1. številka Ljubljana, v petek 2. j iiiuv arja. XXIV. leto, 1891. izluij. vsak dan »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge irske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesei 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto l.'J gld., za Četrt leta .'{ gld. .'10 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt, leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /naša. Za oznanila pbičuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ao oznanilo jedonkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v u i It vii naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preueha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI MAR00" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta .... ... 6 „ 50 „ p Četrt leta.... ... 3 „ 30 M „ jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, HO kr; sa četrt leta. S pobijanjem po pošti velja: Za vae ieto ... .... 15 gld. — kr. . pol leta........8 „ — ,, . četrt leta........4 „ — , jeden mesec.......I „ 40 „ g&Sf" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Novoletna premišljevanja. i. Človek, Mojiiijoč iz .starega v novo leto, ozira se raii nazaj na minolo leto, kaj mu je prineslo veselega, kaj žalostnega. Pri večini Zemljanov v kulturnih drŽavah ta pogled v minolost ni {»osebno vesel. Boriti s« jim je bilo za obstanek, I« h težavo se so preži vili. Koliko muk in telesnega trpljenja bilo je {nestati kmetu! S ■ huj&e se ja pa godilo v tovarnah delavcu, kateremu vse socijalne reforme, s katerimi si ubijajo glave državniki, neso dosti koristile, hudo godilo se je tudi nam vsem, ki imttmo boriti se ga svojo narodnost, /.a svoj obstanek. Pogled v minolo leto zares ni mičen za nas, in marsikdo Bi je pri tem morda mislil, da bo srečneži oni milijoni v Afriki, katerih še evropska kultura ni oblizala, ki žive v svoji prirodni preprostosti in ne poznajo kulturnega sveta potreb, uiti njegove stnčne straui, niti bed njegovih. LISTEK. Kovačev Peter. .Spisal Se vn i ča n. Kdo se ne spomina radostnim srcem otročje s je dobe? Meni vsaj je fte Aivo v upornimi bla-žestna doba prvega detiustva. To je bil čas poln življenja. Takrat mi je bilo še nepozuano bolestno koprnenje in hrepenenja sra, živel sem neskrbuo in veselo, kakor slavec v radosti prvo pomladi. Srce, to malo src« mi je kipelo sreče, neznajočemu, da bet) dnevi mladosti naglo kot valčki ob gredici evetjče livade tekočega studenca .... Da res so hitro miuoii krasni dnevi ncHkrb-nega i:il,\ldietja; iu resnejša doba se je počela, ko sem jel /uhajati v šolo. Tisti dan, ko mi je bilo v prvo posetiti šolo, vzbudila me jo z\%ta mati preje kot običajno iz mehke postelje«, v koji sem neskrbno spal do te dobe, molila i menoj jutranjo molitev, ter ročuo oblekla me v uovo obleko. Čudeč se samemu sebi stopil sem pred zrcalo, da se pogledam, na to pa sem hitel v Solo. Kakor za posamičnika, tako tudi za narode evropske sploh ta pogled ni vesel. Zopet 80 se izdali mnogi milijoni za puške in topove in drugo molilno orožje, da se ohrani sedanji piska vi mir, katerega že težje prenašamo nego bi vojuo. Po vseh državah evropskih so se nakladala nova bremena, da se ohrani mir, ki nam je vsem drag, z ozirom ua bremena pa predrag, katerega pa moramo čuvati, dujkler je možno. Poleg tega pa kmetijstvo, obrtnija in trgovina vedno bolj propadajo. Amerika je zaprla svoje meje evropskim proizvodom, hkratu pa dela s svojimi kmetijskimi pridelki konkurenco evropskemu žitu To je prouzročila, da je zlasti na Francuskom mnogo tovarn zgubilo delo, v Rusiji pa posebno veleposestniki obubožuvujo, ker posestva vel no manj donašajo. Nedavno so ruski listi objavili dolgo vrsto v«deposestev, ki se bodo prodala. Niti plemenitaška banka, niti veliko državno posojilo, s kuterim se je hotelo pomeščikom pomagati, ni mogto tega preprečiti. Še žalostneje je pa stanje v solčni Italiji, kjer zaradi narodnogospodarskega propadanje in vedno naraščajočih davkov narod Je nema kaj jesti. Pa tudi v družili državah evropskih ni dosti bolje. Povsod se opaža, da posestva kaj hitro prehajajo zidom v roke, izimši v Rusiji, kjer so z zakoni Židom zabranili kupovati posestva Jedino izvoljeni rod dobro živi v Evropi. Niemu baš ugaja sedanje • tanje. Židovski kapitalisti si znajo dobro v svoj prid porabljati nenaravno stanje. Zato pa tudi opažamo, da se baš obrezanci najbol) boje, da bi ue prišlo do velike evropske vojne, ki bi morda nare-diia konec oboroženemu miru. Ko že o vopii govorimo, moramo omeniti, tla je lansko leto minolo brez vojne, če se ne oziramo na male praske m prekucije v drugih delih sveta, ki pa neso bile niti senca veliki evropski vojni, za katero se že toliko let pripravljajo evropske drtave. Mislilo se je, da cesar Viljem l in knez Bis-marek vzdržujeta eviopski mir. Minolo leto pa nas je preverilo, da smo napak o tem sodili in pripisovali tema možema prevelik uphv. Izginila sta s pozorisča, ali zaradi tega se položaj ni dosti premeni!