IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE
Perspektive za uporabo avtomatizacije pri nas
Zelo   buren   razvoj    tehaičriifa   treba   zjiati   izkordstltt,   iia   raa-   kadrov aa  razasfcovalal    eeJttor,
ved  aa  področju avtomatizacije   polago.                                           lcar že s samim tem poraeni, da
Je dovedel do tega, da pod tem      Kakšne     80     perspektive     za   so   viaofcokvaLificirarii.   Zato   j«
iimenom   razumemo   danes  tako   uvedbo    sodobnih    avtomatičnib   zelo   pereča   naloga,   da   rešimo
mehanizacijo   običajnih   del    v   naprav, o katerih. smo govorili,   čimprej vprašan<je združitve na-
gospodarstvu kakor avtomatiza-   pri nas. Navedli bomo ta,ko teh-   ših   raz.iskovaln.ih     ustanov   aa
c'jo  določenlh  del po elektron-   nične    kakor   tudi   gospodarske   tem  področju  z  ustrezajočo  in-
«fci potii, loi prej ai bila mogoča.   činitelje.  Da  b;  dobili  čim  bolj   dust.ri.jo.
In   končno    avtomatizaeijo    po-   realno predstavo. raoramo ome-            ci»«««imcI#«           is
po]n,ifa   tovarn.    So   tudi   popol-  nite    tudi    tiste    elemente,      fci            CKOnomSKI pOgO|l
Doma nova  področja dejavnosti.   lahko v določenih trenutkih de-      Izm«d   ekonomskih   fiin-iteljev,
kjer uporatolja.jo avtomatizacijo,   lujejo  neugodno.                            ki   nas  v^podbujajo   k  uvajanju
kot  je  to  primer  z  administra-        'u   — •  i.   —   •            t-           avtomatizacije,  moramo  omeniti
cijo- Razen tega je razvoj avto-         "aSI 'CnniCIll pogOJI          dva:  znižanje deleža  plač v  ce-
matizacije odvisen tako od teh-     Od   tehničnih  čiriiteLjev   bomo   ni   izdelka  ki  izboljšanje   kako-
ni^nih   pogojev   kakor  tudi  od   otneniili   naslednje.   Avtomatiza-   vosti  proizvoda  — kar vse d<o-
ekonomskih činiteljev in je tre-   c''Ja   temeljd   predvsem   na   pro-   &ežemo z uvedbo modemih av-
ha   to   upo-Stevaii.      Ne   smemo   i^vodnji    radijske    industrije   v   tomaUčnih aaprav. Skoraj velja
pozabiti,    da  postavlja   avtoma-  širšem    smislu    kakor   tudi   na   kot  pravilo.  da   brez  avtom^ii.
tizacija    kot    malokateri    drugd   indus4riji  merilnih in  preciznih   zacije   ni   mogoče  doseč;   skr.ij-
cnanstveno tehnični dosežek <:e!   mehaničnih    elementov.    V  tem   nega   do   največje   možnosti   iz-
fcompleks   zelo   resaiii  spložmh   Pogledu   imamo   zdrave   temelj-e   popo-lnjenega  izdelka  v  serljski
problemov.                                     tako v sedanji usmeritvl k gra-   lzdelavi.
