s LOVEr^ s n^n
wsiwn
CELOVEC SREDA 9. MAREC 1988
Letnik XLIII. Štev.10(2370)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.
Lončar in Rožič sprejeta Siovence
Jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar, predsednik skupščine Jugoslavije dr. Marjan Rožič in član Zvezne konference SZDL Stojan Dimovski so v ponedeljek v Beogradu sprejeli štiričlansko delegacijo koroških Slovencev pod vodstvom obeh predsednikov dipl. inž. Feliksa Wieserja in dr. Matevža Grilca.
V zvezi z grozečim ločevanjem na dvojezičnih šolah so predstavniki koroških Slovencev poudarili, da bi to nasprotovalo duhu sedmega člena ADP in privedlo do izolacije ter povzročilo stalen narodnostni konflikt.
Zunanji minister Lončar in predsednik skupščine Rožič sta izjavila, da Jugoslavija želi razvijati dobrososedske odnose z Avstrijo, da pa mora biti vanje vključena tudi manjšina. Poudarila sta, da še ni izpolnjen 7. člen in da Jugoslavija pričakuje, da bo Avstrija vse odprte probleme reševala v soglasju z manjšino.
Visoki jugoslovanski politiki so slovenski delegaciji tudi zagotovili, da bodo šolsko oziroma manjšinjsko vprašanje uvrstili na dnevni red bližnjega obiska avstrijskih parlamentarcev v Beogradu. Ob koncu je slovenska delegacija informirala domače in tuje dopisnike o razgovorih in o položaju Slovencev na Koroškem.
Danes 16 strani
Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem je včeraj seznanita koroški in jugosiovanski tisk o svojih sklepih v zvezi s šoiskim vprašanjem, memorandumom in o rezuitatih razgovorov deiegacije koroških Siovencev v Beogradu. Predsednik dip). inž. Feiiks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm in vodja Siovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Maiie (stika) so ob tej pri-tiki še enkrat pojasniti odktonitno statišče Stoven-cev do iniciativnega pred-toga treh strank. Razgovore v Beograd je predsednik Wieser ocenit kot žeto koristne, posebno v zvezi z obiskom avstrijskih parta-mentarcev v Jugostaviji prihodnji teden.
Napad na dvojezično šoio se stopnjuje - ..paket" nejasen!
Stopnjujoči se napad treh strank in nemško]#cionalnih sil na dvojezično šolo ter s tem povezana grožnja o ločevanju šolarjev po jezikovnih kriterijih in degradacija dvojezičnih učiteljev, nejasen in v sedanji obliki nesprejemljiv „memorandum" zvezne vlade, očitna povezava med ločitvenem šolskim modelom in ponujenim ..paketom", vprašanje vstopa v sosvet, najnovejši napadi na slovenščino v cerkvi, so bile glavne teme skupne seje upravnega in
nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pretekli četrtek ter včerajšnje tiskovne konference na sedežu ZSO v Celovcu.
Po večurni temeljiti razpravi - vodila jo je podpredsednica NO ZSO Milena Groblacher - sta oba odbora soglasno sprejela naslednje sklepe:
#Zveza slovenskih organizacij odločno odklanja najnovejši iniciativni predlog treh strank avstrijskemu par-
lamentu, ker le-ta predvideva ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih.
#	ZSO se odločno zavzema za skupen zakonski predlog o šolski reformi, ki naj bi ga obe osrednji organizaciji predali zvezni vladi.
#	ZSO zahteva razgovor z avstrijskim kanclerjem dr. Vranitzkim o šolstvu in drugih perečih narodnostnih vprašanjih. Pri tem opozarja na izjavo zveznega kanclerja, da ne bo reforme v šolstvu brez konsenza s slovensko
narodnostno skupnostjo.
#	ZSO ocenjuje memorandum" zvezne vlade kot 'nejasen in potreben konkretnih pojasnil. ZSO lahko šele potem sklepa o morebitnem vstopu v sosvet za narodnostne skupnosti. Konkretno stališče memorandumu" bo ZSO posredovala vladi v naslednjih štirinajstih dneh.
#	ZSO tudi zahteva razgovor o šolstvu in položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem z najvišjimi
(na<Ja//evnnycnaJ. mani)
PREBERITE
na
strani
3 Mednarodni obzornik
5	StaiiščeZSOk iočevanju in paketu
6	Pepej Marketz zavrača obrekovanje
7	DieseVVocheim Stovenski vestnik
8	Kaj je povedat Waidheim komisiji zgodovinarjev?
11 SPD Rož pripravlja nov koncert
13	Koroški kuiturni dnevi v Ljubijani
14	Vestnikov roman
18 V tem tednu na teieviziji
Nad 300 !judi pri spominskem pohodu in teku
Smučarskega teka in bil deseti po vrsti, Slovenska Avstrije leta 1938. Na sliki pohoda na Arihovo peč se je športna zveza je „m!ada" 40 dobitnik Vestnikove plakete, udeležilo nad 300 ljudi. Leto- let, udeleženci pa so se poklo- najboljši dneva Hans Moll šnja prireditev je bila v zna- nili spominu na žrtve fašizma, (desno), menju treh obletnic: pohod je ki se je začel s priključitvijo
1938-1988: Mock ne pozna krivcev
Pretekli teden se je tudi ljudska stranka ob sodelovanju svoje politične akademije ter Vogelsangovega inštituta na posebnem simpoziju odzvala spominu na leto 1938. In to - predvsem ob predavanju Aloisa Mocka -na prav poseben način. Jedro izpovedi je bilo, da Avstrija in Avstrijci takrat niso mogli preprečiti najhujšega - bili so pač žrtve in so to tudi še danes. Nič o sokrivdi, soodgovornosti, in prav po wald-heimovsko se pri spominski inscenaciji OVP tudi nihče ni spomnil pogubne vloge avstrijskega klerofašizma, ki je najprej razbil demokratično državo, nato pa organizirano delavsko gibanje. Za OVP sta očitno ravno Schuschnig in Dollfus poslednja branilca samostojne in neodvisne Avstrije. Kako usodno se zgodovina ponavlja!
Koroški Siovend v dnevih
Mer/ AorcAA/mZ .S7over:cZ se /e /e er;zrnefowrr rer/Ao govorZ/o o prvem oA<7oZ)/':r por/ nac/zmom. Ar/er; /zwer/ vzroAov /e AZ/, r/r; se r/o/go n/smo zrreer/// g/oAoAZA sprememA, A/ .s*o nrr.slrr/e z nac/zmom. G/er/e r;rr procese, A;/ p7: je s p ro z Z/o , je po p/eAZscZ::: /e/a 79207e/o 792/? za nas v^eAaAor najvažnejša pre/omn/ca. 77//':: A /ema ga v zaveda' starejše .s/o ven.s7re generarpe zasenčnjeta /en' 7947 /n 7942. Lela 7947 je Ne/ne/ja napar//a 7ago.s7awjo, na AforošAe/n pa je narazen: :rr:/č:7 v.se v/ovensAe organ/zac/je, p/egna/ s/oven.s/ro /re.ser/o /z cerAve, /zgna/ vAora/ v.se .s/o ve::.s'Ae r/a/;ov:;:7re. 7.eto 7942 pa je o.sta/o ::eZzAr;'s::o v .spoAn:7;a žara:/:' r/eportac/je več .s to .s/o ven.s A*:/; r/rnz/n. 77Ara/Z pa je to /eto tar/:' začetek oAorozeaega apora Aoro.fAZA ,S7oveacev. /7az;'.sAo-van' o:/Ar:7o na.s;7jeprot/ .S7ovencern, r/eportac/jo, /n po.sTra.s* genoc/r/a je A:7o v.seAaAor potre/rno. O&ravnava ant/nae/st/enega apora pa je
/me/a aprav/čeno prer/no.st. 7?azen tega je /n/o par/Zzaa.sAo gt&anje Z r/ragant' oA/:'Aam; or/pora vrer/ vse/raAor /ro/j .s vet/a točAa v novejš/ zgor/ov/n/ AoroAAZA ^/ovencev Aot zar/ržanje .s/ovensAega vor/.stva v /eta 792<8, čeprav je /e-to sAaša/o oAran/t/ najosnovnejše pogojeprezt-vet/a organ/z/ran/7; oA/ZA naror/nega ž/v/jenja, v neAater/A pr/merZA pa tar/Z reševat/ števZ/ne prer/.stavn/Ae Aa/tarnega Zn po/Zt/čnega zZv//'enja prer/ za.s7er/ovanje:n Zn Aazen.s*AZ:nZ aArep/ novega rez/ma. Ravnanje /e:/a::/'ZA vor/Z/n/A .s/ovensAZ/; prer/.stavn/Aov je /n/o tar/Z vzroA za nesporazanz. Omejeno sor/e/ovanje s prer/stavnZAZ r;ac:2/:čr:ega rez Zrn a prer/ vsem pa ateme/jevanje /e-tega je vrg/o nanje marsZAa/ero senco, saj so r/e/o m a por//eg/Z napačn/ ocen/ aacZ.s7:'cr:e Zr/eo/og:je, prer/vsem t/stega njenega r/e/a, AZ je govor// o pomena naror/nostne prtpar/nost/.
Marčni dnevi
9. marca 1938 se je pričelo zadnje odštevanje za nacionalsocialistični prevzem oblasti v Avstriji. Avstrijski kancler Kurt von Schuschnigg je v prizadevanjih za ohranitev avstrijske samostojnosti najavil za nedeljo 13. marca splošno ljudsko glasovanje. Računal je, da bo rezultat glasovanja potrdil avstrijsko samostojnost. Zanjo so se namreč opredelili tudi zastopniki ilegalnih delavskih gibanj, socialisti in komunisti. Avstrijska NSDAP pa je v stalnem dogovarjanju s Hitlerjevo Nemčijo pripravljala protiukrepe.
Tega dne je Koroški Hei-matbund (KHB) izdal tiskovno sporočilo, ki kaže, kako napeto vzdušje je vladalo tiste dni in da so dogodki močno vplivali tudi na položaj koroških Slovencev. Izjava KHB se glasi: „Na Koroškem in posebej še v bivšem plebiscitnem ozemlju se širijo nevarno vznemirljive govorice, češ da so v dunajski „Teinfaltstra8e" (tam je bila centrala avstrijske NSDAP, op. SV) odkrili načrt za zasedbo Avstrije z nemškimi četami. Govori se, da Koroške v tem načrtu ni, ker bo ta dežela razdeljena med Jugoslavijo in Italijo. Zvezni minister za notranje in varnostne zadve dr. Sey8-lnquart je Koroški Heimat-bund pooblastil za izjavo, da so govorice o tem, da bi Koroško prepustili, neresnične".
!0. marca se je na avstrijskem političnem odru razvoj nadalje zaostril v zadnjo konfrontacijo med nacionalsocialisti in Schuschniggovim režimom, ker so nacisti glasovanje 13. marca odklanjali.
Tega dne je izšla posebna številka „Koroškega Slovenca", tedanjega slovenskega tednika na Koroškem, (glej sliko) Slovenska prosvetna zveza, tedaj ne le strešna organizacija slovenskih kulturnih društev, temveč tudi politično zastopstvo manjšine, je izdala serijo letakov, ki so Slovence pozivali, naj glasujejo za kanclerja Schuschnigga.
Petek, H. marca je bil zadnji dan Schuschniggovega režima, kancler se je vdal ultimatu iz Nemčije, kije bil pod-
prt z grožnjo vojaške intervencije, in odstopil.
V	poznih večernih urah je avstrijski zvezni predsednik Wilhelm Miklas po dolgem upiranju le imenoval za kanclerja nacionalnega socialista dr. Sey8-Inquarta.
V	Celovcu, enako kot drugod po državi, je bilo tega dne vrsto demonstracij različnih političnih skupin. Dopoldne so socialdemokratski in komunistični delavci vzklikali Schuschniggu in Avstriji ter kričali proti „rjavi kugi". Proti večeru je prišlo do spopadov med nacionalsocialisti in njihovimi nasprotniki. Po Schuschniggovem radijskem nagovoru pa so celovške ceste preplavili nacisti. SS zasede koroško deželno vlado in druga javna poslopja. Nacionalni socialisti prevzamejo oblast, odstavijo deželnega glavarja Arnolda Sucherja in druge vodilne uradnike. Za novega koroškega deželnega glavarja je Sey6-Inquart imenoval Vladimirja Pawlowske-
ga<
Po nekaterih koroških krajih so nacionalsocialisti že tisti večer organizirali velika slavja. Posamezni slovenski
aktivisti pa so še vedno propagirali za ugoden izid Schuschniggovega plebiscita.
12. marca kmalu po eni uri ponoči, je radio prenašal nagovor vodje avstrijskih nacional-socialistov Korošca Klausnerja, ki je uvodoma {vzkliknil: „Avstrija je postala svobodna, Avstrija je nacionalsocialistična!" Z balkona urada zveznega kanclerja pa je minister Reinthaler oznanil, da „je napočil čas veliko-nemškega rajha". V zgodnjih jutranjih urah čete nemške vojske prekoračijo avstrijske meje. Sprejete so navdušenjem, ki preseneti tudi voditelje avstrijskih nacistov in celo samega Hitlerja. Vendar so nemške čete vkorakale v državo potem, ko so pred tem že nacisti prevzeli oblast. Na Koroškem in drugod po Avstriji so se tega dne začeli polniti zapori. Novi oblastniki zapirajo predstavnike premaganega režima in druge nasprotnike nacizma. Prvi koroški Slovenec, ki okusi strahote nacističnih ječ, je duhovnik Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu in tedaj podpredsednik SPZ. Zvečer ga pri Pliberku v vlaku primejo žan-
darji in člani SA. Dolžijo ga, da je kršil devizne predpise, pravi vzrok pa je staro sovraštvo podjunskih nacistov do vidnega predstavnika koroških Slovencev. V naslednjih dneh so morali za rešetke še drugi koroški Slovenci.
13. marca je na prošnjo zveznega kanclerja Sey8-Inquarta odstopil zvezni predsednik Wilhelm Miklas. V Linzu, ki ga je tega dne obiskal Hitler, podpišejo zakon o „ponovni združitvi Avstrije z Nemškim rajhom".
Isti dan je koroški gauleiter Kutschera „iz nemške obmejne dežele Koroške" telegrafiral Hitlerju, „da bo nacionalsocialistična Kpro-ška stražila mejo na najjužnejšem mejniku Nemčije".
Tega dne so nacisti dokončno sestavili tudi koroško deželno vlado. Med njenimi člani najdemo tudi Aloisa Maier-Kaibitscha, glavnega organizatorja protislovenskega gibanja na Koroškem od leta 1918 dalje. V vladi je dobil delovno področje, ki je obsegalo vse zadeve koroških Slovencev.
V Celovcu je tega dne številna množica pričakala prve
nemške vojake. Na letališču pristanejo s tridesetimi letali. Verjetno je bila z njimi tudi prva skupina gestapa. Načeloval ji je SS-Obersturmfu-hrer dr. Isselhorst, katerega je za koroškega varnostnega direktorja imenoval SS-Reichsfuhrer Himmler. 9 Celovcu je prebivalstvo odpravljalo zunanje znake starega režima. Dollfussov trg dobi novo ime, postane Hitlerjev trg (danes Novi
trg)-
14. marca koroška deželna vlada v svoji izjavi ..najtopleje pozdravlja popolno združitev in priključitev Nemške Avstrije k velikemu Nemškemu rajhu". V deželo je prispela močna skupina nemške var; nostne policije. Tisočglavi oddelek se je nastanil v Celovcu z nalogo, da jamči za red in mir na spodnjem Koroškem.
Jugoslavija objavi uradne stališče do političnih sprememb na svoji severni meji:
„1. Jugoslavija smatra združitev Avstrije z Nemčije kot notranjo zadevo, v katere se ne vmešava!
2. Jugoslavija se je stalne borila za načelno združite'* vseh Nemcev in ostane tema načelu zvesta.
3 Jugoslavija se nahaja % Nemčijo v prijateljskih odno sih. To prijateljstvo ostali tudi sedaj, ko je Nemčija postala njen neposredu' sosed."
15. marca, istega dne, ^ Hitler obišče Dunaj, f Beljaku aretirajo predsed' nika SPZ Joška Tischlerja. ^ nekaj urah ga izpustijo in m** ukažejo, da se zglasi v urad" koroške deželne vlade ' Celovcu. To je bila $vo; jevrstna pobuda novih oblaS*' za stike med zastopnik koroških Slovencev in no^ oblastjo. V uradu deželi) vlade je moral Tischler pod pisati izjavo, da ni bil zaprt T se z njo napotiti v jugoslovud ski konzulat. S tem s. koroške nacistične obla)' očitno hotele zajeziti vesti' represalijah proti koroški''' Slovencem, o katerih so pisd, časopisi v Sloveniji in drugo' po Evropi.
16. marca je SPZ v pose"^ okrožnici objavila rezrdt'' Tischlerjevih razgovorov uradu deželne vlade:	<
SLOVENSKI VESTNIK
„anšlusa"
iPOSEBMA UHAJA!

KorošM Slovenec
Zvezni kancler in vodja domovinske fronte dr.Schuschniggje izdal sledeči
poz!v:
Avstrijsko ijudstvo!
Nedeija 13. marca 1938 je dan ljudskega glasovanja.
„Za svobodno, neodvisno in socialno, za krščansko, eno ^ tno Avstrijo! Za mir in deto ter enakopravnost vseh, ki se priznavajo k narodu in državi.To je ciij moje politike!"
zapoved trenutka. Manjkati ne sme niti besedica gesta, ki Vam je zastavljeno v premistek. Kdor vprašanju pritrdi, stuži interesu vseh in predvsem miru! Zato. rojaki, pokažite resno votjo, da hočemo novo dobo v interesu domovine pričeti
Zato, avstrijsko ijudstvo, postavi se kot en mož in gtasuj:
Sthusthnigg.
^orošk/ S/o vene; so se /zreM/za neoc/v/snosMvsfn/e.
„1. Zastopnik deželne ytade jo je pooblasti) za izjavo, da bo nova deželna vlada spoštovala slovensko narodno zvestobo in bo koroškim Slovencem pustila Polno kulturno in gospodarsko svobodo.
2 Prosvetna društva, poso-1'lnice in ostale gospodarske organizacije koroških Slovencev delujejo - kot doslej -neovirano tudi v bodoče..
. „Koroški Slovenec" 'zhajakot doslej.
Br. Teodor Do-?sj, sodetavec Mov.nskega
*"anstvenega
"'^tituta v Celov-je avtor dokumentacije, ki
Posebej obrav-"oodo koro-Siovencev v P^siomnih dnevih otarca ig38.