« Voli se, da je uzrok, da ne pride do vojne, drugje. Evropski narodi za veliki boj še neso do- Ko sem se nekaj korakov oddal'1 od hiše, poklicala me je mati še jedenkrat nazaj, kajti vedela je, da bonr odslej mnogo bolj odsoten njenemu uplivu, in čutila je zajedno, da ino bo nadalje često pogrešala ua blagih svojib prsih, na katera me je tako pogosto pritiskala ljubeče. Urno tekel sem nazaj pogladila mi je rumene kodraste lase raz belo Celo, poljubila me na lica, prekrižala me in potem upustila dalje. — Ko sem dospel pred šolo. poljubil sem goBpodu kapelanu velo roko, ustopil v učilnico, sedel poleg neznanega mi dečka, i ta mi je pomagal sneti raz rameni šolsko torbico, na kojo sem bil jako ponosen. Nestrpne vsi pričakujemo učitelja. In kmalu se otvore duri, v šolo ustopi koščen mož majhnih svetlih oči), Veli nam ustati, moli z nami „oče naš" ; na to zopet sedemo. — Pred nekaj duevi dobil sem od očeta svojega v dar lep nožieek, katerega slučajno nisem znal bolje uporabiti, kakor da sem urezal ž njim velik križ v svojo klop. Kmalu sem se bil seznanil s svojimi součenci, nekaterih že s prva nisem maral, večina mi je bila vnemama, mnogo njih sem ljubil, najbolj pu sem čislal kovačevega nina Petra. volj pripravljeni in se tudi vsaka država boji začeti vojno, katera bi jo utegnila zbrisati z zemljevida, če bi bila nanjo nesrečna. Navadno smo i udi mislili, da v orijeutu tiči vsa nevarnost, da treba le iskrice, da pride do boja. Pa tudi tukaj sodba ni bila povsem istinita. Res je, da Be bode v budoč» vojni reševalo orijentsko vprašanje, ali vender dogodki v orijeutu ue morejo dosti pospefiiti začetka vojne. Poslednja leta se je na Balkanu marsikaj pripetilo, kar bi bilo dah) povod vojni, ali veuder se je mir ohranil. Tudi minolo leto ni bilo brez tacih dogodkov. V Bolgariji ustrelili so majorja Panico in obsodili ruskega podložnika Kalupkova. V Stari Srbiji bda sta umorjena Brbski podkonzul iu svečenik iz slavne srbske rodbine. Hud raspor je bil nastal iue| Porto in patrijarhatom zaradi imenovanja bolgarskih škofov. Tudi dogodki v Aziji so neugodno uplivali na Balkan. Vesti o preganjaim Armencev bile so vznemirile kri armenskemu prebivalstvu v Carigradu in prišlo je bilo do večjih izgredov. Celo armenski patrijarh je vsled tega moral dati ostavko. Vse to se je pa mirno poravnalo, kakor tudi prememba vlade na Grškem ni imela nobenega upliva, na občno evropsko politiko Preverili smo se, da balkanski narodiči nemajo v rokah ključa euopskegt miru in evropsko vojne, temveč, da je odločitev o tem v močnejših roKah. Zato i a vesti o novih dogodkih ua Bilkauu tud* nas več tako ne zanimajo, ker jim ne pripisujemo več toliko važnosti. Pogled v bodočnost pa tudi ni vesel. Da bodoče leto mine brez vojne, je skoro So več upanja, nego ga je bilo lani ob novem letu. Vse priprave še neso končane. Francoski vojni minister je nedavno v nekem govoru naglasa! potrebo, da treba nadaljevati vojne priprave. V Rusiji se baš preo* snu vi i a oboroževanje Po vseh državah {»a veliki manevri pokažejo to ali ono pomankljivost, katero treba še odpraviti, da bode vojni uspeh gotovejši. Davkoplačevalci pa le s strahom poslušajo take vesti, ker vedo, da bode zopet tt'Oba poseči globokoje v žep. Posebno tožno je pa to, da bodo tudi v bodoče baš ta bremena morali najbolj nos.ti le srednji in nižji stanovi, ker finančni minister še vedno ni posegel po borzijau-cih in onih milijonarjih, ki navzlic ogromnim do- To je bil majhen, toda čvrst in čokast deček, polnega zdravega obraza in žarno modrih oči j, iz katerih sta Hijali srčnost in poštenost Bil je vsekakor neukrotljiv, resnoben dečko toda v m lih prsih je branil preplemenito, vseljubeče srce. Liee-merstVO je preziral, čislal pa pravico in napram krivici ščitil svoje slabotne tovariše. Tudi jaz sem bil takrat neukrotljiv paglavec. Mladostni mi značaj se je nekoliko prihkoval