Potreba in korist propagande na polju slepstva. (Predaval na Drodukcijah, ki iih je prire- dil zavod za sleoe s svojiHii goienci v Kranju v Ljubljani in v Celiu. .losip Kobal.) Zsrodovina slepstva nam kaže. da so smatrali ljudje nekdai slepega za manj vredno človeško bitje. ki ni za drugo rabo nego za brezdelje. k večjemu še za prosiačenie. Žal. -da so enakega mnenja marsikateri ljudie še danes. Pozneje so; menili da ie dovoli, če strežeio slepemu le telesno ter sra varuiejo pred raznirai nezgodami. Potri.be vzgajati slepe. ni.so čutili. ker so mislili. da ie za vzgojo nesposoben. Ta predsodek so ovrgli slep: sami, ko so praktično pokazali da iinajo iste duševne zmožnosti, kakor drugi normalni ljudje. V dokaz bi lahko navedli na stotme zgledov iz vseh časov in vseh narodov, Toda to poglavie Je tako obširno. da bi bilo o tem posebei govoriti. Ugotavliam le. da so nastopali slepi v različnih obrtih kot pravi mostri kakor Kleinhans na Tirolskem- oslepel v 4. letu. ki ie kot rezbar delal razne kipe. zlasti razpela, ki so ohraniena v različnih zbirkah in vzbujaio še dandanes občudovanje. Dalje naidemo slepe kot učenjake in umetnike v vseh stanovih n. pr. kot filozofe. iuriste. zdravnike- iezikoslovcc. matematike. oesnike. literate glasbenike itd. Vse pa nadkriljuie Helena Kellerjeva. ki ie oglušela in osleoela že v zijodnii mladosti. Rojena ie bila leta 1880. v Tuskumbiji. Odlikuje se z neizrečeno bistrim umom in velikim darom za jezike. Vsled svoje pridnosti in vztrajnosti ie oostala profesorica na vseučilišču, kjer predava moderno literaturo (zlasti angleško. francosko in nemško)• klasično literaturo. zgodovino. filozofijo In narodno ekonomijo Ni pretirano. ako trdijo, da je Kellerjeva pravo čudo današniih dni in živ dokaz. kai zmore moč vzgoie in pouka. Tudi gluhoneme slepe vzgaiaio daiies. Prepričal sem se o uspe- hih osebno v zavodu Nowawes blizu Berlina. Če ie torei rnožna vzgoja gluhonemih slepih otrok. koliko lažje je ta pri otrokih ki imajo drugi glavni čut — sluh. Anahronizem je torei danes dvomiti nad možnostjo vzgajanja slepih. Saj pobi.ia ta anahronizem na stotine krasnih in velikih zavodov po vseh kulturnih državah. ki se že desetletja- da celo stoletie, pečaio s sistematičnim poukom slepih dobro vedoč. da ie slepi normalno človeško bitie z istimi telesnimi močmi in duševnimi zmožnostmi in je torei popolnoma opravičen zahtevati isto vzgoio in pouk kot vsak videči otrok. Že Hauv in Klein sta prireiala pred več nego sto leti s svojimi gojenci javne nastope. Gotovo nista s tem nameravala ničesar drugega nego pospeševati med občinstvom zmisel za vzgojo slepih ter zainteresirati zan.io najširše kroge zlasti inteliirenco in šolske oblasti, ki naj bi posvetile temu vprašanju vso svoio pažnjo. Seveda nista pospeševala slepstva samo z javnimi nastopi, ampak sta prav oridno delovala kot pioniria tudi na literarnem polju. Poleg neštetih člankov po tedanjih časopisih in nekaterih brošur je spisal Klein obširno metodično učno kn.iigo o oouku slepih že leta 1819. S tem svofim temeljitim delom gotovo ni zasledoval Klein samo metodike šolskega pouka, tnarveč je bil namen knjigi vzbuditi interes slepstva pri višjih krocih ter pridobiti priiatetiev in dobrotnikov. Med razninii predmeti bogatega muzeia na vzgajališču za slepe na Dunaju naidemo kar celo vrsto programov iz Kleinovih časov. ki nam iasno pričajo, kako zelo si je Klein orizadeval orivabtti občinstvo k raznim glasbenim. gledaliskim in drugim šolskim produkeiiani svofih eoiencev ter tako pridobiti podpornikov za svof zavod:. Upoštevajoč naziranie, da potrebuje tudi dobro izobražen slepec po končsmm pouku in odpiistu iz zavoda naklon;cnih svetovalcev irr oodpornikot. n-i računal ori svojih prireditvah zgolj na materialen. ampak tudi na^ nioralea uspeh. Modra in velika skrb Kleiiiova za odpuščeiK slepe se zreali naibolie v ustanovitvi zavetišča in zaooslovalnice za sfepe nai Dunaiu, katerima ustanovama ie bil on duševni oče. Pri nas doslej še nimame. takih posebniS naprav. Obstoji pae Podporno društvo slepih v Ljubljani. ki podpira svoie člane z naklonjenimi darovi in si je postavilo za svoi smoter ustanovitev doma za odrasle slepe. Nekaj odraslih slepih ie v našem zavodu, nekateri so v hiraMcah.. Večina slenih pa ie Drepuščena usodi ter vrši svoj obligatni. žalostni posel prosiačenie. Če namreč primerjamo šte .rilo slepift ki se uče in vzgajaib v nasem: zavodu s statističnimi podatki iz 1. 1910, nanašajočimi se na Slovenifo in ižkazuje.io> okrog 700 slepih, vidimo, da ie ostala; velika večina slepih brez vzgoie in pouka. prepuščena svoji bridki tisodi_ Terau. žalostnemu deistvu je bilu kriva prejšnja uprava. ki ni hotela kljab tako visokemu številu slepih pravočasno ustanotviti zavoda- za slepe na doinačih tleh. ampak ie pošiliala našc slepe otroke v tuje zavode- oesar pa ie bilo deležno le nematno števi.o otrok. Večina je ostala brez vzgoie in obremeitievala občine ali na vršila prosjačenie. Nasprotno trdifji. da. ie m> sosedniji državah v tem oziru poyolnai:na drugače. ker že dol.?o let sisteuratično vzgojujejo in poučuieio slepe ter iih tako vsposobijo za koristr_e člarte človeške družbe. Tudi pri' nas je treba v tetn ozfru intenzivneišega dela ne le ookUcanih oblasti. ampak tudi privatnikov. ki naj bl vztraino šiirili oropaeando za vzgojo naših nevrdcev. K temu nam gotovo pripomoreio pogosti iavni nastopi. razstave raznih del. stik s širokimi olastmi narodovimi, da se tako vzbuia zanimanie za zavod jn afene naorave. (Dalje prihodnjič.)