4. Eventualne ovire pri narodnem udejstvovanju oseb ali organizacij naj se nemudoma javijo, da bo mogoče na pristojnem mestu poskrbeti za odpomoč.
Naše rojake pozivamo k železni disciplini in brezpogojni pokorščini napram novi državi in njenim oblastem. Kakršnakoli bojazen ali strah sta neosnovana. Oblast jamči za popoln red in mir tudi pri nas. - Naše vodilne može in fante izrecno prosimo, da vplivajo pomirjujoče na vse ljudstvo. Še enkrat poudarjamo: železno disciplino."
Tega dne je izšla tudi prva številka ..Koroškega Slovenca" za časa nacizma. Poleg protokolarnih vesti je objavil „odredbo za Nenemce: Uradno je bilo razglašeno: Kljukaste križe in znake narodno-socialistične stranke smejo nositi samo člani nemškega naroda. Kdor pripada drugemu plemenu in nosi kljukasti križ, lahko doživi neprijetnosti".
V slovenskem delu dežele so se mudili koroški varnostni direktor Isselhorst, poveljnik varnostne policije Strache in deželni svetnik Maier-Kai-bitsch. Koroški dnevniki so pisali o „nadvse prisrčnem sprejemu, kot ga lahko pripravi samo nemško misleče obmejno prebivalstvo jezikovno mešanega področja, ker so njihovo srce in občutki močnejši kot razum".
/J;Jjc v prJ;oJ;;y/ f;cvJA/)
<


Nov denar za Evropo
OJ nagega reJaega Jop/.svaTa Marjana .ScJrna^a
BO/V/V. /sc gf;'r; /nasece Zvezna repu/J/Aa /Ven;č;'ja preJ-seJnjoča Jržava na zn.scJnnj;/: organov Evrop.sAe .sAnpno.s?/ /n via znamenja Aažejo, Ja rn/.s7/ /?onn.sAa v/aJa to prJožno.st /zAor/.snn. Za najnovejge presenečenje na tem poJročja je po-iAr/;e/ zananjt m/n/ster GenseAer, A o je /zjavJ, Ja se EvropsAa sAapnost ne A o mog/a naJa/je povezovat/, če ne bo /me/a svoje osreJnje banAe /n svojega zuAoJnoevrop^Aegu Jenarja.
Genscher je sporočil, da v njegovem ministrstvu že pripravljajo ustrezen predlog, ki ga bodo preostalim partnerjem v Evropski skupnosti predložiti junija, ko se bodo zbrali na zasedanju Evropskega sveta v Hannovru.
Genscherjev poseg na področje bančništva je bil nepričakovan predvsem zato, ker je v ZRN veliko takšnih, ki se jim še vedno upira misel, da bi vzvode tako občutljivega področja, kot je denarni obtok, prepustili nadnacionalni organizaciji. Osnovna naloga sleherne osrednje banke (ki se lahko imenuje kot v Franciji ali Jugoslaviji, narodna banka, v ZRN pa Deutsche Bundesbank) je v tem, da s pametno politiko osnovnih obrestnih mer skrbi, da je v obtoku ravno pravšnja količina denarja: Če je tega premalo, kupčija in
Andrej Marinc ie umakni! kandidaturo!
LJUBLJANA. Član predsedstva Socialistične republike Slovenije Andrej Marinc (slika zgoraj), je poslal predsedniku Republiške konference SZDL Slovenije Jožetu Smoletu pismo, v katerem umika svoje soglasje za evidentiranega kandidata za predsednika predsedstva SRS. V pismu je Marinc med drugim dobesedno zapisal: „Z namenom, da ne bi bila pozornost usmerjena predvsem v preteklost in da ne bi bil kamen spotike pri opredelevanju za možnega kandidata, umikam svoje soglasje za evidentiranega kandidata h kandidaturi za možnega predsednika predsedstva SR Slovenije."
proizvodnja zastajata, če pa ga je preveč - kot ga je na primer zadnja leta v Jugoslaviji -pa pride do inflacije in hitrega naraščanja cen.
Zunanje ministrstvo se za ustanovitev zahodnoevropske osrednje banke zavzema iz dveh razlogov. Prvič, ker bo tako imenovani notranji trg (brez meja in carin) po letu 1992 deloval brez motenj le, če bo oprt na enotno monetarno politiko, na en sam denar, drugič pa ker pričakuje, da bo dolar še dolgo časa prehlajen, zaradi česar bi morale zahodnoevropske države svojo valuto - ECU (European Currrency Unit, Evropska denarna enota) -počasi prekvalificirati iz zdaj računskega v pravi denar, ki naj bi postal tudi mednarodno priznana rezervna valuta. Seveda pa je Genscher pri tem svojem predlogu	upošteval	nekatere
pomisleke, tako, da si novo zahodno-evropsko osrednjo banko predstavlja kot povsem samostojno ustanovo in ne kot evropsko banko, ki naj tiska denar in pokriva primanjkljaje v * proračunu Evropske skupnosti.
Na zasedanju Evropskega sveta v Hannovru naj bi junija sestavili komisijo strokovnjakov, ta pa naj bi v letu dni sestavila predlog za ustanovitev zahodnoevropske osrednje banke. Kje so v tem procesu zajete države, ki niso članice Evropske skupnosti, ki pa so nanjo gospodarsko močno vezane, pa je zazdaj nejasno, kot tudi vprašanje, kje prostor za slaviste, ki se lahko kar takoj začno prepirati, kako bodo imenovali novo evropsko ecu: nemško-fonetično eku, francoskofo-netično esi ali pa morda kar po naše ede (evropska denarna enota).
Desmond Tutu aretiran
PRETORIA. Južnoafriška rasistična vlada pod vodstvom Piethra Bothe je zdaj prepovedala 17 pro-tiapartheidskih organizacij. Prizadeti sta tudi vodilno frontovsko protirasistično združenje Zedinjena demokratična fronta (UDF) in strešno združenje sindikatov COSATU. Apartheidski režim misli na ta način zatreti stopnjujoči se odpor proti zatiranju črnske večine v Južni Afriki. Na protestenem shodu proti tem sklepom so rasistične oblasti aretirale Desmonda Tutuja (slika zgoraj), anglikanskega nadškofa in Nobelovega nagrajenca ter predsednika svetovne zveze reformiranih cerkva Allena Boesaka. Navkljub vsem mednarodnim protestom režim stopnjuje svoj teror.
Ba!kanska
konferenca
BEOGRAD. V glavnem mestu SFRJ so se konec februarja prvič srečali vsi zunanji ministri balkanskih držav - Albanjie, Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Romunije in Turčije. ..Balkanska konferenca" pomeni brez dvoma edinstveni poskus približanja in tesnejšega sodelovanja prizadetih držav. Zunanji ministri so se v prvi šega sodelovanja prizadetih držav. Zunanji ministri so se v prvi vrsti ukvarjale z vprašanjem uresničitve cone brez jedrskega orožja na območju Balkana. Samo ob robu so bila obravnavana vprašanja narodnih manjšin. Beseda je tekla tudi o možnostih izgradnje gospodarskega sodelovanja, vendar je bilo ob tem nakazano, da zamisel o gospodarski zvezi na Balkanu zaenkrat ostaja še utopija.
Phi!ips bo odpušča!
E1NDHOVEN. Multinacionalk elektro-gigant Philips bo zaprl skoraj polovico svojih tovarn v Evropi. To je na Nizozemskem izjavil vodja svetovnega koncerna, C.J. van der KHugt. Podjetje načrtuje strukturne spremembe in preselitev proizvodnjih enot na cenejša delovna tržišča. 10.000 do 20.000 uslužbencev bo predvidoma na cesti. Po izjavah vodja bo to prizadeto tudi Philipsova podjetja v Avstriji. Koncern ima v naši državi sedem večjih enot, med njimi tudi eno v Celovcu. Za cenejše proizvodno področje koncern očitno smatra azijsko delovno tržišče z nižjimi plačami in nižjem socialnem standardom.
KOMENT
dr.
KF?/S77J,4M4 SCHEkTANDR/t
REFORMA -KUPČIJA?
/S v.str//.s/M davčna rc/orma gre nekam ČMc//;a pofa /cof zadaje čase .sp/o/; mar.s/ka) c fej drža c;'. Po//f/k/ se odnašajo kofnekak/ rnesefar-p.' en/ .so prod da c/cM na dodod/ce od Zcapdo/a, zafo ponnjajo obdavčenje 73. /n 74. p/oče ad dave/c na energijo, drag/ so prod obdavčenju 73. /n 74. p/ače, zafo pa bf nra/o popasf/d' pr/ drandn/d /cnj/z/cad. en/ pred/agajo sp/oino g/a-.sovanje o dav/c/d, dra*g/ pa .so zdaj prof/ ferna, /car so se pred /efonr dn/ zagovarja//. Bdo je nevarno, da bo zarad/ davčne rejorrne pr/s/o ce/o do predča.sn/d vod-fev. 7deja o davčn/ re/orm/ je na.sfo/n zafo, /cer so v mednarodne pr/merjav/ v /S v.sfr/j/ davčne far//e precej v/.so/ce, na drag/ sfrar;/ pa je ne.sfefo /zjem.
Ker .se ved'/c de/ dav-/cov nanaša na dodod-/ce, je najbo// enosfav-no, če nače/no re.s obdavč/jo v .se dodod/ce nad do/očen/m m/n/ma-mom — fa/co p/ače /cof okresf/ /n pa dodod/ce /z drag/d v/rov. 73. /n 74. mesečna p/ača je prav-fa/co dodode/c /cof na pr/mer ohresf/ od vred-no.sfmd pap/r/ev ad dra-n//n/d /cnj/ž/c. .Samo fa/co b/ b//o mogoče zajed fad/ ifevdne /zje-me, /c/ .se nanašajo predvsem na posebne /zdaf/ce /n agodnosf/ v zvez/ z rnz//čn/m/ nač/n/ na/ožb. Te /zjeme v g/avnem /cor/-sdjo premožnejšem s/o-jem, /cajfe' draž/ne z nez-/c/me dodod/ce' več/noma ne sodejo med f/sfe, /c/ /ad/co op/sajejo /zdaf/ce za v/so/co ž/v/jens/co zavarovanja, m/ade de/n/ce a/e ade/ežbe z /zgabame.
Tako pa ne/cafer/ po/efe/c/ zagovarjajo ne/ce svefe /erave /npr. neobdavčene anon/mne /cnjež/cej, /car ov/ra resno rejbrmo z zneža-njem fare/ /n poenosfa-vefvejo. M/djorde, /c/ jed doče država /zf/sn/d od dav/cop/ačeva/cev, bo freba na vsa/c nač/n p/a-čnd, vseeno a/e pre/co obdavčenja p/ač, obre-sfn/d dodod/cov a/e pa neZc/d drag/d dav/cov. Mogoče be /c d/frejš/ reš/fve pr/pomoge/ dave/c na znbefpsf ne/ca-fer/d po/ed/cov?
Žrtvam nacizma na Koroškem spomenike in spominska obeiežja!
Na Koroškem je nešteto krajev, kjer so biti za časa nacizma pobiti ljudje, ki so se uprli nacistični miselnosti. Čeprav so bile žrtve iz naj-
Mag. T7e/ge Sfromberger
različnejših ideoloških taborov, se danes le malokdo opogumi, da bi zahteval spomenik oziroma spominsko obeležje zanje. In vendar politiki nimajo razloga, da bi se jih sramovali. V Celovcu se je javnosti predstavila Iniciativa za spomenike in spominska obeležja žrtvam nacizma na Koroškem. Njena glavna iniciatorja mag. Helge Strom-berger - napisala je diplomsko nalogo o žrtvah evtanazije v koroški deželni bolnici, ki bo v kratkem izšla tudi v založbi Drava - in dr. Adi Wimmer, predsednik Združenja asistentov na celovški univerzi, sta opozorila na tisoče Korošcev, ki so bili v času nacizma „nevredni" življenja, na tisoče Korošcev, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih, na pripadnike židovske občine, ki so bili s
Koroške izgnani ali pomorjeni. Nenazadnje sta omenila številne kraje v deželi, kjer so bili usmrčeni ujeti partizani, prisilni delavci in mnogi drugi.
Zastopniki - iniciative menijo, da bi bilo potrebno na primernih mestih v Celovcu postaviti spomenike ali spominske plošče-npr. na območju koroške deželne bolnice spomenik žrtvam evtanazije - na Novem trgu pa naj bi dežela Koroška postavila centralni spomenik. Da bi javnost postala pozorna na pobudo iniciative, so si njeni člani zamislili vrsto dejavnosti:	zbiranje pod-
pisov, ki naj bi opozorili politike, zbiranje denarja za postavitev spomenikov, zaenkrat pa naj bi javnost opozarjale tudi provizorične spominske ploče v obliki pla-
katov in lepakov. Predvsem bodo na ta problem opozarjali pri vseh prireditvah okrog dneva „priključ-tve". Zavedajo se, da morjao biti spominska obeležja izdelana še v tem letu, sicer bo trajalo ponovno petdeset let, preden bo nastala potreba v zavesti ljudi. Uspeh bo seveda odvisen tudi od števila zbranih podpisov. Zahtevo po spominskih obeležjih pa je dr. Adi Wimmer utemeljil s tem, da imamo že vrsto spomenikov, kjer so zapisana imena padlih vojakov, nikjer pa nimamo uradnega spomenika, na katerem bi bila tudi imena žrtev fašizma in tistih, ki so se upirali. Če bo iniciativa uspela, bo predvsem zato, ker je med mlajšo generacijo dosti več pripravljenosti za pogovor in razmišljanje.
Miha Pasterk
SmoHe in sosvet
Karel Smolle je na tiskovni konferenci predstavil zakonski osnutek Zelenih k dvojezičnemu šolstvu. Zavzel je tudi stališe k „paketu" zahtev, o katerih so se nedavno pogajali zastopniki koroških Slovencev s predstavniki vlade, ter priporočal čimprejšnji vstop v manjšinski sosvet. Vlada je v memorandumu predstavila svoje predloge, zdaj naj se odločijo Slovenci.
Zakonski predlog Zelenih se v bistvu opira na kompromisne predloge, ki jih je na začetku leta postavil predsednik NSKS Grilc (razredno otvoritveno število 10, maksimalno število 25 učencev v razredu), predvideva pa -izhajajoč iz definicije dvojezičnega šolstva iz leta 1945 -razširitev dvojezičnega pouka na predšolsko in četrto stopnjo, dodatni slovenski pouk ter petletni šolski poskus z asistenčnim učiteljem, ki naj bi bil dvojezično kvalificiran in ki naj bi poučeval v razredih z več kot šestimi „dvoje-
zičnimi" dijaki. Vodja šole naj ne bi smel ustvarjati paralelnih razredov po jezikovnih kriterijih.
Zeleni bodo ta osnutek vložili kot dodaten predlog, če bo v parlamentu vložen iniciativni predlog za realizacijo ločevalnega koroškega modela. Pripravljenost vlade, delno uresničiti štiri bistvene zahteve nekdanjega slovenskega operativnega koledarja (berite tudi oceno ZSO), naj bi bila osrednjim slovenskim organizacijam povod za takojšnji vstop v dosedaj bojkotirani sosvet, v katerem bi lahko - preko Zelenih v parlamentu - sprožile tudi nove pobude v trenutni šolski diskusiji, je dejal Smolle. Dokončne odločitve glede pogajanj in posledic še ni. SmoHe, ki se je označil kot iniciator teh pogajanj, je dejal, da ravna kot parlamentarec, nadalje pa morajo odločati predstavniki organizacij.
Igor ScheHander
OVP: Komu vcijeti?
„Preden bodo predstavniki OVP na Dunaju karkoli izjavljali o šolskem vprašanju, naj prej vprašajo koroško stranko" ali pa „Wa!dheima moramo vsi dosledno podpirati". To sta dve izpovedi udeležencev koroške konference OVP, ki je bila minuli petek v Celovcu. Te izjave so bile za koroškega predsednika OVP Scheucherja dovoljšen povod, da je v svojem zaključnem govoru dunajski centrali natresel še več poduka: „Centralni funkcionarji bodo morali v bodoče premisliti, komu bodo verjeli: ali tistim, ki so se sami imenovali za zastopnike Slovencev, ali pa nam!" Manjšinsko vprašanje po njegovem ni nikakršno „strankarskopoli-tično igrišče", zato je menda OVP „vedno dajala konstruktivne predloge". - Se vprašamo, za koga!
Tudi generalni tajnik OVP Kukacka, ki je bil pred tem v zadevi Waldheim še bolj rezerviran („Nadaljevanje
razprave bi utegnilo bremeniti ugled države"), se je očitno okužil s koroško boleznijo. Sicer je najprej še priznal, da je bilo v zadnjih tednih težko „obdržati trezno glavo", toda potem mu je očitno zavrela kri: „V komisiji zgodovinarjev sta dva tabora, močnejši pa je tisti, ki hoče Waldheimu škodovati... Na delu so histerični radikalci, ki prirejajo pravi medijski tribunal proti Wa!dheimu." On je za to, da Waldheim ostane. Bučen aplavz koroških OVP-lerjev pa mu je dokazal, daje zadel na odzivnost, še posebej, ko je dejal, da je v zvezi z zveznim predsednikom potrebna „krščan-ska usmiljenost".
Kaj pa siceršnji program OVP? Na to tudi deželna konferenca ni odgovorila. Očitno je zaradi zgrešene kadrovske politike v taki stiski, da do formuliranja politič n ih predstav sploh ne pride!
A. Mohar
Kaj so vede!i Avstrijski potitiki?
Od konca januarja razpolagajo avstrijske pravosodne oblasti z dokončnimi dokazi, da je VOEST-ovo podjetje NORICUM pred dvemi leti navezalo neposredne stike z Iranom ter z njegovim obrambnim ministrstvom sklenilo pogodbo o prodaji avstrijskega orožja. Avstrijska nevtralnost in tozadevna zakonodaja strogo prepovedujeta prodajo orožja državam, ki so v vojnem konfliktu. Vendar medtem priznanja odgovornih NORICUM-ovih poslovodij niti niso več toliko razburljiva, kakor pa trenutno vedno bolj utemeljena vprašanja o vpletenosti vodilnih avstrijskih politikov.
Odgovorni voditelji podjetja so se med drugim sklicevali tudi na to, da je bil o teh poslih obveščen nekdanji (medtem že umrli šef VOEST Apfalter, ta pa je menda pred izvedbo protizakonite kupčije z orožjem o tem obvestil takratnega zveznega kanclerja Freda Sinowtza.