Pe troviin nravim. Včusi sva se sprla iu stepla; a ker je bil Peter jačji in modrejši od mene, odjenjal je vselej sam, in če me je užalil, poprosi) me je od-puščenja, in bila sva zopet stara prijatelja Napočil je dan 7. marca, — - moj imendan. Za god mi je podarila ljubezniva stara mamica šlem, sahlo puško, boben in telečak. Peter prišel je k meni, ko je to poizvedel in igrala sva vojake. Kaj »ličnega še ni videl nikoli, celo bolj um je bilo mari mojih igruč, nego meni samemu. — Opasal si je sablo, vzel moj boben in tolkel na vse kriplje nanj. In tedaj čutil so je najsrečnejšega dečka na svetu. To je i mene veselilo in podaril sem Petru svoj boben. hodkom ne plačujejo toliko dohodarine, kolikor bi jo morali. Finančni ministri ne Se ne morejo odločiti za premeno davčne sisteme, katera se že več let javno zahteva, a doslej brez uspeha. Državljani že zgubljajo upanje, da bi se v tem in druzih ozi-rib. kmalu obrnilo na bolje. Z»to je, žal, označujoče za našo dobo baš to, da vse pričakuje preobrata na bolie le od velike bodoče vojne, dočira se sicer proslavljajo le blaginje miru in ponavlja prastaro geslo: „Inter arma silent Musae". Notranjcev ugovor. (Daljo.) Zopet uprašamo, kak upliv si je nftjbolj obremenjena dežala sama glede zgradbo želzuic pridržala? Poznamo ljudi, ki so trdili in to svojo trditev tehnično in denarno utrdili, da bi dežela, ako je prevzela razdolžitev in obrestovanje Hedmih milijonov nase, železnice laglje sama zgradila io v promet prevzela. Uprašamo, kak upliv si je dežela, ki naj bi največ žrtvovala, na obratno vodstvo železnic pridržala ? Vsi ti faktorji uplivajo brez dvoma bistveno na viBokost dolžnosti i, koje naj bi dežela prevzela, a ukljub temu v oilsekovem poročilu niti besedice ni najti o tem, da bi deželi tudi le najmanjši upliv na te faktorje bil zagotovljen. Ako pregledamo v deželaetn zboru skleneui zakon, najdemo v njem pač dolžnosti dežele natančno in jasno determinovane, njenih pravic pa se zakon le toliko dotakne, kolikor jih jei član III dovoljuje, namreč v BOglajt)! z državno upravo, s koncesijonarji dolenjskih ftelesnic gle le izračuni enja, plačevanja in s voječasnega vra-čevanja garancijskih prispevkov, koje naj bi eventualno dežela dala, pogodbo skleniti. O Djenjem uplivu na najbolj važne faktorje, od kojih so železnični dohodki m tedaj tudi visokost poroštva odvisna, pa nobenega govora ni. O teb smejo določevati le državna uprava, koocesijonarji in premogokopna družba v Trbovljah, to je osobnosti, koje se glede uprašanja dolenjskih Belezoic deželi nasproti strankami smatrajo in torej niso poklicane zastopati deželnih interesov. V kratkih besed«h je položaj dežele tak, da mora ona pač za vt ('krat omenjeni čisti dohodek dolenjskih železnic 75 let skrbeti, da jej pa na sprotno ni dovoijen noben ujdiv na ustanovo stav binake glavnice v znesku 10 milijonov — državni zakon z dno 6 junija t. I. razširi jo tudi na „druge kranjske železnice" — dalje noben upliv na oddajo zgradbe, na zgradbo samo in na obrat. Ta položaj je vsekako za deželo nevaren, ker bi zastopniki tujih interesov določevali o faktorjih, ki ho v prvi vrsti merodajni za velikost prispevka garantujoče dežele Ah so ae ti pomisleki urinili žolezničnemu odseku in ako je te razmotraval, ne moremo iz njegovega poročila posneti. Pač pa pravi odsek (pni. 67, stran 2): „da je bil pri tem mnenja, da bi ae zgradba železnice, Nastopni dan posetd me \a zopet, ter mi sve toval, da bi osnovala iz svojih tovarišev kompanijo vojakov. Prinesel je seboj lesa in ročno izrezljal vojakom puško in sable. Mene je imenoval Peter stotnikom, akopram nisem bil največji in najmočnejši mej svojimi tovariši, del je Peter, da sem ipak le dovolj hraber in srčen za tako odlično mesto in da imam tudi dostojno vojaško opravo, namreč šlem, sablo in telečak. Samega sebe je izvolil Peter za tamborja, ostali tovariši pa so bili prostaki, To je bilo meni po volji in urno smo osnažili prostorno prazno drvarnico na dvorišči, ter jo priredili za vojašnico. Ko smo prišli prihodnji dan iz šole, počel sem izdelovati čake od starega debelega papirja, našim kuram pa sem populil najlepša p-resa, da sem na-kitil ž njimi Čake. Peter je oskrbel orožje, kar smo ga potrebovali. Malo duij po tem odpravili smo se na vajo. Jaz, stotnik, načeloval sem kompaniji, za mano je stopalo deset z veča bosepetih dečkov, ob strani pa je korakal Peter z rudečo čepico na glavi in