ditvj  lastne radijske in el-ektro-      Kakor ]e  znano. pri' n«s sta-
Na katerih delOVIilh          industrije  kakor  tudi  v  podjet-   n-je   v   tem   pog'.edu    doslej   ai
m.,,IL   •_•_«,_   ..____i-|s____    j'ih   precizne   mehanike-   Vendar   vzpodbudno-   V  kakšni   meri   se
mestih lahko uporabljomo   ^  naže  zmogUiv(>3ti glede na bodo ti fiill!telH „,^^4,,!-, to j«
aVtOmatlZaCljO               to,   da je  prooes  avtomatlzacije   iiven    podroaja   uporab«   avta-
burno  zajel  svetovno  gospodar-   matike. Čeprav pa trenutno po-
V tem članku se Oomo omejlb; stvo, za to proizvod.njo še ne- ložaj ni ugoden. omenjeni mo-na nekaj posebmh vpraSanj. Za ^ad^tne. Druga resna pomanf- menti niso bistvenega ini&ija. sedaj prt nas m potrebno po- kl.iivost je » tem. da je naša Tisto kar je osnovno, namre-5 «ebe] govor-iti o popolai avio- proiZVodn3a avtomatičnih na- doiočeno proizva.jalno Ln ka-ma.tuzaciji celih to/arn. enn-ei prav UlSTOerjena k 7.elo oz.kemu drovsko bazo kakor tud; moder. je vazno. da poevečamo večjo asorHmaju Izdelkov. Klasične no industrijo k.i je sposobna. pozornost uvajanju avtomat^a- radijske industri.je ltl prcizva- da sprejme te pridobitve. ima-caje v sedatije procese. na po- ja sarrvo radi.iske in televiziiske mo, poti-ebno ]e le. da se že se. eamezaa de,ovna mesta, lc;sr se aparate, >po svetu n! ve^. tem- daj resneje pHpravIjanvo na to te kivesticije lahko zelo h-.tro vef ie „-,<>„„ področje mnogo stvar. Danes na niti ene indu-popiacajo. Moderni dosežln Mi s;roko To dejstvo 3e treba strijsko razvite države, kib.se om«gočajo, predvsem z večjim boi,j upoštevati z vid.ika per- tako ali drugače komplelom ne ali manjsim delezem elektroni- spektive. fe jo prinaša avrtoma- pripravljala na širše u/ajanje ke.  zelo ekonomično zamenjavo   tizaeija.                                          avtomatizacije   in   ne   bl   'me'a
floveka oa naslednjih mestih:         Drugo  važno vpraSanje J«. fl-   perspektivnih      načrtov.     Tega
v« vrste merjen;a in regu- nansiranje raziskovalne-ga dela nam za sedaj v znatni meri llranja; povsod, k;er je treba in izobrazba kadrov. V razliko man-jka, ker proces avtomat>.a-vidrzevati stalne delovne po- ^ drugih vej tehnike zahtevate oije ne posega samo v tehn!č'n'o goje (pntisk, pretok. tempera- )zde!ava in uvaijanje avtomatif- stran proizvod.nje. temvei zsh-ture, naglica vrtenja motorjev, nih naprav v industrijo, da se teva mncgo globlje štuAiie 'n nivaji tekočln),. postane avto- lotimo ve6ine riačrtov ln insta- planiranje, spremembo strukta-matizacija praviloma upraviče- lacij "tn<jivldua1no. Ce ocenju- re delovne slle. kaikor tudi ?a-na. To se prav tako nanaša na jemo gr0,bo odpade v fej vejl me metode irobraževanja k.i-merjenja raznih velikosti (de- prjbližn,o polovico zaposlanih drov dr. inž. Rajko Tomovič beldn« plošč pri valiih. kislosti ta drugih kemičnih lastnostl raztopin  itd.).
Posebno mesto pripada upo-ra*>i avtomatdke zaradi kontroie kakovostii, sortiranja in štetja predmetov ranožične proizvod-aje.
Postavlja se vpraiareje, v fem fto prednosti take avtomatiza-cij*? V tem pogledu je mogoče poudariti dva spiošna zelo važ-na praktična momenta:
— prvič, avtomatizacija. po-setono na bazii elekironike, oimv-;go5a vedjo natan^nost merjenj tn reguliranja procesov v dalj-6e«i časovnem razdobju. ^er fe popolnoma neodvisna od sub-(jektlvnih činiteljev; 1 — drugič, poudarit! Je treba jmnogo večjo jiaglico delovanja favtomatičnih sistemov v prinaer-jiavi 3 človekovim delorn. Ta momont že sam, pp seb; omo-,goča btstveno pospešitev pro'7-[vodnega procesa na številnih »delovnih  mestih.
Mnenja smo. da ie 'rsbi uva-Jamje te, da jo tako i.meauierao, »drobive« avtomatizaciie pospe-[Sevatj na delovnih mestih. Kje |tn kako — Je težavno rečl. ker zahtewa vsako vprašaaje poseb-no proučitev. Osnovna značil-nost moderne avtomatike J« prav v tem, da nl splošnih re-ceptov za njeno uporafeo. tem-vet je  kot  potencial,  fci ga  Je