Parlamentarca Zelenih Pilz in Geyer medtem trdita, da sta bila v ilegalne posle poleg Sinowtza vpletena tudi notranji minister Blecha ter finančni minister Lacina. Znano je tudi, da je žunanji minister Mock že sedem tednov pred preiskovalci državnega tožilstva razpolagal z dokazi za ilegalno kupčijo, vendar
tega ni povedal. Zeleni zdaj zahtevajo ustanovitev posebnega parlamentarnega pododbora, ki naj bi do zadnjega razčistil afero. Osumljeni politiki so medtem očitke zavrnili kot brezpredmetne, večinski stranki pa se zoperstavljata parlamentarni preiskavi.
Prav zaradi osumljenosti socialističnih veljakov Sino-watza, Gratza in Blecha so socialisti v kampanji okrog predsednika Waldheima zgubili orožje in se je razprava nekoliko utišala. Vkolikor bo sodišče potrdilo obtožbe Zelenih, se bo to tudi odrazilo v odnosu znotraj koalicije	L ScheHander
Kajžnikov Hanža
Anu ma pa Kukacka prov: Mocku pa Watdheimu riesn santu še bueh more pumahat!
KOM
/GOfLM
SC/9B.MA/DR4
OS71AMMO
SrMAHM:
/S c.Mri/a c nasieJa/J; Jncli pominya 50. ohielnice a^oJncga ,,aa-/ia.sa". Oh i.sleo: ča.sa .se riaJa, sira/; ke J: cečnov-čerayžaye sile pnpravl/ayo na oJiočiin; pohoJ proli o^lankom Jvo/ezičnega /oi.slra na Korožkem, ki /e neJromnc nay'oo// oJ/oča/oča korenina za naJal/nyi oh.sio) sioven-,ske wau/sine na Koro-.škcrn. /čl/ah lema, Ja .se rega vsi zaceJajo, .se po/i-ličui /aklorp' naroJne .skapno.sfi apirayo rajema razvoja razJrohl/eai, neenorn;, prolisiovni — skrafka nemočni. Nikjer n/ več prilika žirokega /Trofejnega gibanja, ki naj in po he^eJak Grilca siažii krepitvi nožih pozicij pr/ pogajanjih - sam ga /e zaigral, ko /e /efos, po akcijah, ki so av.slr;j-^ko javnost močno razgibale, začel govorni o člrol:ogrMJnllr kompromisih. Omajana je fnJI veroJosfojnosf Jrzav-nega poslanca, ki se je glasno In oJločno poslavljal ob vseh naših akcijah In ki zJaj vlJl rešlfev samo še v sosveta ali v Jvomljlvlh Jogovorlh z vlaJo. ki je že lani 78. novembra pokazala, kako pojmuje našo zaščl-fo. OJ koJjemljejo neka-ferl pisci svojo opravičilo, Ja v nebo povzJiga-jejo male Josežke, ko nam po zaslngl proli-manjšlnsklh sil polagoma pnščajo kri?
kje sla razam In .stvarnost? Pogajanja so vsekakor blsfvena In korlsfna, venJar nikakor ne ob prenagljenem taktiziranja In pogubnem opnščanjn pripravljenosti za ogorčen oJpor. kaj Smolle In Jragi naroJ-njakl pozabljajo, Ja so se povzpeli Jo svoje Janes odgovorne vloge samo s pomočjo fakšnega našega oJpora In sollJarnos-fnega gibanja, -So pozabili na lasfno parolo. ..Zaupajmo v svojo moč"? Prež doslednega oJpora tudi na oblazinjenih sfolčklh za zeleno mizo ah v sosvefa ne moremo bili močni, bomo seJaj spoznali, Ja *JaJa mllosfno razpraven z nami o brezzvenlh šolskih kompromisih, fer bomo nafo prvič po Pel Jercah leflh - za nekaj ^ zJavnaj potrebnih ..uslug" proJall v sosvef? livarno bi bilo freba premislili, koma lo koristi, nam ali njim...
Seja najvišjih vodstev - Zahteva po razgovorih z Vranitzkim in Slovenijo
ZSO: očitna povezava med ločevanjem in „paketom"!
predstavniki SR Slovenije. Pričakuje bolj odločno nastopanje oz. podporo s strani Slovenije in Jugoslavije.
# ZSO bo v naslednjih tednih okrepila informativno dejavnost na Južnem Koroškem in organizirala krajevne sestanke. Intenzivirala bo tudi informacijsko dejavnost
na avstrijski in mednarodni ravni.
# ZSO odločno zavrača napade nemškonacionalnih sil na slovenščino v cerkvi ter na slovenske duhovnike.
Po uvodnih referatih predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja in tajnika dr. Marjana Sturma, ki sta trenutni položaj slovenske narodne skupnosti ocenila
Razpis za „dodatne učiteije"
Pr/prave za uvedbo ločitvenega modela so s strani koroške deželne vlade oz. oddelka za šolstvo v polnem teku! 7o dokazu/e zgoraj objavljeno pismo, v katerem deželna vlada razpisuje za interesente dodatno izobraževanje za ..dodatnega učitelja." /z pisma je jasno razvidno, da hočejo reformo izpeljati že z začetkom šolskega leta 7983/1989. Deželna vlada v tem pismu interesentom zagotavlja tudi že skoraj stoodstotno zaposlitev...
kot ..najtežji po letih 1958/59, je veliko število odbornikov v zelo stvarni razpravi kritiziralo zadržanje druge osrednje organizacije v šolskem vprašanju in v zvezi z memorandumom". Ugotovljeno je bilo, da sta predsednik NSKS dr. Grilc in drž. poslanec Smolle s svojimi izjavami ogrozila močno enotnost slovenske narodnostne skupnosti ter široko podporo Slovencem s strani demokratičnega tabora.
V zvezi z ..memorandu-mom" oz. ..paketom", ki je očitno povezan s šolskim vprašanjem oz. ločevanjem, pa je bilo rečeno, da je treba to ponudbo ocenjevati kot „zelo problematično". Na eni strani namreč vlada ponuja denar v višini „drobtinic" -govoriti o desetih milijonih šilingov je neodgovorno! - in s tem poskuša še naprej oslabiti odpor manjšine proti ločevanju, po drugi strani pa so formulacije in ponudbe take, da je celoten paket po temeljiti oceni več kot vprašljiv.
Tako na primer ponudba za trgovsko akademijo meri na privatno dvojezično šolo, ki je za Slovence nesprejemljiva, pri javni trgovski akademiji pa ni govoro o dvojezični"! Ureditev manjšinskih oddaj na televiziji in radiu je odvisna od sklepa ORF in ne od vlade.
# Glede osnovnega finansiranja in finančnih podpor za projekte pa je dosti odprtih vprašanj, ki zahtevajo jasno konkretizacijo. Glede prevzema stroškov za eno vzgojiteljico v slovenskih privatnih vrtcih in v javnem dvojezičnem vrtcu v Bilčovsu s strani zveze (kar bi zreduciralo postavko „Projektforderung" skoraj na polovico!) pa celo že obstaja prejšnje zagotovilo, da bi to zveza itak prevzela z začetkom leta 1989.
In še beseda k sosvetom: vstop v sosvet bi bil verjetno za Slovence koristen samo tedaj, če bi bili njegovi sklepi pravno veljavni, kar pa trenutni zakon, ki ga Slovenci odklanjamo, ne predvideva.
Ivan Lukan
Profesorski zbor zavrni) trgovsko akademijo v sed^j prediagani obiiki!
Profesorski zbor na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je na svoji zadnji seji pod vodstvom ravnatelja dr. Reginalda Vospernika razpravljal tudi o predlogu obeh organizacij o ustanovitvi trgovske akademije, kije tudi sestavni del takoimenova-nega memoranduma zvezne vlade in ga v sedaj predlagani obliki zavrnil. Profesorjem se zdi nesprejemljivo, da bi dvojezična trgovska akademija rasla v paralelnih razredih na nemški trgovski akade-
miji. Po mnenju profesorskega zbora mora biti samostojna oz. z lastnim pedagoškim vodstvom.
O vprašanju preureditve višje stopnje splošnoizobraževalnih višjih šol pa so se profesorji izrekli za dvojno usmeritev višje stopnje - za gimnazijo in realno gimnazijo. Bistvene spremembe pri taki preureditvi so obvezni predmeti odnosno poglobitev posameznih predmetov in nekateri premiki števila ur za posamezne predmete.
Šotstvo: Nestrpnost narašča!
Da koroški Slovenci, z njimi vred pa tudi vsi avstrijski demokrati in znanost, odklanjajo vsakršno ločeva-
ANDREJ MOHAR
nje, je znano. Toda vodja Ustavne službe pri koroški deželni vladi in eden glavnih sestavljalcev takoimenova-nega koroškega pedagoškega modela Ralf Unkart je moral pri diskusiji v Galiciji spoznati, da tudi tistim, za katere so
model „skova!i", ta ni po volji.
„Ta je narejen iz istega testa kot dosedanji!", Slovenščina naj bi bila le normalni tuji jezik!", „Naši otroci potrebujejo pravilen pouk nemščine, slovenščino je treba odpraviti iz ljudskih šol, potem bo model šele v redu!",... Tako in podobno so Unkartu zabrusili nekateri gališki nemškutarji, ko jih je hotel prepričati o prednostih" novega šolskega modela.
Napadali pa so ga predvsem zaradi tega, ker se je drznil na začetku citirati Martina Wutteja, ki je ugotovil, da je bilo prebivalstvo Galicije v letih 1920 do 1930 izključno slovensko. To je vsaj enemu diskutantu zadostovalo , da je Unkarta ozmerjal kar s „slovenskonacional-cem".
Toda tudi Unkart ni varčeval z napadi - seveda ne na deloma odkrito nemškona-cionalno občinstvo, temveč v
tem primeru predvsem na dvojezične učitelje in na slovenske organizacije. Slovenske učitelje bodo, je Unkart dejal dobesedno, „Slovencj skušali zmanipulirati za svoje namene, in v primeru, da bi bili dvojezični učitelji pripravljeni privoliti v predlagani sistem, celo s pritiski!" -Vsekakor nerazumljivo in nesramno podtikanje. Ali pa morda le živčna reakcija na spoznanje, da se duhov, ki so jih priklicali, ne morejo znebiti?
Dobrta vas: župan je ostat brez večine!
Če bo obve//a/ ,s7t/c/t Zveze o6č/n.sA;/6 .čo/ z rb;e 26. 7.
79^<$, .se bo sfew'/o razredov g/avae .so/e v Dobrb* vas/ v pebb /ebb za/za/o z 72 a a d. Po.s/erbca fega y'e jasa a.' wa/;j razredov poraea/ /ar7/ /aaaj ačbe//.sb/b s7ažbea/b are^/.
LESERBR1EF
Kerne
Schiedsrichter, sondem Partei
Die Pressestelle der Dioze-se Gurk distanziert sich mit Befremden von der redaktio-nellen Vorgangsweise der ..Karntner Krone" gegenuber Pfarrprovisor Mag. Josef Marketz in St. Jakob im Ro-senta). Nachdem die „Karnt-ner Krone" zwei Tage lang in groBer Aufmachung einseiti-ge und unwahre Anschuldi-gungen verbreitet hatte und selbst Ausdrucken wie „staatszersetzende Aktivita-ten" und personlich diffamie-renden AuBerungen Platz einraumte, wurden nun die Angriffe gegen den Seelsor-ger - ohne Stellungnahme der betroffenen Seite, wie es journalistisches Grundprin-zip ware - erweitert und gleichzeitig den Lesern der „Krone" der Inhalt derTatsa-chenfeststellung von Pfarrprovisor Marketz verschwie-gen, dies obwohl der Seelsor-ger zu den aufgeworfenen Fragen differenziert Position bezogen hat.
Wiederho)t hat die Diozes-anleitung in der Offentlich-keit die Bereitschaft und den Willen bekundet, seelsorgli-che Probleme mit allen Betei-ligten zu besprechen und zu losen. Deshalb hatte sie in diesem Fali erwartet, daB dem betroffenen Priester die ihm zustehende Moglichkeit einer Darstellung eingeraumt wird. Aus der gesamten Stellungnahme des beschuldigten Seelsorgers zitierte die „Kro-ne" namlich nur zwei Worte. Die Pressestelle der Diozese sieht sieh gezwungen, die Kiirntner Offentlichkcit iiber diese Vorgangsweise der ..Karntner Krone" in Kennt-nis zu setzen. Pressestelle der Diozese Gurk
Opozorilu uredništva!
Vsebina pisem bratcev ni nujno tudi mnenje uredništva, tzraža osebno mnenje piscev. Za to so v potni meri odgovorni avtorji sami
Prav zaradi tega so se zadnje občinske seje v Dobrli vasi udeležili tudi številni učitelji in tam izpovedali svojo zaskrbljenost in svoje nezadovoljstvo. Razlog zaskrbljenosti pa je v tem, da so do sedaj učenci iz Kazaz in Prible vasi obiskovali glavno šolo v Dobrli vasi, medtem, ko bi po uveljavitvi sklepa od jeseni dalje obiskovali šolo v Sinči vasi.
Župan, dežel. posl. Josef Pfeifer, ki je obenem tudi predsednik Zveze občinskih šol, je ravnal samovoljno vto-liko, da ni prej obvestil občinskega sveta. Negodovanje tudi v lastni stranki je privedlo do glasovanja, pri čemer je 12 odbornikov
V zadnji številki smo poročali, da sta Kronen in tudi Karntner Tageszeitung zagnali neutemeljeno gonjo proti šentjakobskemu župniku Pepeju Marktzu. V omenjenih listih so Marktza zmerjali celo z „izdajstvom države", medtem pa se je izvedelo, da je gonjo sprožil en član farnega sveta. Pepej Marketz, ki je tako postal tarča napadov, pa je na to gonjo odgovoril z odprtim pismom, ki ga v celoti objavljamo:
„Zelo sem bil presenečen, ko sem se vrnil s kratkega obiska na Dunaju in sem bil imenovan v dveh časopisih. Ne v soboto in tudi ne v nedeljo v Šentjakobu ni bilo opaziti „vstaje", pa tudi ne glasnega protesta. Zato sklepam, da gre za prenepato publicistično reakcijo.
podprlo prizadevanje SPO, ki „svetuje" Zvezi občinskih šol, naj še enkrat premisli vprašanje. Če se bo izkazalo, da je večina prizadetih staršev, učencev in učiteljev za Dobrlo vas, bo tudi Zveza občinskih šol razveljavila sklep, je zatrdil župan.
Odbornika EL Wastl in Komar pa sta se izrekla za sedanjo ureditev in svoje stališče podkrepila s tem, da je Dobrla vas občinski center in da je treba upoštevati tudi gospodarske vidike. V Sinči vasi se po njunih trditvah naseljuje vedno več ljudi, zato tam ne bo težko napolniti 8 razredov. Zakaj bi morali na eni strani imeti prenapolnjene razrede, če nudi
K „obtožbi" sledeče: pogreb morda res ni najboljša prilika, da dušni pastir izpove pereče, vendar upravičene skrbi o cerkvenem življenju svojih faranov. Zaradi tega sem najprej obiskal vdovo umrlega in se ji, vkolikor je moj pogrebni nagovor razžalil svojce in pogrebce, opravičil.
Iz pridige so časopisi povzeli dve misli, ki sta bili iztrgani iz celote, ki pa je bila izraz tolažbe in krščanskega upanja za umrlega, nikakor pa ni bila ponižujoča zanj.
V zvezi z aktivnostmi civilne službe pa moram odločno zavrniti obrekljive napade. Nikdar nisem v gostilni hujskal mladino proti vojaški službi, pred več kot
poslopje dobrolske šole ugodnejše pogoje?
Enkratno v zgodovini dobrolske občine je tudi, da je sprejela kreditno ponudbo VISPE z obrestno mero 7,25% in ne ponudbe Raiffeisna z obrestno mero 7,45%, ki je kljub mnogim kritikam do sedaj veljala za „hišno banko". Soglasen je bil sklep, da občina ohrani staro poslopje požarne brambe, odbornik Wastl pa je predlagal, da bi v teh prostorih naredili tudi sanitarije za obiskovalce dobrolskega samostana.
Nadalje bo občina plačala železnici za podrti „črni most" v Sinči vasi 450.000 šil. odškodnine, požarni brambi v Kazazah pa bo za nakup vozila prispevala 250.000 šil.
Za zaključek občinske seje pa je župan s kratkim nagovorom ob bližajoči se
dvema letoma pa sem, takrat še kot kaplan in vodja Katoliške mladine, opozoril na informacijski večer Katoliške mladine o vprašanjih civilne službe. Sam na večeru niti nisem bil prisoten.
Kot koncil in po novem tudi vojaški škof, tudi sam pojmujem nadomestno službo za vojaščino kot krščansko ravnanje po vesti in ne verjamem, da to „ogroža državo".
Končno se tudi sprašujem, kaj ima pridiga, v kateri ni bilo niti besede o dvojezičnosti v občini, s tem opravka. Prizadet moram ugotoviti, da neresnično poročanje uničuje dostikrat težavno prizadevanje za sožitje med katoličani obeh narodnih skupnosti.
Župnik Pepej Marketz zavrača obrekovanja!
Župan, dež. pos/anec Josef Pfeifer; njegovo samovoijno postopanje je povzroči/o odpor v občinskem sveto.
petdesetletnici priključitve opravil „dolžnost" občine, ki sicer nima v	programu
nobene prireditve, ki bi se nanašala na leto 1938. Je s tem	resnično olajšana
moralna dolžnost občine, ali pa bi le bilo potrebno več pozornosti, že zaradi odnosa do vseh žrtev fašizma v občini?
M. P.
Letos spet mladinski kulturni festival Kontaktna leča/Kontakt-linse. Kot že prejšnja leta hodo tudi to prireditev organizirali slovensko in nemško govoreči dijaki.
Glavna želja je okrepiti stike med narodnima skupnostima. Dijaki hočejo odpraviti
KONTAKTNA
LEČAH8
predsodke, ki nastajajo iz nevednosti in nepoznavanja in s tem ustvariti vzdušje medsebojnega razumevanja.
Prireditev ho na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, od ponedeljka, 21. marca, do petka, 25. marca 1988.
Nepopolna informacija je dezinformacija
Ob vsej demagogiji, ki preveva brošuro Karnten-Info „Gerrteinsam" in ki jo je pripravila koroška deželna vlada, bi se ustavili le ob tistem delu informacije, ki omenja ureditev šolstva narodnosti v Sloveniji.