tolkel na svoj boben, kakor izvežban tambor. Necega dne julija meseca kauili smo igrati vojake in roparje. Srečkanje naj bi odločilo, deli smo, kdo bode ropar, kdo vojak. t Daljo prih.) če bi dežela zaželenega poroštva prevzeti ne hotela, sicer ne onemogočila in morda tudi ne zavlekla, ker ni obupati, da bi se drugače Btavbinska glavnica k podjetju privabiti ne mogla" — iz česar se mora sklepati, da je bilo tudi še drugih pripomočkov, nego poroštvo dežele, ki bi omogočili hiter začetek zgradbe. Vender se mu je pa ta najboljša zdela, ker bi zamogla po ceni denar za to podjetje pripraviti, in ker se je prepričal, da se deželno poroštvo sploh nič rabito ne bode ali pa prav malo. Razloge, ki so odsek in visoki deželni zastop do zadnjega mnenja privedli, najdemo v poročilu železničnega odseka. V tem se pretebtuje, koliko prihodkov bode železnica v bodoče donašala, in rezultat tega presojevanja je tak, da bi se ne bilo treba več bati, da ue bi bili dohodki v kratkem času mnogo večji, nego garancija dežele. Podpisanim torej ni mogoče strinjati se s tem mnenjom in razlogi, navedeni v poročilu niso haš pripravni, ovreči njihove pomisleke. Dolžiiust dežele sega predaleč, in je treba razloge, ki so do tega nazora privedli, jako natančno razmotravati. Izračunjenje bodočih dohodkov železnice, ki se ima zgraditi, obstoji navadno in osobito na številčnih podatkih, ki morajo biti rezultat statističnih zaznamb Faktorji, ki so podlaga vsemu, naj bodo pozitivni, natančni iu zanesljivi. Pa še v tem slučaji zmota ni izključena. Kako pa še le potem, ako so podlaga raču-njenju le pogoji iu pričakovanja, — tedaj faktorji, s katerimi navadno posestniki sreček računajo, kajti ti imajo pravico upati na glavni dobitek — in številke, koje v resnici nimajo nobene dejanjske saslombe. Vsekako je res, kar poročilo deželno zborskega železničnega odseka opetovano naglasa, da imajo dolenjske železnice vrednost lokalnih železnic Tembolj so nam pa tonj čudno zdi, da se sklicuje glede prometa po dolenjskih železnicah ua istetske in gališke železnice, ki so vendar glavne železnice in imajo velik prevoz, ne glede na to, da so tudi v strategičnem oziru važne. Doleniske železnice služile bodo — vsaj tačas, dokler se ne sklenejo s hrvatskimi, dalmatinskimi in eventualno z balkanskimi železnicami — samo potrebam Dolenjske, pa še ne celi Dolenjski, ampak le zapadnim delom; te potrebe so pa jako skromne. Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. januvarja. Češki deželni zbor se snide jutri. Vlada mu bode še v tem zasedanji predložila načrt zakona o razdeljeuji okrajev po narodnostih Ta zakon ie pravo za pravo jedro vse Bjirave. Zato smo pa že sedaj radovedni, v koliko Be je vlada ozirala na želje Uehov. če ae mnogo čeških sel misli priklopiti nemškim okrajem, tedaj deželo, zbor nikakor ne sme pritrditi vladni predlogi. Sicer bi pa bilo umestno, da Čehi zahtevajo da se okraji na podoben način razdele tudi ua Moravskom in v Slesiji. Ko bi nemški liberalci v to ne hoteli privaditi, pati češki poslanci najpametneje store, če o taki razdelitvi okrajev, ki bi itak v prvi vrsti bilo le Nemcem v korist, preidejo ua dnevni red. Na interpelacijo glede notranjega češkega jezika vlada baje v tem zasedanji ne bode odgovorila. Vladi se sedaj še ne zdi umestno jasno izjaviti se o tej zadevi .Jezikovna jed na kop ravnost na Češkem.. Dasi že deset, let vlada grof Taaffe, ki je na rodno jednakopravnost vsjirejel v svoj program, vender niti pri napisih pri uradih v meševitih deželah ne vlada jednakopravnost. Tako so v Pragi, kakor pišejo češki listi, v poslopji deželnozborskega soveta skoro vsi napisi jedino v blaženi nemščini, pri reškem oddelku deželnega šolskega eoveta je aicer napis v obeh deželnih jezicih, toda nemščina je na prvem mestu Da, celo ta oddelek pošilja češkim strankam nemške dopise. Iz vsega tega so vidi, kako se pod sedanjo vlado povsod uriva nemščina na prvo mesto, slovanski jezik pa vedno prezirajo. Vse men na to, da se proglasi nemščina za državni jezik. Ljudsko popisovanje. Nemci na Češkem so napeli vse. sile, da dokažejo pri ljudskem popisovanji, da bivajo po tako imenovanem zaklmčenem nemškem ozemlji samo NiMiici. Tovarnarji so kar zaukazali delavcem, da se imajo upisati za Nemce in zapretili, da jih takoj odpuste, ako bi se upisali za Čehe. V Liberci 80 Čehi k okrajttj skupini „Osrednje Matice Školske" hodili za svet vprašat, kako naj izpolnijo pole. Magistrat je pa to izvedši ukazal Matično poslopje za-8tražiti, da stranke s popisnimi polarni neso mogla do čeških zaupnih mož Državna oblastva pa tudi podpirajo Nemce. Tako je v Ustji hotel urednik „Politike" predavati o ljudskem popisovanji, da narod pouči, pa je okrajno glavarstvo predavanje prepovedalo. Pri tacih odno.