrtek, dne 3. junija 1937 ob 15.30. uri popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju Blagopokojnemu bomo ohranili trajen spomin! M a r ibor, 1. junija 1937. J. HUTTER !N DRUG. 11 Angelik je bil resnično jezen, kajti lakota ga ju tako morila, da je bil že ves onemogel. Srdito je vihtel svoj kuhinjski nož in le težko ga je Adelgunda pomirila in ga pripravila, da se je udal v svojo usodo. >V prvo krčmo, ki bo odprta, pojdem prosit«, se je rotil Angelik, »pa če me še nocoj poženejo nazaj v samostan!« In jezno je zagrabil svojo culico in se odpravljal za odhod. V uršulinskem samostanu je vladala grobna tihota, ko sta Adelgunda in Angelik zapustila klet in po stopnicah prišla na hodnik. Adelgunda je držala Angelika za roko in ga vodila, kajti v samostanu je bilo temno in Angelik poslopja ni poznal. Stopala sta previdno in kar mogoče tiho, zadržujč sapo, Angelik pa je krčevito držal svoj kuhinjski noz, pripravljen tudi na najhujše krvo-prelitje. »Kakor piščanca jo zakoljem, če mi slopi kaka nuna čez pot«, se je tiho rotil, pri tem pa se je tresel po vsem životu, kakor bi imel mrzlico, zakaj pogumen je bil Angelik samo z jezikom/ kadar je bil pijan, drugače pa se je bal boga, policaja in kapucinsko palice, da bi bil pri najmanjši nevarnosti bežal. Duri iz samostana na vrt so bile pač zaklenjene, a v ključavnici je tičal ldjuč, in tako sta begunca srečno prišla iz hiše na vrt. Noč je bila temna, a v svoji plahosti sta se Angelik in Adelgunda vendar stisnila k zidu in se plazila ob njem, dokler nista prišla v senco starih kostanjev. Tu sta, držeč se za roke, obstala in se oddahnila. Kako prideva čez zid?« jc zdaj vprašal Angelik. »Ali bi se dala kjo dobiti lestev?« »Za cvetličnjakom leži več lestev«, je odgovorila Adelgunda. »Pojdi, pokažem ti jih.« Sla sta dalje. Slišalo se ni nič drugega, kakor rahel šum, ki so ga povzročale sandale. Mir je vladal kakor na pokopališču. Naenkrat je Angelik obstal kakor oikamenel in čez trcnotek planil pod bližnjo drevo ter potegnil Adelgundo za sabo. »Kaj je to? Ali vidiš — tam — le — ali je to človeško bitje — ali jc to — strah —« , Tudi Adelgunda je zadrhtela in se stisnila k svojemu ljubimcu. »Kaj —• jc —- kaj pa vidiš — oh Angelik —« Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA'. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. »Lc glej — tam — nekaj belega s® pregiba — in zdi se da sega živo do neba — beživa ----------« Angelik bi bil najraje bežal, a zadržala ga je Adelgunda, ki je bila šele sedaj videla ono prikazen, ki je Angelik spravila v tak strah. »Počakaj«, je rekla, »pojdiva bliže v tistem kotu ne bo nič hudega —« _ Počasi sta se bližala kotu za cvetličnjakom. Vse jasneje sta razločevala i ko belo stvar, ki jo je veter sukal se in tja in Angelik je z izbuljenimi ^ pripravljal svoj nož za sunek. Se nes korakov in Adelgunda je udarila smeh. »Oh Angelik — to so nunske srajcc^ se je krohotala. »Sestra Izidor^* g oskrbuje perilo, je zopet malo p 0jC pogledala v kupico in pozabila na dolžnosti. Sirota! Pa bo morala klečati.« . HI (Nadaljevanje Tiska Mariborska tiskarna d. d..