Celotna informacija meri na svoj končni učinek in je torej sestavljena iz zavajajočega in pretkanega nizanja dejstev, izpuščanja tem, kjer je to „potrebno", ali pa celo napačnega tolmačenja dejstev. Tej temeljni naravnanosti se ni izognil tudi tisti del, ki prikazuje osnovnošolske modele pri evropskih manjšinah
Ker se dezinformacija, v izjavah avstrijskih uradnikov in sredstvih javnega obveščanja, pogosto ponavlja, bi zelo na kratko (kajti oba modela sta bila v „Slovenskem vestniku" v lanskem letu že predstavljena), radi prikazali temelje in osnovne cilje obeh modelov, predvsem pa hi se ustavili pri šolstvu za italijansko narodnost, kajti le-to je večkrat, tako tudi v omenjeni knjižici deželne vlade, prikazovano kot „!očeno" šolstvo.
Dejstvo je, da gre v Sloveniji za dva različna modela šolstva narodnosti, ki sta posledica različnih zgodovinskih. demografskih, kultur-
nih in ekonomskih pogojev ter nenazadnje izbire samih narodnosti; da pa so cilji, predvsem pa učinki obeh modelov zelo podobni. Torej imamo v Sloveniji prekmurski dvojezični model šolstva, kjer se učenci madžarske in slovenske narodnosti v skupnih razredih učijo dvojezično; po zakonu o osnovni šoli je tu najvišje možno število učencev v razredu 24 (in ne 19, kot je zapisano v informaciji koroške deželne vlade), sicer pa tu ..aritmetika" s številkami ne igra tiste vloge, kot na Koroškem.
Na narodnostno mešanem območju Obale pa imajo
predstavniki italijanske narodnosti svoje šole, slovenski jezik je zanje obvezni učni predmet. Posebnost in bistvo našega reševanja sožitja in dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih pa je v tem, da se tudi pripadniki večinskega naroda obvezno učijo jezika manjšine. Tako se tudi vsi otroci slovenske narodnosti na Obali obvezno učijo italijanskega jezika, od priprave na šolo (mala šola), preko vseh 8. razredov osnovne šole in v vseh razredih srednjih šol. To dejstvo pa informacija deželne vlade spretno zamolči, zato tak in podobni načini prikazovanja
te problematike širijo dezinformacijo o nekem ..ločevanju", ki po svojem bistvu in posledicah to ni, saj si tako obliko šolstva italijanska narodnost sama želi.
Namreč, možnosti, ki so dane z dvosmerno, funkcionalno dvojezičnostjo, omogočajo tudi jeziku narodnosti uresničevanje njegove družbeno komunikacijske vloge.
Menimo, da je eden od temeljev interkulturnega učenja in zbliževanja večinskega in manjšinskega naroda ter sožitja med njima prav v obvladovanju in uporabi obeh jezikov.
Erktarung von Pfarrer Mag. Josef Marketz
Der St. Jakober Pfarrer Mag. Josef Marketz, gegen den Anfang der vergangenen Woche von zwei in Karnten erscheinenden Zeitungen ei-ne Kampagne inszeniert wor-den war, nahm zu den unhalt-baren Anschuldigungen in ei-ner Presse-Erklarung Stel-iung. In dieser heiBt es:
„Nach einem Kurzbesuch aus Wien zuriickgekehrt, war ich sehr iiberrascht, mich in den Schiagzeiien zweier Zeitungen wiederzufinden. We-der am Samstag noch am Sonntag war in St. Jakob et-was von einer „Rebellion" oder lautem Protest zu be-merken, daraus darf ich woh! auf eine pubiizistische Uber-reaktion schiieBen.
Zu den „Anklagepunk-ten": Es mag sein, daB ein Begrabnis nicht der richtige AniaB ist, brennenden und wohl auch berechtigten Sor-gen eines Seiisorgers tiber das kirchiiche Leben der Ange-horigen seiner Pfarrgemein-de Ausdruck zu verieihen. Ich habe deswegen als erstes die Witwe des Verstorbenen aufgesucht und ihr mein Be-dauern zum Ausdruck ge-bracht, solite meine Begrab-nisansprache die Gefiihle der Hinterbliebenen oder ande-rer Begrabnisteilnehmer ver-letzt haben.
Aus der Predigt wurden in den Zeitungen nur zwei Ge-danken -ohne den Zusam-menhang-herausgegriffen, in ihrer Zielrichtung war sie aber sehr wohl Ausdruck trostlicher christlicher Hoff-nung fiir den Verstorbenen und hat an keiner Stelle den Verstorbenen herabgewiir-digt.
Beziiglich meiner „Zivil-dienstaktivitiiten" muB ich verleumderische Angriffe entschieden zuriickweisen: ich habe nie in einem Gasthof Jugendliche „zur Wehr-dienstverweigerung aufge-hetzt", sondern nur vormchr als zwei Jahren -damals noch als Kaplan und Jugendseel-sorger- in der Kirche auf ei-nen Informationsabend der Katholischen Jugend zu Zi-vieldienstfragen aufmerksam gemacht, und war selbst bei diesem Abend nicht einmal anwesend.
Wie das Konzil und jiingst tuch derosterreichische Mili-tarbischof halte ich den Weh-rersatzdienst fur ein christli-ches Gewissensrecht und giaube nicht, dadurch '-staatszersetzend" zu wir-ken.
Ich habe mich schlicBlich gcfragt, was diese Predigt, die mit keinem Wort auf die ^weisprachigkeit in der Pfar-^ St. Jakob eingeht, damit zu hat. Es schmerz! mich, 'eststellen zu mussen, daB durch eine unwahre Berich-crstattung oft miihsam auf-Scbautes Vertrauen und das en tihe n um Zusammcnar-Att zwischen Christcn bcider
Volk
sgruppen gestort wird.'
D!ESE WOCHE !M

Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
OffensichMicher Zusammenhang zwischen TrennungsmodeH und „Paket": S!owenen fordern Gesprach mit Kanz!er Vranitzky
Nach mehrstundiger inten-siver Diskussion beschlossen der Verwaltungs- und Kon-
# Der Zentralverband desregierung bedarf. Erst da-fordert eine Aussprache bei- nach werde iiber einen Ein-
der Zentralorganisationen tritt in den Volksgruppenbei-trollausschuB des Zentralver- mit Bundeskanzler Dr. Franz rat seitens des Zentralver-bandes slowenischer Organi- Vranitzky zur Schulfrage und bandes entschieden werden. sationen am Donnerstag vori- verweist dabei auf die Erkla- Das „Paket" steht ganz offen- sprachlichen Kriterien an den gerWochefolgendeStellung- rungdesBundeskanzlers, in sichtlich im Zusammenhang SchulenSiidkarntensverwie-
S!owenen bei AuBenminister B. Lončar
Jugoslawiens AuBenminister Budimir Lončar und der Prasident des jugoslawischen Bundesparlamentes, Marjan Rožič, empfingen am Montag in Belgrad eine aus Vertre-tern beider Zentraiorganisa-tionen der Karntner Slowe-nen bestehende Delegation unter Fuhrung der Obman-ner Dipl. Ing. Feliks Wieser und Dr. Matevž Grilc. Seitens der Slowenen wurde im besonderen auf die drohende Trennung von Schulern nach
nahme zum Initiativantrag der dieser den Slowenenzu- mit der Schulfrage.
sen und auf die unabsehbaren
der 3 Parteien und zum Ver- gesichert hat, keine Losung
# Der Zentralverband negativen Folgen fiir das Zu-
handlungspaket:
der Schulfrage gegen den fordert ferner ein Gesprach sammenleben beider Volks-
#	Der	Zentralverband	Willen der Minderheit zu be-	iiber die Schulfrage mit den	gruppen aufmerksam ge-
lehnt mit aller Entschieden-	schiieBen.	hochsten politischen Vertre-	macht. AuBenminister Lon-
heit den 3-Parteien-Initiativ- # Der Zentralverband tern der Republik Slowenien čar und Prasident Rožič wur-antrag an das Parlament zur slowenischer Organisationen und eine starkere Unterstiit- den um Intervention bei den Reform des Minderheiten- wirdaufdas„Memorandum" zung seitens Jugoslawiens. zustandigenosterreichischen schulwesens in Karnten ab. der Bundesregierung inner- # Der Zentralverband Politikern ersucht, um eine
#	Der	Zentralverband	halb der nachsten	14 Tage	wird in den kommenden Wo-	Losung der offenen Fragen
spricht sich	fiir den von bei-	antworten, stellt	jedoch	chen eine Informationskam-	tu Einvernehmen mit der
den Zentralorganisationen gleichzeitig fest, daB dieses pagneimSudkarntnerRaum Volksgruppesicherzustellen. gemeinsam erarbeiteten Ge- „Memorandum" einer Kon- zur Frage der zweisprachigen
setzesentwurf aus.
ZUM
GEDENKEN AN DIE IN DAS EXILi UND
IN DEN TOD GETRIEBENE JUDISCHE GEMEINDE KARNTENS
kretisierung seitens der Bun- Schule durchfiihren.
Ktassisches Eigentor der FP-Genossen
Gedenk- und Erinnerungsstatten an die NS-Opfer in Karnten
Haider und Co. haben sich
AnlaBlich des AbschluBes das ganze Land verstreuten mit ihrer parlamentarischen eines Forschungsvorhabens Hinrichtungsstatten wurden Anfrage an Wissenschaftsmi-am philosophischen Institut gefangene	Partisanen,	nister Dr. Tuppy ein klassf-
der Universitat hat sich eine Zwangsarbeiter etc. erhangt, sches Eigentor geschossen. „InitiativezurErrichtungvon erschossen.hingerichtet. Wie der „Slovenski vestnik" Statten des Gedenkens und Djg Initiativgruppe unter in seiner Ausgabe vom 17. der Erinnerung an die NS- der Leitung von Mag. Phil. Februar berichtete, hatten Opfer in Karnten" gebildet. Helge Stromberger ist der der „FP-Abgeordnete Mag.
#	MehralstausendKarnt- entschiedenen Auffassung, HauptundGenossen"anden
ner und Karntnerinnen sind ^1$ die Stadt Klagenfurt und Wissenschaftsmmister die in der NS-Zeit fur lebensun- las Land Karnten informati- Anfrage gestell^ wie hoch wert" erklart und ermordet ^ entsprechend plazier- das Honorar war, welches worden	^ Gedenksteine und Mahn- Prof. Dr. Gstettner fiir die
#	MehralstausendKarnt- tafeln - z. B. auf dem Areal Studie „Slowenen in Klagen-ner und Karntnerinnen sind LKH zur Erinnerung an furt" erhalten hat. Die Ant-in Konzentrationslacern oder ^ Opfer der NS-Euthanasie wort des Wissenschaftsmini-unterKZ-ahnlichenUmstan- - und daruberhinaus eine re- sters im Original-Wortlaut:
prasentative,kiinstlerischan- "
den ums Leben gekommen.
,Zur Anfrage, betreffend das
# Die Angehorigen einer spruchsvolle und zentral gele- Honorar von Prof. Dr. Das s/nd d/e /Sufk/eber, m/f kleinen jiidischen Gemeinde gene Gedenk- und Erinne- Gstettner fiir die Durchfiih-deeen d/e /n/f/af/ve auf d/e sind von Karnten aus ins Exil rungsstatte benotigen. umvurd/ge S/fuaf/on /d Kam- und/oder in den Tod getrie-fen aufmerksam maeden ben worden
w///.	* Auf verschiedenen liber Universitatsangehorige, frei-
Aufrut zur Kundgebung am 12. Marž 1988 in Wien
Der „Rcpublikanische Klub Neues Osterreich" ver-anstaltet am 12. Marž 1988 um 13 Uhr auf dem Ballhaus-platz in Wien eine gesamt-osterreichische Kundgebung unter dem Motto „Die Wahr-heit ist dem Menschen zu-
rung des Forschungsprojek-Die Initiative (Arzte aus	tes „Die Slowenen in Klagen-
dem Krankenhausbereich,	furt/Celovec", teile ich mit,
daB Herr Professor Dr. beruflich Tatige, Personen	Gstettner die Leitung der
aus verschiedenen weltan-	Forschungsarbeiten unent-
schaulichen Richtungen und	geltichdurchgefuhrthat."Je-
Parteien) versteht sich als Ini-	der weitere Kommentar zu
tialziindung zu einer nach-	dieser FP-Anfrage im Parla-
.	haltigen Veranderung dieser	ment erscheint angesichts
Mttgheder 150 Schilling. An- - eines demokratischen Lan-	dieser klaren Antwort Dr.
meldungen ab sofort beim SJ- des - unwiirdigen Situation.
Sekretariat in Klagenfurt, Telefon 57-9-87, (A. Krass-nitzer).
In dem Aufruf zur Kundgebung heiBt es unter anderem
Tuppys woh! uberfliissig.
Presserat verurteHt G. Stichauner
Wiihrend der Krone-Jour- letzen. Daruberhinaus haben
Die Ereignisse der letzten nalist Gerhard Stichauner in die Attacken von Gerhard mutbar", die auch von zalil- Zeit zeigen, wie wenig die seiner Glosse vom 14. 2. 1988 Stichauner das ertragliche
reichen Organisationen in Karnten, darunter dem Uberparteiliche Komitee der zweisprachigen Schule, der Sozialistischcn Jugend,dem VSSTO, der JG, der Oster-reichischcn Hochschhler-
Vergangenheit vergangen	noch groBspurig anktindigte,	AusmaB und die „Annehm-
tst." Osterreich ist in einer	daB die Beschwerde von	bare Grenze der Polemik
schweren Krise, Engstirnig-	Prof. Dr. Gstettner gegen ihn	durch das Mehrfache „An-
kettwill sich als Staatsrason	beimosterreichischenPresse-	den-Pranger-stellen" von
ausgeben, alte Feindbilder	rat „von Liigen und Verdre-	Prof. Gstettner iiberschrit-
^nd Ressentiments werden hungenstrotzt",hatnunmehr ten.
,AnschluB-Ge- der osterreichische Presserat
mobilisiert.
Damit hat sich einmal
schaft, dem Zentralverband denkfeiern" eines Staates mit in diesem Verfahren ein be- mehr erwiesen, daB antislo-slowcnischer Organisationen einem Bundespriisidenten an achtenswertes Urteil gefallt. wenische Ausfalle und Into-aktiv unterstiitzt witd. Von det Spitze, der zum Symbol Er stellte fest, daB die leranz gegenilber andersden-Klagenlurt fahren die Son- einer unertriiglichen Gei- Schreibweise des Journali- kenden in einer seriosen Be-derbusse zur Kundgebung steshaltung geworden ist, sten Stichauner in den Glos- richterstattung keinen Platz nach Wien. Jrellpunkt am sind blankerHohn fiir unsere sen„Konfliktstrategie", „ein haben und keine Argumenta-12. Marž, 8 Uhr, vor der Geschichte. Eine Beleidi- Sektfriihstuck", „Marijans tiondarstellen, heiBt es in ei-..Kijintncr lageszeitung." gung fiir Opfer und Wider- Se!bstmord",„PeterSavona- ner Presseaussendung des Preis 200 Schilling, tur standskampier. Im Interesse rola", „Gstettner und Smol- Zentralverbandes sloweni-
Schiiler, Studenten, Lchrlin- dieser Republik: Er muB ge-ge, Arbeitslose, JG- und SJ- hen!"
le" geeignet ist, die „Berufs- scher Organisationen pflichten der Presse" zu ver- Karnten.
Diskusija o viogi predsednika dr. VVatdheima med drugo svetovno je bita v zadnjih mesecih in je še danes - na predvečer 50-tetnice priktjuči-tve Avstrije k Hitierjevi Nemčiji - najbotj žgoča tema v Avstriji. „S!oven-ski vestnik" se je zaradi tega odtoči), da objavi posebno pritogo, ki naj bi vsem bratcem omogočata gtobtji vtis in oceno o „causi prima " v Avstriji, o „stučaju Wat-dheim": gre za objavo bistvenih izjav pogovora mednarodne komisije zgodovinarjev z Wat-dheimom, ki ga je imeta ta nekaj dni pred zaktjučno redakcijo poročita, tzjave avstrijskega predsednika so brez dvoma dragocen dokument nevednosti in pozabe. Pogovor sta medtem natisnita tudi Dunajski magazin „pro-fit" in mariborski tednik „7D."
Predsednik Watdheiin (v bodoče predsednik): Zavedam se težavnosti vaše natoge in se vam zahvatjujem. da ste se totiti tega deta. Sam sem zaprosit zvezno vtado, naj ustanovi takšno komisijo. Vtada se je obrnita na prof. Kurza in ga zaprosita, naj vodi komisijo in jo tudi sestavi. Iskreno se vam zahvatjujemo, da ste sprejeti mandat v komisiji in se odzvati pozivu dr. Kurza.
Hans Kurz: Dovotite mi. da začnemo vpraševati. Začasni spisek vprašanj je v občitih že povzročiti spotiko. Hoteti smo vam dati pritož nost, da se pripravite za ta razgovor. Kar zadeva posamična vprašanja, prosim za kratke odgovore, ker je komisiji dosti že znano. Zdaj pa k prvemu vprašanju: ati je obstajat povezovatni štab Pusteria (gre za 5. itatijansko divizijo) pri bojni skupini za zahodno Bosno?
Predsednik: Što je bržkone za bojno skupino Bader in ne za bojno skupino Zahodna Bosna. Po vojaških dokumentih, ki so mi znani, so obstajati tudi štabi za zveze, vendar jaz nisem imet z njimi opravka, tz bojne skupine Bader sem pošiljat poročita Pusterii in od tam so šta po obratni poti. Očitno je obstajato paratetno povetjstvo, s katerim pa nikoti nisem imet stika. Sprva sem bit tam totmač. Nemški potkovnik. ki naj bi prišet. ni prispet nikoti.
Manfred Messersehmidt: Zdaj pa k ozadju predaje 488 ujetnikov Pusterie bojni skupini. Ati vam je bito znano, da so imeti Itatijani povelje, naj predajo ujetnike Nemcem ati Hrvatom?
Predsednik: Ne vem. kaj je što prek DKV 5. Sete zdaj sem zvedet za to. Vedet sem, da so obstajate napetosti med Nemci in ttatijani. Nemci niso biti čisto zadovotjni zaradi premajhne aktivnosti Itati-janov. Toda rad bi opozorit, da še živijo oficirji Pusterie, ki so biti v tistem času opozorjeni na moje antinacistične pripombe. To je tudi zapisano v neki knjigi.