šajib že sedaj lahko rečemo, l ' ljudsko popisovali jo ne bode po azalo pravega razmerja narodnosti v Avstriji. Brnski magistrat je vse razglase glede ljudskega popisovanja objavil samo v nemščini. Magistratu se torej ni zdelo vredno ozirati ae na 30.000 Brnskih Čehov. Jlnsinska sprava. Poljski listi pišejo, da se bodo Rusini kmalu preverili, da so preveč pri jenjali vladi. V ustavnih državah in v deželi, ki ima avtonomijo in svoj zastop, je upliv eksekutive tako omejen. Iz teh glasov lahko posnamemo, tla bodo Pollaki v deželnem zboru nasprotovali temu, da bi se Rusiuom dovolile kake vei-je pravice v šoli in uradu Brez deželnega zbora pa vlada ne bode mogla ničesar izvesti in zatorej že sedaj lahko rečemo, da iz vse sprave ue bodo nič. Rusini bodo pa toliko na slabšem, da se mej nje zasejala nesloga. Dolenjeavstrljski deželni zbor. Protisemitje predlagali so v dolenjeavstrijskem deželnem zboru, da bi se poizvedovalo, v koliko so se posestva zadolžila od 1848. leta in koliko posestev se je tačas prodalo, kake vere iu uarodnosti so bili kupovalci. Ta predlog je očividuo naperjeu proti Židom, ki vedno bolj izjjodlezujejo krščanske posestnike. Tako statistično gradivo bi bilo protise-mitom kaj povoljno orožje proti židovstvu. Ker pa imajo židovski liberalci v deželnem zboru večino, seveda ni upanja, da bi se vsprejel tak predlog. V nanje države. VadlevskU Še vedno se ne more dognati, kje je Padlev-ski. Neki francoski list je bil sares prijavil celo poročilo, kako so mu nekaterniki pomagali, da je zbe žal v Avstrijo. Ker v Avstriji ni sledu o njem, že mnogi sumijo, da se je razširila napačna vest, da policijo preslepe. Padlevski pa je mej tem kani drugam pobegnil. Soveda so se uašli zopet listi, ki z veliko gotovostjo hot** vedeti, da se je odpeljal v južno Ameriko ali pa v Afriko. V teh delih sveta je dosti krajev, da se lahko varno skrije, ali vendar zaradi tega še ne moremo trditi, da je Padlevski že ob ta vi I Evropo, ker se ne ve, je-li imel priložnost odpeljati ae s tako ladij0, na kateri bi bil varen, da ga ne spoznajo in izdado. IVissman in Kmin paša. Emin paša se ne ravna prav po volji nemškega državnega komisarja majorja VVissmana in ga je poslednji že poklical nazaj z ekspedicije. Kumi paša pa baje ni voljen dosti ozirati se na ukaze državnega komisarja in hoče dalje prodirati z ekspedicijo svojo. Javno mnenje v Nemčiji je na njegovi strani. Urad vnanjih zadev je od Wissmana zahteval, da pošlje vsa Eminova poročila, da bodo potem razsodili, kaj je storiti. V iem da se prav za prav |>asa in komisar sporazumeti ne moreta, se iz vseh poročil, ki so prišla doslej iz Afrike, jiosneti ne more. Hoj z /ndijani. Boj z Endijani pri Poroapine-Oreecu je bil jako krvav. Mrtvih in ranjenih je bilo 75 vojakov, Indi-janov so pa pobili 110 vojakov iu 2f»0 žensk in otrok. Od prebivalcev indijanskega ostroga ostalo je nekda živih le šest otrok. Će je ta vest resnična, pač ameriški vojaki nikakor neso pravilno postopali« Ves omikani svet mora obsojati pobijanie žensk in otrok. Ameriški narodni zastop ho je nedavno nekuj zanimal za zatirane Žide v Rusiji, ta dogodek, je pa pokazal* da imajo v Z|editi|enih državah uidi dovolj pometati pred svojim pragom, predno se začno utikati v notranje razmere drugih držav. Dopisi. 1% ri tem neki.j druzega. Župniški izpiti delajo se navadno začetkom maja m oktobra in znak izredne milosti je, ako koga mej letom puste k konkurzu. Vidno je torej, da Andrej Kalan, dasi je zaradi kupovanja glasov obsojen bil na štirinajst dnij zaporu in dasi je prečkava jasno dokazala, kakšno je njegovo agitatorsko delovaje, uživa vender še posebno naklonjenost. Habeent aibi! I V -4L . ..:1 . • • — („Slovanski Svet") izhajal bode od novega leta počenši v tiskarni Dolenčevi v Trstu, kjer se je nastanil izdajatelj in urednik njegov. — (Nov odvetnik,) V Sežani naselil se je kot odvetnik vrli rodoljub g. Gustav Gre gor in. — (Gosp. Luka Lavtar,) profesor na učiteljišči v Mariboru, uvrščen je v VIII. plačilni razred. — (Imenovanje.) Goap. Anton Javor še k, nndučitelj v Mengsi, imenovan je