Messersehmidt: Biti ste stacioni-rani v Ptevtjah. Obstaja trditev, da se je neki visoki oficir v tistem kraju vozit naokrog z radiotetegra-fisti.
Predsednik: V Ptevtjah sem bil nastanjem pri neki črnogorski družini. Tam se je zadrževat itatijanski divizijski povetjnik Esposito Gio-vanni. Ne morem izktjučiti, da sem se vozit okrog. Generata sem te redko videvat, denimo v kazinu. Tega časa se ne spominjam nerad, ker je obstajat žeto dober odnos do ttatijanov. Ti so biti tahko tudi veseti, ker ni prispet nemški pot-
Predsedn/k komisije prof. dr. Hans Kurz (Sv/ca) s poroč<7om
kovnik. Na tem območju ni bito pretiranih vojnih dejavnosti.
Messersehmidt:	Ujetnike so
pošiljati datje, bodisi prek vas ati prek itatijanskega povezovatnega štaba. ZDA pravijo, daje Pusterija z vašim posredovanjem predaja ujetnike SS. Iz poročit bojne skupine pa se to ne vidi. Morebiti jih je sama predajata SS. Kako so Itatijani zvedeti, kaj se je zgodito z ujetniki? Če bi mi vedeti, komu je Pusteria predajata ujetnike, bi biti že za korak datje.
Predsednik: Naš štab se s tem ni ukvarjat, temveč s taktičnimi dogajanji. Prepričan sem, da transporti ujetnikov niso šti prek nas.
Ratph Scheide:	O prijetih
moških je odtočata bojna skupina. To izhaja iz nekega dokumenta. Te odtočitve niso izhajate iz Pusterie.
Messerschidt: Zdaj pa k bojni skupini Zahodna Bosna. Podatki o njej so prišti v Potsdam. To mi je povedat sin generata Stahta, vendar pa aktov ni mogoče najti. Wie-singer je zadevo tako prikazat, da sta hita kapetan Ptume in vi v pisarni in da sta bita pri bojni skupini tudi transportni in žetezniški oficir. Med povetjnikom v Srbiji in obergrupenfirerjem Meissnerjem je bit sktenjen dogovor o transportu ujetnikov v Višegrad.
Predsednik: Ni mi bito znano, da bi obstajata oficirja za transport in žeteznico. Oba bi normatno morata biti v Banjatuki. Pri pre-gtedu dokumentov sem videt, da se je z ujetniki v gtavnem ukvarjat odetek tc (odetki ta, th in tc so biti pri štabu armadne skupine).
Messersehmidt: Imamo dokumente, ki jih avstrijska komisija ni prinesta iz Beograda. Teh sptoh ni bito težko najti. Obstaja mnenje, da je mogoče vašo odsotnost iz Banjatuke raztagati tako, da ste biti vsetej tam, kjer so bita taborišča.
Predsednik: Ukvarjat sem se samo z oskrbovanjem, enako kot kapetan Ptume. Lahko si predstav-tjam, da so biti takrat, ko je bita razpuščena bojna skupina Bader, tisti, za katere ni bito posta, kot Ptume in jaz. dodeljeni že obstoječemu štabu.
Messersehmidt: Tako sem si tudi mistit. Torej se niste zavedati, da so v Kostajnici in drugod, denimo v Novski, hita taborišča? So tam obstajati depoji?
Gerhard \Vatdheim: Tetefonirat sem Viesingerju. Ta mi je pojasnit, da je bit probtem v tem, da niso mogti z vsake točke brez težav zagotoviti oskrbe.
Messersehmidt:	O štabu v
Banjatuki, kje sta bita tc in tb? Pa k
Kaj je poveda! dr. Kurt Wa!dhe pogovoru z mednarodno komisijo zgodovinarjev
Dokument e vednosti in pozabe pretednika
2&	79&3 50 č/azt/ /7dOč/vt.s'/7C //tč^ie Arom/Mjc To/as/nVi
zgo&7vt'/?d/*j'cv //ogovdr/u//' z dV-ST/T/jArm zvcz/d/^^dtAro//? c?z*. Ar//To/n VVaM//čT/no/7? o /T/fgotr yq//?/ prctcAr/o^t/, //ojč^ ^a/An/iM. AazgoTora 50 jč j/o/cg prerAredf/t/Ajd A:o/n/5/)e, iv/ca/isA^ga z?*Ha/ya pro/. r/r. Afansa Krrrzd dč/č/cz/7/ td<7/ T5/ /i/g/n č/a/n.* a/?o/čojg/i/	Venera/Va/nas* Co//;/M
/z ZDzt, pro/. GeraM F/g/zi/ng /z Vč/zArc R/rfaffo/. <7r. Man/red Afc.s-5č/*5cA/7i/č?f /z Zvezne repaM/Ae Nčz/?č//e, dr. Vc^e/^gfi/mgzg/? 'z /?(7-gt/c //ro/. dr. dc/iada Wa//ac/? /z /zrae/a /n /?ro/. ^/i F/cMcA^r/z Grčije. G& //rfdjgdn/Aa Wa/d/ig//na pa po^/an/A dr. ^ 7"ar&, /^gac/j^Ar' 5Tt?f-n/A dr. Aa/p/i ^cA^/dg /n Wa/d//c//noT 5/n dr. G'
tretjemu vprašanju: zakaj je poro-čito Konopatzkega o ujetnikih što na tb v Banjatuko? (pri oddetku tb je bit Watdheim).
Predsednik: Osebno se Konopatzkega ne spominjam. Te dni sem dobit pismo nekega Hrvata iz Nice, ki trdi, da je ta dokument ponarejen. Je pa tudi nenavadno, da je tak dokument v hrvaščini in povrhu še z napakami. Občutek imam, da s tem dokumentom nekaj ni v redu. Vsekakor pa z zadevo osebno nisem imet opravka. (Gre za poročito kapetana Konopatzkega iz oddetka tc oddetku tb. V njem so navedena imena osmih ljudi, zajetih na Kozari. ki naj bi biti na tastno željo postati na prisitno deto v Nemčijo).
Messersehmidt:	Mnogi doku-
menti so biti v srbohrvaščini. Mogoče gre za prevod. Konopat-zki je bit vsekakor žeto brezobziren.
Predsednik:	Dokument nima
parafa.
Manfred Messersehmidt: Deni mo, da gre za pristen dokument, tb naj bi bit poskrbet za transportni prostor, tb je dobit nemški dokument, Hrvati pa prevod. Vaše pojasnito k temu se mi zdi pomembno.
Predsednik: tb bi se bit morat nekje pojaviti, in sicer v tem smi-stu, da poštje upravi zapora to informacijo.
Scheide: Dejanski ..handting' pa so opraviti Hrvati.
Messersehmidt:	Ugotovimo
torej, da pravite, da gre pri tem dokumentu morebiti za ponaredek in da dejanskega stanja ne poznate.
Predsednik: Da
Messersehmidt: Nastednje vprašanje: Bom domneva, da sta v taboriščih Prijedor in Gradiška Ptume in vi, kot tudi Hrvati, izbirati ljudi. Kdo je izbirat v teh taboriščih?
Predsednik: Ne vem Ne spominjam se, da bi hit invotviran pri vprašanjih ujetnikov.
Messersehmidt: Ati ste zvedeti, kdo je to dejat?
Predsednik: Tu imam tiste iz betežnice iz teta 1942, ki dokazujejo moje ukvarjanje s preskrbo-vatnimi vprašanji (hrana, gorivo, stretivo).
Messersehmidt:	Ati poznate
Bteidisteta?
G. Watdheim: Wiesinger mi je reket, da sta moj oče in on oprav-tjata temetjne preskrbovatne dejavnosti in da nista imeta nobenega opravka z vprašanji ujetnikov.
Messersehmidt: Obstaja betež-ka, po kateri se je v Gradiški poja-vito 4000 beguncev iz Ktjuča in ti so pottej šli v Banjatuko. Ati je to vprašanje obravnavat oddetek tb?
Predsednik:	Ne. Obstajajo
podatki (dokumenti), da se je to dogajato v oddetku tc. Nasprotniki so biti partizani. Groztjiv način, kako je bita vodena ta vojna, je tragičen. Nekateri nemški povetjniki so, kot je znano, ugovarjati pove-tjem o povračitnih ukrepih, ker so se bati odpora prebivatstva. Ko je prišto prvo firerjevo povetje o teh ukrepih, nisem bit tam. Kaj se je zgodito s 4000 begunci?
Messersehmidt: Nastaniti so jih po vaseh. Moške so seveda postati na deto, če že ne v KZ. (Koncentracijska taborišča). Zdi se, da gospod Ptenča, starejši gospod, ki je sam bit partizan, razpotaga z dokumenti in se zato trudimo, da bi prišet na Dunaj. Ko smo ga srečati v Jugostaviji, je napravit na nas vtis mirnega in zadržanega čtove-ka, vendar pa nam ni izročit nobenih dokumentov. Moje vprašanje je, ati ni bito v Kostajnici karkoti storjeno, da so biti begunci postani v taborišče?
Predsednik: Mistim, daje dokument, po katerem dva hrvaška oficirja sporočata, da je treba odpo-stati 4000 tjudi po napotku poročnika Watdheima, ponaredek. Bojda je hit ta dokument ponujen v prodajo števitnim občitom. Vsaj jaz se take zadeve ne morem spomniti.
Messersehmidt: Gre za dvomljivo stvar, ki jo moramo preučiti, in zato bi radi povabiti gospoda Ptenčo.
Naj povzamem: tak dokument vam ni znan Morebiti gre za ponaredek in za omenjene dogodke ne veste. Ohčita razpravtjajo tudi o vašem sodetovanju v poizvedovat-nem oddetku 45 v Rusiji. Očitno ta oddetek ni bit podrejen 45. pehotni diviziji.
Predsednik: Za to vprašanje sem vam hvatežen. V Rusiji sem hit pri eni borbeni enoti in to pri detno mobitiziranem poizvedovatnem oddetku (A. A. 45). Što je za predhodnico. Takrat mi ni bito nič znano, da naj hi hita zraven nas bojda neka enota SS in da so hiti v okotici tudi partizani. Biti smo na najbotj izpostavtje^ti črti in naša natoga je hita, da ..izbezamo" sovražnikov ogenj, da hi tako ugotoviti njegove potožaje. Na območju Oret/Jetec sem bit ranjen. Sicer pa je bito v 45. pehotni diviziji dosti Avstrijcev.
Messersehmidt: Ati veste, če je predhodnica Pannwitz (imeno-
vana po njenem poveljniku - o[ Messersehmidt: Gospod Wot-D) bita podrejena tudi drugim <U°erg, direktor arhiva v Niir-zijam?	.h trd'' da ste vi napisati to
Predsednik: To mi ni bito zn^Hčito.
Moj šef je bit ritmajster Kwisd^cheide: Prjmgr Katavrita je bit
povojnih časih prezidiatni vodja Javnavan podobno kot primer
dežetnem gtavarju v Satzbu<t'Hira.
Vsaj jaz se spominjam, da smo'Messersehmidt: Ati vam kaj dni težah v Pinskih močvfrfeni vas Distomo pri Detfih? Tedaj sem zaradi izčrpanosti ingota SS, ki je odgovorna za Kti-tjudi zaprosit za zamenjavo je zašta pri vasi Štiri v ogenj, sem vodja čete s kakimi 70	° je povzročita poko) v Disto-
Prošnjo so mi zavrniti.	Zaslišanje na vojaškem
Messersehmidt: Ati se je	je što na OKW (nemško
govorito o ..bandah?" (Na obuj "vn<i povetjstvo). Ati veste kaj ju, po katerem seje gibata 45." jgari?
zija, so takrat že detovate skuj?'junija 1944 so esesovci v partizanov in obstajato je	zverinsko pobiti skoraj
kako nastopati proti njim). ' hudi, ztasti žensk in otrok. - - ^	- ----------tega jg četo sprožena
Predsednik: O tem ne vetu Rad pa bi še opozorit, da
faradi
ffeiskt
rcau pa tu se opozorti, aa 'otjj.^va pri pristojnem vojnem utrpeti hude izgube, tako da stTg *-u in ugotovtjeno, da nesrečni konjeniki po potrebi tudi pehUT ani Distome niso imeti nobene Messersehmidt: Kdaj ste se s partizanskim napadom, ki
srečati s pojmom ..bande?"	sl
-	-	-----	- -,[fyei
Predsednik: Prvič na Batkapt!?^
edit ta ..povračitni ukrep" "edotžne tjudi. Toda za
Messersehmidt: V Grčiji je ' , se je vse skupaj končato te z
Khs^"P''nskimi ukrepi).
več pokotov, denimo v času aprit/junij 1944.
Predsednik: Te zadeve
To je pretrestjivo,
Hrum*;	*
spomniti, iz aktov, ki^ \)g _ o tem prvič.
Hn^ ^^chmidt: Ati -
dostopni, povzemam, da
'ei^ * Katamata
TpPonezu?
am kaj južnem
ne vem
osebno obravnavat major
Messersehmidt: Ati jetozutt^^sednik: O tem ...	__
ki jo je obravnavat tc ati AO?^' ' Hi znano, atije prišto kak-je pomenito obveščevatni otu^ ^ročijo na armadno skupi-op. 7D ). Stvarsezaptetasten^ ^ tem se nismo ukvarjati, saj se je v primeru Katavrita. S' *?,tno ^ operativno zade-šem kotjehdvKhsun.poja'' „ Ocen. sovražnika je pripra-
^(Tisto, kar se je decembru bjcn'!,^,"'''am so biti
dogajato v Katavriti in okotic' ^Iesser!Li. '*!\"'H^^?!,
med najstrašnejše nacistične jientov s	Poročita regi-
vračitne ukrepe" v Grčiji. laična J- " deloma zeto draških poročit izhaja, da so * ,Jrmadn ,^ar pa je što na t943 razdejati devet vasi in uS'iQ]:	skupino, je bito že dosti
t42 moških. t4. t2. požgati "jkimin. "^ktno. Ati armadna
in dva ^ Preds
razdejati še eno vas ...	. .eus,,,.
stana in t6. 12. požgati M^Tkvar,„j '''k= S tem se nisem Vsa ta poročita je podpisat ot^:em]jeyA.**etat sem zapise na tnatFrey).	'Hvitesicer, kot sami
Predsednik: Pri Katavr^roči,'emetju fittriranih
zapisovat oddetek ta. ker je.^ot ^ ^"metdrugenatoge,
pomembno zadevo z operaU^oro(j]g ' sestavit situacijska vidiki. Ukrepov nista mogtufjedka	sovražniku Botj
pisovati niti tc niti AO. ^.P v^Hadni ^/'sevanja ujetnikov v 03 ni moget dajati nobenih Dosti p,,]- ^*P''ii so bita v pristoj-tij. Prispeto poročito je što '^i); r ° 'zc.m Kroneja. Za 03 so ta. Šef štaba je hote) poro^^ ^ tati zastiševanj po;
omem-
Warnstorff je bit očitno	da se oceni nasprotnik.
vrnito k ta. Obrobne irripo^,^^^^*''^'"''Pur izana. napisat šef generatštaba	^""idt: tc je h,t odgo-
Winter.	.^^fih	'akoimc
)-
,	----takoime-
Scheide:Borntrdi,daso^ripray)j2'^.^dk o sovražniku, napisane pripombe Warns' ame^g' m ve, kar ni točno.
i \.:	^ t,,	^	^/ir ^
Predsenik: Ne spominjam se, da bi kdajkoti sodetovat pri obti-kovanju povelja.
Messersehmidt: tc je bit pristojen za obdetavo podatkov o sovražniku, in sicer kot sodeta-vec ta. Warnstorff vas očitno ni k temu nikoti pritegnit.
Predsednik: Ne
Messersehmidt: To je možno na temelju posebnih okotiščin v armadni skupini E, kjer je bito dosti odtočeno neposredno na divizijski ravni.
Zdaj pa k transportu pripadnikov itatijanske vojske iz Grčije. Kam naj bi biti po vašem postati te Itahjane?
Predsednik: S tem v zvezi sem detovat detoma kot prevajatec in domnevat sem, da jih bodo postati domov. Generat Gtyden-fett naj bi bit kasneje drugim grenko izjavljat, da so ga prevarati, ker so Itahjane postati v nemška taborišča za internirance. Osnova pri pogajanjih je bita nastednja: predati boste orožje in boste zato tahko šti domov. Ne vem, kdo je zapovedat, naj Itahjane poštjejo v Nemčijo, in kdaj je bito dano tako povetje.
Messersehmidt: Ko je Gty-denfett sporočit armadni skupini tak rezuttat pogajanj, je ta še isto noč rekta: ne pride v poštev. Šef
generatštaba je reket: ..Izpetjati Os." To je bito v noči od 8. na 9. september 1943. Vi ste domnevati, da se bodo Itatijani vrniti v Itatijo?
Predsednik: Da Tega se še dobro spominjam. Iz Gtydenfet-tovih zapiskov izhaja, da je skušat povetje Os zavtačevati. Pri nas je predaja vsekakor potekta mirno.
Fleischer: Os se gotovo ne nanaša na transport.
Predsednik:	Morebiti nam
namenoma niso povedati, kaj naj bi se zgodito z Itatijani.
Messersehmidt: V Beti knjigi se s tem v zvezi skhcuje na OKW, toda povetje Os je bito izdano takoj. Warnstorff in Potiza nista domnevata, da bodo Itatijani šti v Itatijo. (Oba sta pričata pred komisijo).
Predsenik: Todaj jaz sem bit takrat pri Gtydenfcttu v Atenah in ne kot Warnstorff in Potiza v Arsakhju. Kjer je prišto do spopadov, so se pogajati drugi in ta pogajanja so, kar zadeva predajo itahjanksih čet na Krfu in v Kefa-toniji brez bojev, bita neuspešna.
Messersehmidt:	Teden
kasneje so biti ttatijani razdetjeni v tri kategorije.
Predsednik: Kdor je sodetovat v bojih, gotovo ni moget pričako-
vati, da ga bodo postati v Itatijo.
G. Waldheim: Spominjam se treh kategorij v zvezi s Kefato-nijo in Krfom.
Fteischer: Povetje pa je vetjato za vse.
G. Watdheim: Obstaja Scoti-jeva izjava, po kateri so bite na posameznih območjih vetike razlike. Na kopnem niso vedeti, kaj se dogaja, ker itatijanske čete niso imete nobene zveze več z Rimom. Drugače je bito na otokih, kjer so čete še imete zvezo.
Messersehmidt: Ati se vam niso poroditi dvomi?
Predsednik: Pri vseh pogajanjih nisem bit zraven. Nemci so prekiniti zveze Itahjanov na kopnem, na otokih pa se jim to ni posrečito.
Messersehmidt: Ati ste biti v Kefatoniji?
Predsednik: Ne
Fteischer: Vprašanje vagonov s tatci, ki naj bi biti varstvo pred sabotažami, je bito obravnavano pri štabnih posvetih.
Predsednik: Jaz sem to prvič razbrat iz aktov. Ne vem, kotiko je hita zadeva sptoh izpetjana. Ne vem. ah sem hit pri obravnavi te zadeve še prisoten, bi pa bit o tem stišat, če bi bit zraven.
Scheide: Poročito o tem je dokument ta.
Fteischer: V Jugostaviji je bit za ujetnike pristojen tc, v Grčiji pa ta?
/ta /0. .s/ra/tt)
za operativne
..Dogodki zadnjega časa dokazujejo, da pretektost še ni prefekta. Avstrija je v težki krizi, ozkotirnost postaja državna statni-ca, stare podobe sovražnika in stari predsodki oživtjajo. Avstriji pa predseduje predsednik, ki je postat simbot neznosnega duhovnega stanja. To vse je žatitev žrtev in borcev. V interesu repubtike: Proč z njim!
Obstaja pa tudi drugačna Avstrija. Tista, ki nastopa proti iaži in oportunizmu, proti diskriminaciji in izkrivtje-nemu patriotizmu. To je tista Avstrija, ki se
POZ!V
resnično zaveda usodnosti marca 1938 in njegovih neizmernih postedic. Ta nova, drugačna Avstrija pa se bo zbrata 12. marca 1988 ob 13. uri na dunajskem Batthausptatzu!"
Repubtikanski komite „Nova Avstrija" poziva na vetiko vseavstrijsko protestno prireditev na dan priktjučitve Avstrije k Hitierjevi Nemčiji. Tudi na Koroškem razne organizacije podpirajo ta protestni shod, med njimi Zveza stovenskih organizacij, Sociati-stična mtadina, Komite za obrambo dvojezičnega šotstva, Visoko-šotska zveza, sociati-stični študentje,... !z Cetovca bodo na prireditev voziti tudi posebni avtobusi (odhod bo ob 8. uri izpred postopja „Karntner Tageszeitung"), cena pa znaša 200 šitingov (študenti, dijaki, vajenci, brezposetni imajo 50 šitingov popusta). Prijave sprejemajo v tajništvu Sociatistične mtadine (tetefon: 0463/ 57987 - Andi KraBnit-zer).
„Wa!dheim,
odstopi!"
Sp/ošn; pnf/sk demokra-f/čne avsfd/ske /n mednarodne javnost/ je povzroč/7, da osporavan/ predsednik M/a/-dhe/m ne bo povod/ ob državni spominski pros/av/ 7 7. marca, pač pa bo dan popre/ spregovori/preko fe/ev/z//e.
H/a/dde/m je medtem izjavi/, da ne v/d/nikakršnega povoda za odstop. Spet je napade/ svoje ..hujskaške" nasprotnike, nov/nagem očita/, da mu ne izrekajo dovo// spoštovanja ter se zgraža/ nad tem, da se vsepovsod poja v/jajo njegov/ nasprotnik/ z /esen/m konjem -de/om umetnika /-/rd//cke. Ob njem se vsako nede//o zbere nekaj tisoč demonstrantov (s/ikaj.
Dokument nevednosti
(narfa/jevaH/e z 9. ^/ram)
Predsednik: To je bito raztično urejeno.
Fteischer: Zdaj pa k takoimeno-vanim ..banditskim vasem." Ker je bit prej omenjen Distomo: primer je še) skozi oddetek tc. Toda še eno vprašanje o vasi Chortiatis kakih 6 kdometrov od Arsaktija. Vas je ajčena ob nepopisnih grozo-ib .med 3. in 4. septembrom Izvedbena enota je bito takoimenovano povetjstvo za tov-tjenje band, ki ga je vodit narednik Schubert. Dogodek je v Arsaktiju m	povzročit vetikansko
.. i$?(?dapdnMn Ta dogodek mi ni
y%jhch#r: V Sotunu so biti GFP ,Warnstorff je enega obidi *fe vedeti, kje so biti?
^ ^ je bita kratica za tajno vojaško poticijo).
Predsednik: Nobenega nisem videt. Pač pa je bito znano, da obstajajo.
Heischer: Stiki z GFP so biti v pristojnosti 03?
Predsednik: Ne. Po detitvi deta od t. decembra i943 to ni točno. Sicer pa nisem nikoti videt nobenega partizana.
Messerschmidt: Vaš odnos do Pphze in Kroneja: ati nista bita -potočeni meti vaša predstojnika?
{oPredstdaik: Tudi Potiza je bit, epRka ko) jaz. v detitvi deta dode-03. Obstajat je prijateljski y) tudi natančna detitev
Ms^vschnaidt: Našet sem dva ztnttjeVida, k) kažeta taborišča v ^atjj^ttkj in okotici.
Predsednik: Krajev in taborišč se ne spominjam.
Messerschmidt: Kaj veste o razgovoru Gstottenbauer - Warn-storff?
Predsednik: Pri njem nisem bit navzoč. Ne poznam nobenega Gstottenbauerja. Pri nekem drugem razgovoru s četniki sem bit zraven. Hoteti smo si zagotoviti njihovo sodetovanje.
Messerschmidt: Nastednji pro-btem: pri tc so vedeti, da obstajajo koncentracijska taborišča, in tam so bite tikvidacije. Vprašanje je, kaj j<* vedet 03. Warnstorff je povedat. da ste isto, kar je vedet ph, vtjdeti tudi vi.
Predsednik: Zagotavtjam vam, da o teh stvareh nisem nič vedet. Sicer pa sem vedet samo drobec tega, kar je vedet Warnstorff. Rad 8t poudarit, da sta bita tudi v vojski 9ppzna ogromen strah in groza, pa šahi!) ze)o previdni s prenašanjem sporočit.
Nišam imet pojma, da se Warn-Storttlpogaja s temi tjudmi. O tem vič brat v Profitu.
Ida. Mattach: Arsakti je bit tt^j kitopietrov od Sotuna, (p četrtina židovskega pre-Najprej so morati ti tju-. a rutneno zvezdo, potem , ij}i. Stiiati smo, da so šti iz M&MSovun Kako to, da se o
l^dnik: Jaz takrat nisem bit
Deloma ste biti tam.
nik: T
t To je v nasprotju s JJithertovim detom, KE nadrobno obravnava deportacije židovskega prebivatstva Sotuna. Gospd Wiesenthat mi je to omenit in reket: vi niste ne vojni ztočinec in en nacist, povejte vendar, da veste o deportacijah židovskega prebivatstva. Jaz tega res nisem vedet. Od decembra )942 do začetka aprita )943 sem hit namreč na študijskem dopustu na Dunaju in takoj zatem v Tirani. V tem obdobju pa so biti gtavni transporti. Od konca juhja do začetka oktobra sem bit v Atenah, ko so šli tadpjf -transporti. To bi utegnito ^ jettnito, Povrhu pa sem bi) ASottmu Zares vam nič notčati
fmamo načrt Sotuna, (ptn je Vrisano vetiko židovsko pokopaiišče. Najstarejši njegovi nagrobnik' so iz teta 1943 To
Zadna -ti
pokopatišče so med tetom 1943 zbrisati. To je vendar morato zbuditi pozornost.
Predsednik: Jaz sem bit takrat statno na poti oziroma na dopustu doma in nič od tega nisem videt. To tragiko najgtobtje obžatujem. Kot že rečeno, nisem se pogosto zadrževat v Sotunu, in še to zmerom te kratek čas.
Wattach: Sto je za deportacijo 50.000 Židov, četrtina od 200.000 prebivatcev Sotuna je nenadoma izginita. Morato je biti, denimo, očitno, da so mnoge trgovine nenadoma ostate zaprte.
Predsednik: Vetik rešpekt imam pred vašim mištjenjem in detim vašo zaprepadenost ob teh groznih dogodkih. Naknadno se je o takih ukrepih na sptošno gotovo vedeto. Ob svojih kratkih bivanjih v Sotunu nisem videt Židov z rumeno zvezdo.
Scheide: Ukaz o nošenju rumenih zvezd je bit izdan februarja. Gospod zvezni predsednik takrat že tri mesece ni bit več v Arsaktiju.
Waitach: K vprašanju očitkov vesti. Ati mi tahko opišete kak primer, ko so nastate za živtjenje nevarne postedice, če se je kdo upirat zoper sodetovanje pri stretjanju tatcev oziroma deportiranju Židov. Ati veste za take primere?
Predsednik: Na sptošno je bito znano, da je takšno upiranje pov-zročito obravnavo pred vojaškim sodiščem. Ne morem pa vam povedati nobenega primera.
Wat)ach: Potkovnik Jager je protestirat zoper deportacije Židov. To je bito sporočeno armadni skupine E. Jiigerju se ni nič zgodito. Obstajajo še drugi podobni primeri. Ni znan noben primer, da bi se vojaki, ki niso hoteti izpotnjevati zločinskih pove-tij, morati bati, da bodo tetesno prizadeti oziroma da bo v nevarnosti njihovo živtjenje? V najstabšem primeru so jih prestaviti na vzhodno fronto.
Predsednik: Nikoti nisem prišet v potožaj, da bi odktonit kakšno povetje, ker za povetja nisem bit pristojen. Poročnik, povetjnik kakšnega majhnega otoka se je tahko upirat, ker je imet povetje-vatno moč. Ob umiku sem videt števitne obešene nemške vojake, ki se niso hoteti več boriti.
Wa)tach: Ob umiku je bit čisto drugačen potožaj. Ati poznate generata Getosa iz tl. itatijanske armade? Opisuje, kako se je pri njem pojavit Lohr, da bi ga pripravit do tega, da bi na itatijanskem sektorju storiti natanko enake ukrepe kot na nemškem. Ati veste kaj o teh pogajanjih z Itatijani? Predsednik: O tem prvič siišim. Wattach: Ati so biti poteg vas še drugi totmači?
Predsednik: Da, biti so nižji oficirji in soderfirerji, denimo sonder-firer Fischer. Bito je nekaj drugih totmačev.
Geratd Heming: V Sotunu so zastiševati ujetnike, in sicer v GFP priporu. Tu je bito tudi dotočeno števito ujetih komandosov. Prvo zastišanje je bito na divizijski ravni, drugo v Sotunu. Potiza je bit zasti-ševatni oficir pri grških mornarjih. Kdo je botje znat angteško. Krone ati Potiza?
Predsednik: Kotikor vem Poli-za. Jaz nisem bit nikoti na teh zasti-ševanjih in tudi nisem postušat. Moja angteščina je bita takrat botj štaba.
Fteming: Kakšen je bit vaš odnos do ugovora zoper odtočitev „Watch tist?" Imeti bi pravico, da to odtočitev napadete s tožbo, in ameriške obtasti bi takrat morate pokazati vse dokumente. Ati ne bi bito v interesu vaše države in v vašem osebnem interesu, da bi to odtočitev spodbijati?
Predsednik: Ni nobenega priziva in fair postopka. Avstrijska zvezna vtada in avstrijski parta-ment sta ameriško odtočitev kategorično zavrnita. Je v nasprotju z mednarodnim pravom. Z ameriške strani bi tahko tudi rekti, da
taka odtočitev miruje, dokter bom zvezni predsednik. Edina pot za spodbijanje te odtočitve bi bita, da zahtevam vizum kot zasebna oseba, kar je povezano z uvedbo administrativnega postopka. Takemu postopku bi se mora) podrediti, kar pa za pogtavarja države že z vidika mednarodnega ugteda ni mogoče.
Messerschidt: tmam še dodatno vprašanje. Rečeno je bito, da naj bi mornarja Lisgarisa izvzeti iz posebnega postopka, ker je bit prisitjen sodetovati pri deiovanju komandosov. Od kod izvira ta predtog armadni skupini F?
Predsednik:	Ne morem več
povedati, kdo je na območju tc to predtagat.
Messerschmidt: Domnevam, da je to prišto na vašo mizo.
Predsednik: Možno bi bito.
Messerschmidt: Primer Katino neka nemška enota je presenetita enoto komandosov, še preden je začeta detovati.
Geratd Fteming: Pred tem je že bit spopad na morju. Vsekakor je što za redne čete.
Jean Vanwetkenhuyzen (v francoščini): Predimo k potitičnemu pogtavju, k čtanstvu v NS-študent-ski zvezi in SA konjeniški standar-ti. „Personne ne vous soupconne d avoir etč nazi."
(„Nihče vas ni sumničit, da bi biti nacist)"
Konjušnica je torej bita v Rasu-mofskygasse. Ati se je dr. Wat-dheim osebno vpisat pri konjeniški standarti ati pa je to storita konjušnica ati kakšna mata študentovska skupina?
Predsednik:	(v francoščini):
Moje ime je verjetno imenovata študentovska skupina na konzularni akademiji. Konjeniška skupina je bila kasneje pripojena k SA-konjeniški standarti, kot se je to zgodito pri vseh konjeniških zvezah, denimo pri Katotiški konjeniški zvezi ati pa pri Campagne-konjeniški zvezi. Čisto športne jahatne vaje so bite v Rasumofsky-gasse, kot ste omeniti. Nekajkrat sem sodetovat pri njih, vendar ni bito nobene prošnje za sprejem in nikoti nisem hit čtan. Na podtagi raziskav v Bertin Document Centru je bito potrjeno, da nisem bit nikoti čtan kakšne SA organizacije. Enako je z NS študentovsko zvezo. Tudi tam nisem bit nikoti čtan.
Vanwetkenhuyzen (v francošči ni): K vaši disertaciji. Ati je bito čtanstvo v NS- študentovski zvezi pogoj za disertacijo?
Predsednik: (v francoščini): Ne neobhoden pogoj, vendar so bite težave.
James Cottins (v angteščini): Ali ste bili kdaj stacionirani v Nišu?
Predsednik: (v angteščini): Brat sem tisti čtanek, ki se nanaša na to. Zoper revijo, ki je objavita to zgodbo v Avstriji, sem vtožit tožbo in sprožit zaptembo pubtikacije. Vsekakor je zgodba gospoda Cediča čista izmištjotina.
Kurz: Zahvatujemo se vam za ta pogovor. Nismo vam prizanašati. Novinarjem bomo rekti, da je bit razgovor koristen in nič več.
*
/z pričajočega profoho/a je raz-va/wo, da se je hom/Mja me stran-s&o pog/oMa v raziskovanje Wa/d-/tetrnove vojne pretek/osd, da so njen: vtrt vsestranski in ne samo od nekaterik ..IVa/d/teima sovražnik" strani. Bra/ec tudi /a/tko doki občutek, da je hiio spraševanje dosti spoštljivo, in da ni prizadevalo ..ugleda" avstrijskega /predsednika.
Prav zaradi tega so nerazumljive njegove in izjave nekateri/t njegovi/] /pajdašev o pristranskosti komisije (socialist, Judje).
O njegovih odgovori/t. ne vem, nisem kil zraven, nisem nič vede/, nič videi, pa si lahko vsak kraiec ustvari merodajno sodko.
*%.*3*°
„1938" — nešteto pubHkacij
Ob 50. letnici zloglasnega „anšlusa" Avstrije k tretjemu rajhu (12. marca 1938) je izšlo nešteto publikacij in zgodovinskih razprav, ki se ukvarjajo z dogodki in ozadji takrat-nik dogodkov kakor tudi z vprašanjem, kako je avstrijski narod obdobje nacionalsocializma prebolel, prebavil ali pozabil. Glede aktualnosti te teme velja opozoriti na dve publikaciji, ki v strnjeni obliki kratko in jedrnato nudita bistvene informacije o priključitvi, njenih ozadjih in posledicah - pripravno predvsem za učitelje (obravnavanje teme pri pouku!), študente, dijake, kulturne in politične delavce. Gre za brošuri „1938 - der AnschluB, der keiner war" (Karl Frick, založba Globus, Dunaj, februar 1988) in „1938" (izd. dr. Brigitte Pellar, Karin Jahn, Europaver-lag, Dunaj, 1987). Karl Frick v svoji obravnavi dokumentira, v kolikšni meri je že avstrofašizem z odpravo demokracije pripravljat pot nacionalsocializmu, kakšno vlogo je imel pri prodiranju fašizma nemški kapital, kako so ob priključitvi reagirali različni avstrijski politični tabori in zakaj je aktivni antifašizem tudi še po petdesetih letih nadvse važen in potreben. V brošuri Europaverlaga so k isti temi v odlomkih povzeti prispevki iz večjega števila zgodovinskih publikacij in literarnih del (med drugim teksti Turri-nija, Frieda, Patzaka, Hrdličke, Gattererja in Soyferja).
Obisk
Krstiča
Ambasador SFRJ Miloš Krstič (slika tevo) je konec februarja obiskal Koroško in se sestal tudi s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. V imenu ZSO sta ga pozdravila podpredsednik Franc Kukoviča in tajnik dr. Marjan Sturm. Zastopniki so veleposestnika informirali o položaju s posebnim poudarkom na šolsko vprašanje ter o razgovorih z avstrijsko vlado.
Dvojna diskriminacija
Nova ureditev šolstva na Koroškem „nc sme iti mim^ interesov slovenske narodne skupnosti. " Tako je držav"" sekretarka za ženska vprašanja Johanna Dohnal povzet" razgovor z zastopnicami Zveze slovenskih žena. Kakof smo poročati, so stovenske ženske informirate državno sekretarko tudi o teni, da bi še nadatjnja privatizacija sto* venščine pomenita predvsem tudi dodatno obremenite'' stovenskih mater, ki so že nasptoh dvakrat diskriminirane kot ženske in kot Slovenke.
Pesem s/arose/cev af/škega juga je /žpovedno prefresij/Va. S/ obor/, obdan/ z be//m/ sfraža/j/ fož//o.' Zakaj, s/e nam /o sfor/7/. /Vaša kr/vda je v /em, ker smo črn/.
Krivi zaradi drugačnosti
72/ /e/a nepre/rganega de/a d/r/gen/a Laj^a M/7/'.sa^7je-tdča /n š/ev/7n/7; znan///, a še š/ev//nejšz'// nepoznan/'// /n r//ko//' /'/T/e/zova/t/T/ ^ode/a^ce^, ve//'ko naporom č/anor šen/ja/cod.sTcega zbora, n/nogo vaj /n .sen//'narje^ je b/7o po/rebno, da je dozore/ boacer/ pe.s/n/ za//'ran/7? narodom, zln^ambe/, v /en/ pr/n/era n/oran/o zbor /ako /n/enot/ad, .se nanz bo z nj/n/ pred.s/asa/ v .sobo/o, 72. marca ob 79.20 ar/ v .sea/jabob.sbem /ca/Zarnenz don/a.