nadučiteljem v Šiški. — (Zojiet ostra obsodba.) Urednik „Obzorov" g. Pečnjak bil je zaradi konfiskova-nega članka „Naša avtonomija" na starega leta dan zopet obsojen na dva meseca zapora, list pa n» 2000 gld. izgube na kavciji. Sodil je tudi ta pot znani Akurti. — (Porotne obravnave) prično letos pri deželnem sodišči v Ljubljani dne 2. marca, 8. junija, 31. avgusta in 30. novembra, pri okrožnem BodiSči v Novemmestu dnu 16. februvarija, 27. aprila, 3. avgusta in 9. novembra. — (Ivan Orth) Iz Hamburga se javlja: Lloyd naznanja, da se bode v jauuvariju L891. I proglasila Orthova ladija „Santa Murgerita" kot izgubljeno, oziroma tako, o kateri se ne ve ničesar več, ter, da bole potem zavarovalna družbu Eifte iu Moos v Hamburgu izplačala zavarovalnino. V imenu vdove, velike vojvodin|e Toskanske, storili so se že dotični koraki. — (Silvestrov večer v Čitalnici) bil je podoben prejšnjim, vsaj po duhu. Navzoče občinstvo zabavalo se je do 2. ure po polttnoči. Pozdrav govoril je g. Iiorštuik z globokim čutom. Ta, razmera m primerni g o v o r, in tablo, predstavljajoč staro in novo leto, tčla Sta glasno pohvalo. Za loterijo bilo je'živahno zanimanje. 65 dobitkov razdelili so si navzoči za (JI gold. 40 kr. Vojaška godba je zadobila priznanje za vrlo »n vstrajno sviranje k sporedu in plesu, koji slednji pričel je že ob 11. uri. Četvorko pod vodstvom g. dr. V. Gregoriča plesalo je 24 parov. — (Silvestrov večer „S U v Cev") v restavraciji „hotel Europa" bil je prav dobro obiskan in se je obsežni vspored vršil prav točno. Zbori iu čveterpspevi bili so živahno odobravani, v samo Spevih odlikoval se je kakor navadno g Meden. Gospodična Ni gr i nova deklam ovala je prav izborno Gregorčičevo „Oljki". Komični prizor s kupleti „Jur v Ljubljani" zbudil je mnogo sme!ia. Vojaška godba svirala je vmes tudi par domaćih. Da je pri tako bogatem in različnem VBporedtl navzoče občinstvo navzlic temu da so prostori bili natlaćeno polni in vročina velika, vstrajalo, jo naravno O polunoći pozdravil je predsednik g. Valentini' ič navzoče, žoleč vsem veselo novo leto, potem pa se je pričel ples, ki je trajal do jutra in tako se je [trav lepo nustopilo novo leto. — (E11 za b e t i o a <» t r o š k a b o I n i š n i c a ) Kadi nastalih zaprek izostati mora letos v Eli/abe-tini otroški bolnici božićnica, katera se je vsako leto priredila na praznik sv. treh kraljev (6. janu var j a) Prosi se pa, da bi se vkljub temu blagovolili darovi, ki so ae namenili za to, oddati v novo zgrajeni Elizabeti ni otroški bolnici v Streliških ulicah št. 11. Tudi vsprejemijo rade goapu upravne odbornice, namreč gospa Jakobina Kastuer, gospica Josipi na pl, Raab, gospa Evgenija Raspi iu upravni odbornik gospod Karol Leskovec za bolnico name njene darove v denarjih. — (N e z g o d a na državni K u d o I f o v i ž e-leznici) Včeraj, novega leta dan, zvećor dogodila se je nezgoda, ki k sreći ni imela daljnih nasledkov. Bllsu postaje Dovje skočil je j eden voz večernega vlaka s tiru, tako da je morala polovica vlaka zaostati zunaj postaje. Nekateri potovalci morali so se prenesti, druge nesreče pri tei nezgodi ni bilo. Poškodovan ni nikdo. — (Hud mraz) bil je pretekle dni na več krajih. V Ljutomeru kazal je toplomer dne 30 decembra 20" pod ničlo — (Slovensko pevsko društvo) začelo je ravuokar razpošiljati note za koncert v bodočem letu Najprej dojdejo pojedinim zborom, pri katerih sodelujejo Člani našega društva, fttiri pesmi, namreč: Nedved : .Moja Avstrija", Fdrster: zbor iz opereto „Gorenjski slavček", Smetana: zbor iz „Prodane neveste". Volarić: „(»rajska hči". Ostali dve pesmi pa se bosta razposlali pozneje, kakor hitro bodeta tiskani. Vsak član dobi svoj glas vsake pesmi, kvartete in pa tudi partiture. Zato se pro- sijo cenjeni poverjeniki, da nam, kakor smo v posebnih pismih prosili, nazn mi jo natančno število naših članov po glasovih. Ako se je kam pri sedanji pošiljatvi od katerega glasu premalo not poslalo, mogoče bode še nedostatek pri prihodnji pošiljatvi popraviti. Pozneje ae s tem pečati pa je odboru nemogoče, kajti preobložen je prvič preveč z delom in ue more po večkrat pošiljatve ponavljati, drugič pa ne kaže napravljati nepotrebnih troškov društveni blagajnici. Iz teh ozirov prejmejo tudi posamično stanujoči Člani pozneje v se pesmi na jeden k rat, ko bodo dotiskane. Slavna pevska društva prosijo se najuljudneje, da se odzovejo našemu vabilu in da kmalu