Ko sem v soboto popoldne prisostvoval deiu njihove vaje, sem dobil prijeten občutek, da se je pri nas tudi na pevskem, zborovskem področju nekaj premaknilo. Velik skok bi znal pomeniti njihov koncert že zaradi izbrane tematike; namreč Pesmi zatiranih narodov ne slišimo vsakdan, nadalje zaradi pristopa h koncertni predstavitvi, saj je petje le eden izmed izpovednih ele-ntentov, enakopraven sicer, a ne prevladujoč. Enako so Pomembni gib, ples, inštrumenti po izvirnih predlogah, rekviziti in celo kostumi.
Kako predstaviti pesem datiranih, pesem hrepenenja, Upora, pesem tolažbe, nji-apvo domoljubno pesem, je °iio za soustvarjalce eno temeljnih vprašanj, kajti T*nogi narodi svojih pesmi ne Ppjejo na nam običajni način. Kako predstaviti izpoved v !^am neznanem jeziku, deželo !P ljudi v okolju, kjer živijo? ^akaj so zatirani, zato, ker so drugačni od večine? Ker so rdeči, črni, rumeni, ker govorko drug jezik, ker niso opustili svoje kulture in prevzeli kulturo „civi!iziranih", edino Mehčano_kulturo močnejših,
večinskih, ker ljubijo izročilo svojih prednikov in hočejo ostati, kar so? Na marsikatero teh vprašanj bo koncert skušal odgovoriti. Če bo poslušalcem in gledalcem postalo vsaj malo jasno zakaj, odkod vsi ti problemi, in če bomo začutili vsaj delček solidarnosti z njimi potem bo namen dosežen. Če ob tem ne bomo nadalje tičali v svoji solzni dolini, ampak postali preko pesmi, izpovedi povezani z njimi in zato tudi močnejši, pa bo koncert dal tudi nam oporo v naših prizadevanjih. Občutek, da nismo samo mi ponižani in razžaljeni, nas ne bi smel potisniti v samozadovoljstvo, v pasivnost, v občutek, da jih je še več prizadetih in zato smo lahko kar srečni, da pobiramo nekaj drobtinic bogato obložene mize. Sreča namreč ni v tem, da smo morda manj ponižani ali da so drugi še bolj razžaljeni. Sreča je samo v Svobodi. Ta pa ne pozna primerjalnikov in presežnikov, pomanjševalnic ali stopenj.
Ansambel Mešanega pevskega zbora Rož se je lotil torej zelo zahtevne naloge. Že samo vprašanje izbora
pesmi, uvrščanja narodov ali narodnosti med prizadete ni bilo lahko. Kdo je bolj zatiran, Indijanci v Severni Ameriki ali Romi po vsem svetu, Madžari v Romuniji ali Inuiti, je njihov izbor res reprezentativen? Pri tem so jim pomagali nekateri priznani strokovnjaki, pa vendar obstaja lahko občutek, da niso uvrščeni vsi narodi. Nič ne de, naj predstavitev velja tudi njim!
Precej pesmi spremljajo z instrumenti, ki so jih sami izdelali. Vključujejo največ tolkal. Pri lektorskem delu so si pomagali na različne načine. Indijanske pesmi jim je koreografsko pomagala izdelati Indijanka iz Švice, Lajko pa je iz Ljubljane pripeljal Eritrejca, Kurda, Namibijca in Palestinca.
Ob koncertu ne gre prezreti tudi impresivno oblikovanega plakata, dela akademskega slikarja Mirana Eriča, koncertnega lista, v pripravi pa je tudi brošura s predstavitvijo narodov in izvajanih pesmi.
Režijska zamisel je delo Marjana Stickra, večina rekvizitov pa je skupno delo.
Šentjakobčani bodo koncert izvedli tudi za zaključek Kulturnih dni koroških Slovencev v Cankarjevem domu v Ljubljani, dne 19. marca ob 20. uri, od koder ga ho prenašala ljubljanska televizija, povzela in pozneje predvajala pa ga bo tudi ORF. Mnogo uspeha!
Jože Rovšek
"... ^

o! 8	'-"JEOiAj
' i U [)<) </$&(.,itAt ! UAtHJS !
ii\t :uv ' m	, ..
st.v- {* 1MPH? MttOMAMt. HHK/VStS-.' ?
v	ms
rt -	s\!)\t.!'Akt,-)tn;t v/-Ut L .
M k L-HM -.HI	t*\	\	^
'	*'	" /	!, ri
-	-:r

"

2j /
' .
mn
SMa. Mo/tar
P/ošča na avsZr//sk/ sfran/ Ljube/ja.
Ljube!jski predor spominja na mnoge zločine nacistov
S spominsko proslavo pred ljubeljskim predorom se bodo 12. marca združeni moški zbori v okviru 13. rožanskega izobraževalnega tedna poklonili vsem žrtvam, ki so zgubile življenje v času gradnje predora med leti 1943 in 1945.
Kdo od tisočih avtomobilistov, ki se dnevno prevažajo skozi predor, se danes še zaveda, koliko življenj je pogoltnil predor? Medtem, ko so na južni strani predora, torej na jugoslovanski, leta 1954 postavili spomenik žrtvam nacističnega nasilja v koncentracijskem taborišču na Ljubelju, na severni strani, v Avstriji, na to opozarja le skromna spominska plošča, ki jo vsakdo, ki ni informiran, zlahka spregleda. Dodatno je v Sloveniji leta 1972 nastal edinstven spomenik-31 mar-mornatnih spominskih plošč vzidanih v kletno obzidje nekdanjega taborišča.
Hitler se je v svojih načrtih za izgradnjo jadranske ceste z nazivom ..vojaška cesta št. 333" prav dobro zavedal pomena predora skozi Ljubelj. Zato je bilo za izvedbo pooblaščeno podjetje „Hoch-und Tiefhaugesellschaft Uni-versale" z Dunaja, sodelovala pa je tvrdka Raubl iz Celovca. Prvotno civilno taborišče je bilo leta 1942 požgano, spomladi 1943 pa je nastalo novo taborišče, kamor so 18. julija 1943 prispeli prvi politični interniranci iz taborišča Mauthausen, kateremu je bilo taborišče v Podljubelju vojaško podrejeno. Prvi interniranci so bili Francozi, sledili pa so jim Rusi, Belgijci, Luksemburžani, Jugoslovani in drugi. Taborišče je stražila močno
oborožena posadka, na južni strani je bilo okrog 120 ese-sovcev, 80 gorskih žandarjev in nekaj policijskih psov. Podobna posadka je stražila tudi na severni strani. Južnemu delu taborišča je poveljeval komandant Winkler, ob njem pa je bil zdravnik dr. Ramsauer. Prvi je bil po vojni obsojen na smrt z obešenjem, drugi pa je kljub obsodbi na dosmrtno ječo že nekaj let pozneje začel v Celovcu svojo zdravniško prakso, ki jo opravlja še danes. Šef severnega dela taborišča je bil dr. Brick, po vojni obsojen na smrt z ustrelitvijo.
Jetniki na Ljubelju so delali podnevi in ponoči v treh izmenah, venomer v skupinah okrog 200. Ko so jim zaradi napora, lakote in mraza pošle moči, so jih pošiljali nazaj v Mauthausen, od koder se niso več vrnili. Mnogi pa so zaradi krutosti nemških gospodarjev in taboriščnih kapojev - kriminalcev našli smrt že na Ljubelju samem. Poleg tega, da so vrtali predor, so morali pozimi, oblečeni v borne taboriščne cape, plužiti cesto. Kdor je obnemogel pri delu, je prišel v ambulanto ese-sovca dr. Ramsauerja. Za tiste, ki niso preživeli, je bil pripravljen zasilni krematorij. Želja internirancev je bil beg, ki pa je le uspel malokateremu.
V poldrugem letu so predor za silo dogradili, le tega pa se je po porazu v polni meri poslužila nemška vojska, ko je v trumah bežala skozenj v Avstrijo. 7. maja 1945 so preživeli interniranci zapustili taborišče.
Miha Pasterk
Gonja na Gradiščanskem
Hud izgred župana občine ' h'iatz/Stinjac, Freda Gran-'tsa! Po razsodbi Ustavnega j^dišča o veljavnosti hrvaške kot uradnega jezika po .raj celem Gradiščanskem izjavil, da njegova občina ^ Stinjcu znaša delež Hrva-^v 80%) tega ne bo dopusti-^ Dobesedno pa je dejal: bo kdo dejansko zahteval Pr. gradbeno dovoljenje v rvaščini, bom pustil prošnjo
najprej tri mesece ležati, potem pa poslal po prevajalca... Tisti, ki bo zaprosil v nemščini, bo medtem hišo že v surovem dozidal."
Hrvaški akademski klub to izjavo primerja z agitacijo KHD-ja in s koroškim „Orts-tafelsturmom". Hkrati pa napoveduje tudi pravne postopke v primeru, da bodo Granditsove izjave v „Kleine Zeitung" potrjene.
Sotidami s koroškimi Slovenci
V Avstrijskem zveznem združenju mladine je zastopanih 17 mladinskih organizacij. Vse te organizacije so se na svojem zasedanju izrekle proti uveljavitvi koroškega „pedagoškega" modela. V podkrepitev te svoje zahteve pa so si izmislili posebno akcijo. Na vseh šolah širom Avstrije naj bi učenci in tudi učitelji izvedli dvojezično pozdravno akcijo „Guten Tag/ Dober dan", s tem pa izpričali svojo solidarnost do upravičenih zahtev koroških Slovencev.
			
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
			
Četrtek	Parna dvorana v Šmihetu	KOROŠKI SLOVENC) )N PRIKLJUČITEV predava: Dr. Teodor Domej	
10.3. 19.30			
			
Četrtek	Ktubski prostori,	OBČNI ZBOR KLJUBA	Ktubstovenskih
10.3.	Mondscheing. 9,		študentov in študentk
20.00	8010 Gradec		v Gradcu
Petek	Literarisches	Stovenska pesnitev v Avstriji: Gustav Januš,	
11.3.	OuartierAtte	Ftorijan Lipuš in Franc Merkač	
	Schmiede, Dunaj	Dvojezično branje	
18.30	1. okraj		
Petek	Landesgericht	ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE ŽRTVAM	Ligazačtovekove
11.3. ' 10.00	Wien	FAŠIZMA	pravice
Petek	Ktubski prostori,	Gerhard RU!S-bere	KSŠŠD
11.3.	Mondscheing. 11,		
20.00	Dunaj		
Sobota	Farna dvorana v	ponovitev igre:	SPD Zarja. SPD
12.3.	Žetezni Kapti	ČASOVNO VZPOREDJE V BIRKENVVALDU	Vatentin Potanšek,
19.30		Igralska skupina SPD „Zarja" v Železni Kapli	SPD Trta
Sobota	Kutturni dom v	PONIŽANI IN RAZŽALJENI	Mešani pevski zbor
12.3. 19.30	Šentjakobu	Pesmi zatiranih narodov	-Rož"
Sobota	Kutturna taberna	PREDSTAVITEV KNJIGE: Janko Messner:	Zatožba Drava -
12.3.	Pri Joktnu, Četo-	„!Z DNEVNtKA 1938-1941"	Cetovec in
11.00	vec		Partizanska knjiga Ljubtjana
Sobota	Ljubetj	SPOMINSKA PROSLAVA- MAUTHAUSEN	Rožanski izobraže-
12.3 16.30		LJUBELSK! PREDOR	vatni teden
Sobota	farna cerkev v	..PESEM TISOČERIH ZVONOV" iz Slovenije	Katotiška mtadina
12.3.	Borovtjah	Pri maši sodetuje 70 mtadincev s ptesom,	
16.00		petjem in igranjem	
Nedetja	Detavska zbornica KOROŠKA POJE		Krščanska kutturna
13.3.	Kaiser-Josef-	Nastopajo zbori iz Roža in z Gur ter Akademski	zveza
14.30	Ptatz, Betjak	pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Mešani pevski zbor iz Žabnice in Tržaški mešani zbor.	
Ponedetjek Literarisches		Stovenska pesnitev v Avstriji: Janko Ferk,	
14.3.	OuartierAtte	Andrej Kokot in Cvetka Lipuš	
18.30	Schmiede, Dunaj, 1. okraj	Dvojezično branje	
Ponedetjek Gtavnitrgv		JOŽEFOV SEJEM	Občina Borovtje
14.3	Borovtjah		
Torek	Mariatrost,	SLOVENSKt KULTURN! DNEVt	KSŠŠ Gradec
15.3.	in četrtek 17.3. 19.30	Gradec		
Sreda	farna dvorana v	AVSTRUAVLETU1938	
16.3 19.30	šmihetu	Predava prof. Janko Zerzer	
Sreda	Ktubski prostori	DtA-PREDAVANJE O POTOVANJU PO	KSŠŠD Gradec
16.3	Mondscheing. 9.	MEHtKt-Martin Hobet	
20.00	Gradec		
Petek	KteinerFestsaat,	NARODNE SKUPNOSTI - naš sestavni de)	Avstrijska rektorska
18.3.	dunajska univerza Zasedanje o potoiaju in perspektivah etničnih		konferenca
in		manjšin v Avstriji: Predavajo: dr. Gunther Hod);	
sobota		dr. Moritz Csaky, dr. VVotfgang Dresster, dr. Heiner Keupp; dr. Peter	
19.3.		Pernthater; dr. Anton Petinka; dr. Jurgen Zimmer; zaktjučno podijsko diskusijo bo vodita dr. Annetiese Rohrer (Die Presse)	
Torek	Posojitnica	OBČNI ZBOR SPD ..Edinost" V PLIBERKU	
22.3. 20.00	Ptiberk		
Torek	Farni dom v	..JEČA ALKOHOLIZMA IN POT IZ NJE"	Katotiška prosveta
22.3.	Šentjakobu v R.		Šentjakob in Kato).
19.30			mladina
Sreda	farna dvorana v	NACIONALNI SOCIALIZEM NA KOROŠKEM	
23.3. 19.30	Šmihetu	mag. Utfried Burz, Cetovec	
Četrtek	društvena soba	NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE	Gtasbene šota in SPD
24.3.	pri Bundru	oddetkov Borovtje in Sete	Borovtje
18.30	v Borovtjah		
RAZSTAVE			
Gaterija Tinje		Likovna deta Branka Duha - Akvareti, pašteti in otjne stike.	
		otvoritev 16.3., 19.30 - pevski spored obtikujeta MoPZ France Marott	
		iz Matečnika in MePZ Srce iz Dobrte vasi.	
Kutturna taberna Pri Jokinu		..Ženska razstava" Ob mednarodnem dnevu žena obtikujejo	
		sodetavke cetovškega ženskega centra Betta donna.	
		(do konca marca).	
KOnstterhaus Ktagenfurt		Razstava det umetnikov: F. Btaas, H. Ftois, F. Zot!y in P. Zotty	
Kteine Gaterie im Kunstter-		Arhitektur - Kutturetter Auftrag Razstava arhitektov Nussmutter,	
		Peyker in Schuster (Gradec - .Gruppe 3")	
od 15. do 31.3.			
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na			
—	Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Uredništvo ^	^	inuprava:9020Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463)51 T H/ tl 1 1 1	43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni ured- nik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar.			
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana Letna naročnina: 300			
avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.			
Impresivna kiparska deia
Vasilije Četkovič - Vaško je jugoslovanski akademski kipar, ki živi in dela v Prekorju pri Celju. Tam ima svoj atelje, v katerem hrani številne eksponate in modele kipov in skulptur, ki jih je ustvaril v zadnjih letih. Četkovič, ki uživa velik mednarodni ugled, je za svoja kiparska dela prejel več mednarodnih nagrad.
Prejšnji teden se je zastopnik našega lista s predstavniki celovškega uvo-znoizvoznega podjetja Intrade in Slovenske prosvetne zveze mudil na obisku pri imenovanem kiparju. Umetnik in njegova soproga Ana sta goste prijazno sprejela ter jim razkazala del njegove bogate ustvarjalnosti. Četkovič je namreč kipar, ki svoje skulpture izdeluje iz različnih materialov kot so steklo, les, kovina, keramika, sam pa se ima za specialista za kamen. V svojih delih na impresiven način opozarja člo-
veštvo na nevarnost jedrske vojne. Zato imajo njegove skulpture čestokrat obliko bombe, ki v svoji notranjosti skriva neznansko rušilno silo, ki bi ob eksploziji uničila vse človeštvo. S številnimi variacijami na to temo umetnik svari odgovorne politike na tako ravnanje in jih poziva k prizadevanju za ohranitev miru na svetu. Četkovič ustvarja tudi skulpture z drugačno motiviko. Njegov umetniški svet je večplasten, a izviren in zato močan v izrazu. Četkovič trenutno pripravlja veliko razstavo, ki bo junija letos v Bonnu; pripravljen pa je razstavljati tudi v Celovcu, če bi pristojni kulturni dejavniki našega glavnega mesta pokazali zanimanje. Tako priložnost pa vsekakor kaže izkoristiti, saj bi s predstavitvijo Četkovičevih kiparskih del imeli možnost spoznati enega največjih jugoslovanskih umetnikov.
Iz dnevnika Janka Messnerja
Janko Messner je bit star sedemnajst let, ko je 11. marca leta 1938 nacistična Nemčija izbrisala prvo avstrijsko republiko. 12. marca 1938 je začel s pisanjem dnevnika, ki ga je nadaljeval do 21. januarja 1941. Medtem, ko smo v naši seriji ..pričevanja" upoštevali priče, ki se izpred petdesetih let spominjajo krutih dogodkov nacističnega nasilja, se bomo tokrat srečali z refleksijami mladega
Slovenca, ki je svojemu dnevniku zaupal usodo tistih dni. 14. 3. 1938 je Janko Messner v svoj dnevnik med drugim zapisal:	„ Včeraj smo
začutili prav posebno zatiranje in tlačenje Nacional-socijalistov. Prišlo jih je namreč nekaj okoli 20 - popoldne, ko smo se ravno že igrali radi lepega sončnega dneva, v Marijanišču, ki so (pod vodstvom Ebsterja) hoteli preiskati Marijanišče. Gospod
Ravnatelj so pripustili (niso mogli namreč kaj drugega) in mi smo se zbrali v dvorani".