naznanijo, koliko glasov od vsake : esnii naj se jim posije. — Sploh se prosi, da bi se vse, te stvari tikajoče se želje, pojasnila i. t. d. odboru prej ko mogoče naznanile. Odbor pobrioil se je letos s temi pripravami za koncert, ker ga skušnje uče, da je zimski Čas pevskim vajam ugodneji, nego poletni. Komur ne manka ljubezni do petja in nekaj gorečo osti za dobro stvar, ne bode mu teško utemeljeui želji ustreči, da se peRini prav dobro nauči in da se bode ozir jemalo na vse muzikalne natančnosti. Razposlane note ostanejo last društvenikov, ki jih bodo na dan koncerta Beboj pnuesli in zopet svobod mi vzeli seboj, ako jih prostovoljno ne izroče društvenemu arhivu. Ponavljamo prošnio, da cenjeni člani društveni blagajnici z društveninn ue ostanejo na dolgu, da bode blagajniku ložje račune uredit in poravnati sedaj narasle obilne troške. Vsem prijateljem, podpornikom in sotrudnikom „ Slovenskega pevskega društva" želimo „Veselo novo leto" z mulo, da ostanejo zvesti v bodoče!! Odbor. — (A k a d dr u š t v o „S I f) v e n i j a" na I) u -naj i) bode imelo bodočo sredo v dan T. januarija t. I petoredno zborovo sejo v lokalu: „Bestaura-tion zum Magstrat" I. Lichtenfelsgasse 1. z nastopnim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3.) „Pijanost in blaznost" bode Čita] medioinec Fran Gdstl. 4.) Volitev jednoga revizorja 5.) Slučajnosti. — Začetek ob 1 ., 8. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli — — (S k o f j e 1 o s k a p r o s t o v o 1 j n a p o /. a r n a bramba) vabi najuljudneje k plesnemu venčku katerega priredi v nedeljo dm* 11. t. m. v prostorih „pri Kroni". Mej počitkom bode srečkanje. Plesno godbo preskrbi godba c. in kr. 17 pečpolka. Cisti dohodek je namenjen za stavbinske troške stolpa plezalcev. IJstopnina nendom 1 uld. Gospe in gospin- proste. Udom požarne hrambe 30 kr. Začetek ob 7 uri. — (Božičnicn v Rojanu.) Tudi v otroškem vrtu v lt»iaou praznovala se je Božićnica prav lepo. Predsednik podružnice g. Martelanc pozdravil je navzoče z iskrenimi besedami. Petje in deklamacije otrok vršile so se prav točno Otroci in navzoči stariši bili BO jednako zadovoljni nad lepim izidom slavnosti. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Žalec i. januvarja. Znani rodoljub Ivan Uuuseubichler jednoglasno zopet voljen županom. Budimpešta 1. januvarja. Dunav preteklo noč zamrznil. Iz Požuna se javlja, da je Dunav pri Devinu tudi zamr/nil. V lludiin-pedti bilo je po noei 15° pod ničlo. Mej mestom Papa in občino Tapolča /.inrzuil vojak 17. brambovskega polka, idoč domov. Okolu Vesprima bilo je do 22° pod ničlo. Opatija 2. januvarja. Cesaričiua-vdova Štefanija prišla je semkaj. Pariz 2. januvarja, Oflcijalni vsprejem v Elvsee-ji bili so jako sijajni. Na čestitko nuncijevo v imenu diplomatov odgovoril Car-not, da ne goji nič manj odkritosrčnih želja za tu tako dostojno zastopane dežele. Izrazil se je za zadoščenje na vsprejemu in za dokaze simpatij, katere ima Francoska deloma pripisavati svoji jasni iu zmerni vnanji politiki. Ideje miru, svobode, pravice in napredka, katerim je republika tako odločno udana, ne morejo pogrešati dragocenih teh simpatij. Nujiskronoja želja je, da bi se te simpatijo še pomnožile. Bruselj 2. januvarja. Pri novoletnem vsprejemu nagovoril zbornični predsednik kralja in poudarjal, da se zbornica ne hode dala motiti po praznih izmišljotinah, da bi ne vršila dolžnosti svoje. Zupan izrazil nado, da se bodo po osebni vojaški službi sinovi meščanov in delavcev kmalu priklopili vojski. Kazne vesti. * (Kur *li niti Lavigerie) je nabra! 50 misijonarjev, ki poidejo širit kr:sti|aristvo v puščavo Saharo, ko se [iriuče sudanskomu narečja, * (Sleparski komisarji z i ljudsko popisovanje.) So predr.o se je začelo ljudsko Bteviljenje, le h<» je mali uporabiti razni tatovi. V Budinapefiti se je ?e£ zleparjev splazilo v boljša stanovanj:', k predlogom, obiskujoča in pridno se nči ću šolska mbolež zopet za j«*doo leto s pottebniiu šolskim blagom oskrbljena. Dobrodenemo /.a vodu, slavni imši „Narodni šoli", bla^otv onteljiei in podpornici naše re> ne . ol»ke mladine najsronejla zahvalu. B<<^ stotero poplati! > SoInUo i o t!i i. 11i-i * o in krajni šolski m vet nn Suliorji dno 30. grudna 1890. Fran Gross, učitelj. Tujci: 81. decembra. Pri Nafiet: Recurti i/. Bonetk. t'ri Slonu: Tomser i/. Prage. —Schiesiuger iz Peču ha. Pri tutvarakem «lvoru : (»lantnehnig '„ . Ounuva rejj. srečke f«"',, . . Z.-mlj. obč. avatr. 4'/g /„ /.biti i Kr 'dit.TiM srečke .... liiidollo-e srećke .... akcije u!i'xlo-ivutr. ;».«.:.ko Tr;unwaydrušt. vejj. |7o g|<]. *n gll. — *ld- — !<• 1 (X i , t" , — j, . * • 1 . 102 , 95 . 100 , 05 . loo irJaL n — . listi . 113 „ n 100 fc-ld. 182 , ro , 10 19 , 16"» , • 218 . skega magneta |K)be, gledališča. Dosedsj jo pobegnila. * (P red rs na r o p a r j a.) V Cliicsgo sta po noči dva lepo oblečena moža ustupila v tramvaj. Mej vožnjo sta izvlekla revolverji m pretila, da vsacega usrelita, rte jima ne da denarja Prestrašeni potiivab'1 H<> jima hitro zmetali denarne moSnje in listnice m roparja sta potem i/, voza skodla ia zginila v temni nočni tmini Spominjajte .se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in slavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. tui-o) Um rs a so v MuOljaiil : 31. (incembra i Harb .r;i Že'e/,nik, gostija, 75 let, Kla-de«Qe ulico št. 10. »a jetiko. — Ivan KoAJuk, uradnikov s »n, 6 mesecev, Stari trg št. 4, M krvieami. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera! are Vetrovi Nobo Mo-krina v • mm. 31. dec. 7. zjutraj. 9, popol. 9. zvečer 748-iJ mm. 7 I B" 1 iti in. 748*6 mm. —10-2° C — 80° C —lln»C brezv. si. szh. si. szh. obl. jasno obl. 0,00 mu i 1. jan. 7. zjutraj 'J. popol. 9. zvečer 7 1 T".*! mm. 746*8 mm. 746*0 uiti). -12'H" C — 7-2°C — 7-1° C brezv. si. svz. si. svz. obl. d.jas. obl. 000 mm. Srednja temperatura —10'1° ji«.d iiorimiloui. in 9 1-, za 7'2° in t>'2° ' v- „LJUBLJANSKI IW s 31 te to JI 7ic % s«» 5**i-> gld. 4MO] %u |» 20 Zlata rent,v , it »i 9 lOtf*— r>°/0 oiaruna rent u . . 102110 — 1 9 ?0 Al'.c'je narodne banke H 1,f3< — n ' 93 — Ku-ditiie al;.-,.je , aoo 75 -- n 307f)0 London. 13 KO t j.1-30 Srebro . — Najini..... . „ 902•/, - . 8 ;i9 C. kr. cekini . •4t» — t 37 Neinuko marke n f>5-o — . 6 »if) Jako užaljeni naznanjajo podpinanei vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno ve«i o smrti ivojega presrano ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda ANTONA JELLOUSCHEGA slušatelja prava kateri so jo dno I. januvarja ob H. nri zjutraj po dolgi, budi bolezni preselil nn oni bolj.ši svet. Pogreb dracega pokojnika bodo v soboto dne 8. januvarja t. I. dopcludrie ob tO. uri iz hiSe žn-losti na pokopališče pri sv. Petru v Trnovem. Ilirska Ristrica, dne 1. januvarja 1891. I»» pinii .lttl9ouHrli«»K, mati. 4IIKH iu .loHiplua .I«>IIoiimvIi«'k, Mesti i. 0) Mesto vaaoega posebnega naznanila. NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI |e izšla knjiga: '5 jez^ira.&.xi.. l'«-Aki spisal \iknIui BonoS« Ti el»iz«l< ■, . Preložil IVi»u <;oruik. Mala ti", 5i.> strjinij. Oeua 70 Itr., po p,.ši, HO kr. .<3&4S&4f& J:*- rtWN) j Hiša na prodaj | Q m Vevčah pri papirnici. | ^ Hiša se lahko porabi /a gostilno, proda- ^ ^ jaloico ali j>a za stanovanja tovarniškim de- m d lavcem. — Pogoji ae zv»-dd v gostilni pri L I gospej Kuhar jevi jui D. M. v Polji. (953-3) © to 'oar w*wjhi w!f •sF "*t.' ^sr? ^7'.:,t 'm wu> vp *wm OLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (874-4) SO.OOO lolo. Dobiva le v vseli sreoorljsklh. delikatesnih prodajalnloali m konditorijah Astralne svetilke ustavek z gorilcera 20"' z r»s svečami svetlobne moči 3(1' ■ 10 i R. DITMAR na DUNAJI. }■'-} Največja tovarna za svetilke v Evropi. DITIAK-ŠVETiLKEi po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890. NOVOSTI. Sezona 1890. Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejšo tlrk<>riranimi majoličnimi podobami.— Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno I )<■ i k m m i garnituro. Dunajska bliskovna svetilka 30" ustavek z gorilcem ki se spodaj prižiga, uravnava in usasuje. Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo: Solnčni gorilec s 15 in 18"', svetloba L'7 m 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastirn plamenom: Velikost-. i.v", •-»<>'", 30'", 40'" Svetloba: 31 50 70 87 138 1^7 svec. Dunajska bliskovna svetilka 30"', svetloba 10o sveč, ki sc spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. Astraine svetilke 2Q in 30", svetloba 58 in 104 sveč. Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike lahko postaviti V razne sve- tilniskc podstavke. ^707_loj Svetilka s stojalom s čipkasto strešico. Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami. Izdajatelj in odgovorni urednik : i) r a g o t i n 11 riba r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". je Jlo