Tako se začenja Messnerjev dnevnik, iz katerega se do konca čuti prizadetost mladega človeka ob krivici in ob nasilju, ki se je stopnjevalo. Odlomke iz dnevnika Janka Messnerja bo avtor bral prihodnji petek v slovenski oddaji deželnega studia ORF za Koroško.
Nastop stovenskih književnikov
V znanem literarnem centru Alte Schmiede na Dunaju bodo 11. in 14. marca letos brali iz svojih del slovenski koroški pesniki in pisatelji Florjan Lipuš, Gustav Januš, Cvetka Lipuš, Janko Ferk in Andrej Kokot. Svoja dela bodo brali v izvirniku in v nemškem prevodu: njihov nastop pa prirejajo v okviru spo-minskh prireditev ob 50-letnici	priključitve
Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji.
Marca bo podoben nastop tudi v Salzburgu,
tam bo izšla tudi novoustanovljena literarna revija, v kateri bodo predstavili naše besedne ustvarjalce.
V tem času bodo izdajatelji in založnik knjige „Zadnja možnost spoznati Avstrijo", to dvojezično antologijo sodobne avstrijske književnosti predstavili najprej v Beljaku, potem v Ljubljani in na Dunaju. Mohorjeva založba, Janko Ferk, Peter Kers-che in drugi bodo predstavili tudi zbirko pesmi Milke Hartmanove, ki
je, kot znano, izšla v nemškem prevodu.
Novi odbor DSPA se prizadeva za boljše sodelovanje med društvoma slovenskih pisateljev ^ Avstriji in v Ljubljani. ^ ta namen se bo jutri ^ Ljubljano odpravila delegacija naših pisateljev, kjer se bo na sedeža DSP pogovarjala s predsednikom Rudijem Šel'* gom in drugimi član' glavnega odbora, medtem ko bo delegacij^ naših pisateljev vodi! predsednik Janko Messner.
9. marec 1988 13
Koroški kuttumi dnevi v ! jnbijani
V času od 17. do 20. marca bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani spet Koroški kulturni dnevi. Spored sta pripravili obe kulturni organizaciji s Koroške, v Ljubljani pa jih bo izvedla Zveza kulturnih organizacij Slovenije skupno z vodstvom Cankarjevega doma.
Predstavitev kulturnih dosežkov naše narodne skupnosti bo v slovenskem glavnem mestu zelo pestra in bo obsegala likovno umetnost z razstavo Valentina Omana, zborovsko in glasbeno kulturo - nastopila bosta MePZ „Rož" in ansambel „Drava"-ter našo gledališko dejavnost, ki jo bo predstavljala igralska skupina KPD Planina iz Sel. V tem okviru bo tudi okrogla rniza, ob kateri bodo predstavniki naše narodne skupnosti spregovorili o narodnostnem ločevanju ob primeru dvojezičnega šolstva na Koroškem. V tem okviru bo šlo tudi za čas priključitve
Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji; dr. Teodor Domej bo predaval na to temo, medtem ko bodo nekateri naši rojaki pričali, kako so doživljali propadanje Avstrije leta 1938.
Ob tem času bo v Etnografskem muzeju tudi razstava panjskih čelnic, lončarstva in železnega orodja iz zbirke Slovenske prosvetne zveze. Spored:
17.	3. ob 18. uri bo otvoritev razstave del Valentina Omana; o razstavi in umetniku bo spregovoril umetnostni zgodovinar Ivan Sedej; ob 19. uri okrogla miza na temo: Narodnostno ločevanje na Koroškem ob primeru dvojezičnega šolstva. Sodelovali bodo: dr. Susanne Dermutz. Franc Kukoviča, dr. Valentin Inzko, Tomaž Ogris, Gabi Partl, diskusijo pa bo vodil dr. Janko Zerzer.
18.	3. ob 12. uri bo v Etnografskem muzeju otvoritev razstave „Iz ljudske umetnosti naših dedov"; ob 17. uri bo
dr. T. Domej predaval na temo „Koroški Slovenci in leto 1938"; ob 19. uri bodo v okviru prireditve „Doživljali smo propadanje Avstrije leta 1938" pričevali Tomaž Hoi-mar, Gregej Krištof, Folti Oraš, Johana Sadolšek -Zala, moderator pa bo dr. Teodor Domej; ob 20. uri „Panta rej" - koncert ansambla „Drava."
19. 3. bo v otroški matineji nastopila Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" s komadom „Androles in Lev"; ob 20. uri pa bo koncert MePZ „Rož" — Ponižani in razžaljeni" - pesem zatiranih narodov. Razen etnografske razstave, bodo vse prireditve v Cankarjevem domu. Prvotno je bila načrtovana tudi predstava SPZ „Miklova Zala '87", vendar so uprizoritev preložili na mesec junij. Tedaj jo bodo naši igralci uprizorili na ljubljanskem gradu ali pa v Križankah.
Koroška poje - osrednji koncert KKZ

saSČANSKA KULTURNA
Pod pokroviteljstvom Mohorjeve družbe je minulo j^deljo v Domu glasbe v Lelovcu potekal letošnji ^srednji koncert Krščanske kulturne zveze, ki ga ta pri-rcjji pod naslovom „Koroška P"je", tokrat pa je bila prired-ev še v znamenju 80-letnice Ustanovitve Slovenske rščansko-socialne zveze. Predsednik dr. Janko Zer-je v svojih pozdravnih ^sedah dejal, da je geslo ^tošnjega koncerta Pomlad, , ar naj bi pomenilo pogled v odočnost. Ob tej priložnosti R Povedal, da je njegova tJSjrnizacija skušala dohiti , .oi dvorano v Velikovcu, je/ pa so prošnjo spet odklo-Zerzer je ob 80-letnici ustanovitve Krščansko-L^'alne zveze omenil, da KZ letos obhaja 35-letnico e'ovanja in da so bili v
povojnih letih odnosi s Slovensko prosvetno zvezo težavnejši, da pa sedaj poudarjajo bolj tisto, kar obe organizaciji druži.
Med občinstvom je Zerzer pozdravil številne goste, med njimi ljubljanskega metropolita škofa Šuštarja, predstavnike koroške cerkve s kanclerjem Krištofom na čelu, generalnega konzula SFRJ Miklavčiča, predsednika SPZ Ogrisa in druge.
Poleg domačih pevskih zborov sta na koncertu sodelovala tudi vokalni oktet Tro s Prevalj in moški pevski zbor „Mirko Filej" iz Gorice. Na koncertu, ki ga bo KKZ prihodnjo nedeljo priredila v Beljaku, pa bodo kot gostje sodelovali APZ „France Prešeren" iz Kranja, moški zbor iz Žabnic in Tržaški mešani zbor.
Na nedeljskem koncertu KKZ so sodelovali pevski zbori iz Podjune in okolice Celovca (na sliki desno MoPZ „Franc Leder Lesičjak", spodaj pa MePZ ,.Podjuna-Pli-berk"). v Beljaku pa bodo nastopili pevski zbori iz Roža, Gur in kot že omenjeno, gostje iz Kranja, Zabnic in Trsta.
Ob tej priložnosti bralce obveščamo, da ima KKZ novo tel. številko -5162 43.
Partizanska knjiga in Založba Drava vabita na predstavitev nove knjige
Janka Messnerja !z dnevnika 1938-41
v soboto, 12. marca 1988 ob 11. uri v gostilni Pri Joklnu v Celovcu.
Partizanska pesem v Hotburgu
Združenje avstrijskih mladinskih organizacij je pretekli petek izvedlo veliko prireditev v Hof-burgu in jo poimenovalo ..Nikoli več vojne, nikoli več fašizma." V znak solidarnosti s koroškimi Slovenci, so povabili ansambel Trio iz Roža. Predsednica združenja Irene Heinisch je v pozdravnih besedah opozorila na pereče probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem, dr. Erika Weinzierl je v referatu govorila o potrebi po solidarnosti z vsemi manjšinskimi skupinami, dr. Bruno Kreisky pa se je v govoru dotaknil zgodovinskega spomina in lukenj. Ker se ni odrekel omeniti Waldheima, je ministrica Marlies Flemming zapustila prireditev.
Trio iz Roža je zapel pesem Trije rdeči žvižgi, ki so jo po pripovedi partizanke Jelke uglasbili Schmetterlingi, čilensko uporno El pueblo unido ter dve slovenski narodni in požel velik aplavz in odobravanje.
Poezija
„Gledališka skupina Gorica" bo jutri posnela za slovenski Radio Trst A izbor pesmi našega lirika Andreja Kokota. Pesmi bodo brali iz pesniške zbirke Kamen molka. Izbor pesmi je pripravil Janez Povše, ki je hkrati tudi režiser oddaje. Recital bo Povše naštudiral tudi za odrsko izvedbo, torej z ustreznimi glasbenimi in svetlobnimi efekti. Obstaja tudi možnost gostovanja na Koroškem.
Odrska priredba liričnih pesmi je pri nas precej redka, zato bo za društva takšna možnost gotovo zanimiva. Tudi izpovednost Kokotovih pesmi je vedno aktualna.
Odkionitev
Avstrijski pesnik in prevajalec Herbert Kuhner je podelitev naslova Profesor, ki mu ga je na predlog Mohorjeve družbe priznalo ministrstvo za pouk, umetnost in šport za njegovo delo na področju literature, zlasti za njegovo prevajalsko delo, odklonil. Nalog za podelitev naslova podpisuje Zvezni predsednik. Kuhner pa od sedanjega avstrijskega zveznega predsednika tega naslova iz protesta noče sprejeti.
Pred kratkim Hermann Langbein, sedaj Kuhner. Le komu bo avstrijski predsednik še lahko podpisoval odlikovanja častne naslove?
Prevaja!ci
pozor:
Avstrijsko društvo prevajalcev prireja v dneh od 22. do 24. aprila letos v Pollauu na Štajerskem seminar za prevajalce. Tokrat bodo obravnavali prevajanje lirike.
Prireditelji vabijo tudi slovenske koroške in druge prevajalce, da se seminarja udeležijo, ker bodo ob zadostnem številu imeli tudi krožek za slovenske prevajalce; vodila ga bo dr. Helga Mračnikar, ki sprejema tudi prijave. Želeti bi bilo, da poziv ne bi šel v prazno, saj je prevajalstvo za prodor in medsebojno oplajanje izrednega pomena.
„Fašizem in pedagogika"
je naslov serije predavanj na celovški univerzi (predavalnica 1).
Spored:
Ponedeljek, 14.	3.
1988:	14.00 Adam-
Avstrijska šola na poti v nacionalsocializem (drugi referent Teodor Domej); 15.30 Gstett-ner-Narodna antropologija in „manjvredne rase'.
Torek, 15. 3. 88: 9.00 Larcher-Vzgoja mladine v 3. rajhu; 10.00 Dermutz - Oblike dresure žensk v fašizmu; 11.00 Ottomeyer-Mehanizmi izp<(drinjanja na Koroškem.
,,Herr Monz Deutschosterreicher"
Herr Moriz Deutsch-osterreicher. Eine jtidische Erzahlung zwischen Assimi-lation und Exil. Herausge-geben und kommentiert von Jurgen Egyptien. Droschl Verlag 1988. 106 str.
V zapuščini Ernsta Fischerja se je našel sveženj 42 drobno popisanih listov, ki niso sodili tja. Anonimni avtor brez pridržkov in z zajedavo ironijo opisuje živ-ljensko pot avstrijskega Juda Moriza Deutschoster-reicherja, s težiščem na čas tisočletnega rajha. Prav pristranskost in očitna prizadetost - avtor se vse bolj istoveti s svojim „junakom" -odlikujeta besedilo. Ne gre
toliko za literarno obdelavo zgodovinskih dejstev kot za pristen prikaz nekega v podzavest izrinjenega poglavja avstrijske	zgodovine.
Zgodba o Morizu Deutscho-sterreicherju je verjetno nastala že leta 1940, njena avtentičnost v opisovanju podrobnosti pa ustvarja živo sliko, ki si jo je treba prav v teh marčnih dneh ob obletnici spet ogledati in si jo priklicati v zavest.
Spremna beseda in izčrpne opombe olajšajo uporabo te knjige: vsakomur priporočam, da jo v teh tednih nosi kar s seboj. To branje je obvezno.
Fabjan Hafner
VIHRO Gl-OROkAR
OPEPM
MtePANTtl
CANKARJEV DOM
Osrednji dogodek letošnjega repertoarja Cankarjevega doma bo izvedba glasbenega dela Les emigres v Parizu živečega slovenskega skladatelja Vinka Globokarja. Uprizoritev na velikem odru Cankarjevega doma je zaupana kozmo-kinetičnemu gledališču Rdeči pilot, ki je v skladu s svojim konceptom projekt imenoval OPERNI OBSERVATORIJ MIGRANT!. Tema Migrantov je zgodba o delavcu, ki gre na delo v tujino. Uprizoritev spremlja njegovo prilaganja-nje okolju in posebej izpostavlja vlogo medija v današnjem svetu. V Ljubljani bo uprizojena le ena predstava in sicer v petek 1. aprila 1988 ob 20. uri v Cankarjevem domu.
DEVIZE/VALUTE
Devizni tečaji7.3.1988
us $	Nakup Prodaja 11.786	11.886	
cart $	9.40	9.50
angl.C	21.12	21.38
irl	18.63	18.89
sfr	846.95	849.35
bfr	33.45	33.65
ff	206.46	208.34
hfl	624.11	626.99
dm	700.93	703.77
0.945
dkr	183.00	184.40
nkr	185.97	187.43
skr	197.29	199.31
fmk	289.50	291.90
esc	8.41	8.77
ptas	10.40	10.56
yen	9.207	9.237
Posreduje
^ Zveza/Bank
0.963
+	A	B	C	D	E F		G	H	!	J	K
1											
2											
3											
4											
5	e										
Kengurujska križanka
Tako se imenuje zato, ker vodoravne besede vpisujete preskakujoče v vsako drugo poije. Primer: prvo besedo pod 1. vodoravno - OBLAST - morate vpisati v poija 1A, 1C, 1E, IG, H in 1K, drugo besedo pod 1. vodoravno -ORKAN - pa v poija IB, ID, 1F, tH in 1J. Navpične besede pa vpisujete običajno.
Valutni tečaji 7.3.1988		
din	0.60	0.90
us $	11.60	12.20
can $	9.20	9.80
angl.E	20.65	21.85
irl	18.20	19.20
sfr	838.00	858.00
bfr	32.90	34.10
ff	202.00	212.00
hfl	617.00	633.00
dm	693.80	710.20
lit	0.925	0.975
dkr	180.00	187.00
nkr	182.00	189.50
skr	194.50	201.50
fmk	284.50	295.50
esc	8.10	9.30
ptas	10.15	10.85
yen	9.05	9.35
12 24 25 3136 37 (4) brez jamstva!
2X1 X22 211 112
brez jamstva!
VODORAVNO: 1. naziv za najvišje državne organe - hud vrtinčast vihar; 2. italijanski slikar, kije ustvaril oblikovne temelje za vso novejšo umetnost (di Bondone, ok. 1266 do 1337) - čarovnica z otoka Ajaja v Homerjevi Odiseji; 3. literarni izraz za vojaški tabor - božjepotnik; 4. očesna mrežnica - sodobni indijski pisatelj, ki piše v angelščini (Mulk Radž); 5. hrvaška baletna plesalka in koreografinja (Ana); tudi kraj pri Čatežu - ime dveh zalivov ob sredozemski obali Afrike.
NAVPIČNO: A. jegulji podobna velika roparska morska riba; B. dekor, ornament; C. okroglasta tvorba v školjakh, ki se uporablja za
POSOJtLNtCA BOROVLJE
Prodajamo pohištvo iz stečajnih postopkov (omarice, mize, omare za dnevne sobe).
***
Prodajamo bencinsko cisterno za tovornjak, tipa Schwarzmuller, letnik 1981,12.700 litrov.
Tel. 0 42 27/32 35 Cene po dogovoru
nakit; D. reka v Gruzinski SSR. ki se pri Potju izliva v Črno morje; E. mojster beneške renesanse (Lorenzo); F. mornar za krmilom; G. vhodno preddverje v starorimskih hišah; H. sredozemska rastlina, ki je stilizirana na korintskih stebrih; 1. sodobni angleški ekonomist (John, „V!oga merjenja v ekonomiji"); J. staro mazilo iz korenin indijske rastline; K. starorimsko oblačilo.
sestavi) Jože Petetin
Rešitev iz prejšnje števiike
J	7	/	^ AT.			7		T
		6	V" x3	^ 4		O	A?	
	T		/ <?.			Z)		
-4			/-	A/	F	/	T	C
rf.	4	<r	^ -		7-		/	
			ST,'	.4"	"1			
	O	-r	!	4".		4!	Č	**r
	7	P'"					A'	r
Č	/r		'T				/	'/
/1	A	%	/pil	4^	/2	-4	/V	-7
.4	/v	7	t				K	,4
TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23. 7.-23. 8.)
Idealnih zaposlitev ni. Povsod je kak črv, ki gloda. Bolj srečni boste, če boste malo manj razmišljali. Ne zapletajte se v intri-gantske niti, osredotočite se raje na ljubljeno osebo! DEVICA (24. 8.-23.9.)
V tem tednu se vam utegne marsikaj zgoditi. Včasih delujete malo preveč togo in odmaknjeno. Pustite resnici, ki jo hočete potlačiti, na dan! Neka oseba čuti podobno kot vi. Vaša srečna številka je devetnajst.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Z odmikom časa bodo nekateri dogodki izgubili svojo ostrino. Ponuja se vam priložnost za zanimivo znanstvo, vendar se raje odločite za prijateljstvo kot za ljubezensko zvezo. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Prišli ste sicer do vode, vendar je splav na drugem bregu. Če ne boste delali preveč neumnosti, se bo vse dobro končalo, čna številka je dvaintrideset.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Čeprav vam zlepa ni nerodno, ste se tokrat znašli v pasti. Lahko, da se boste celo zaljubili. Vse skupaj pa se ne bo odvijalo tako, kot ste navajeni. Vaša srečna številka je osem. KOZOROG (22.12.-20.1.)
V želji, da bi storili nekaj izjemnega, je včasih vaše početje prav smešno. Oseba, s katero ste si privoščili malo ljubezenskega kramljanja, pričakuje še kaj več, zlasti proti koncu tedna. Vaša srečna številka je dvaindvajset.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Morali se boste sprijazniti s tem, da boste več časa in skrbi posvečali svojemu zdravju. Ne pozabite na vašo silno ljubezen do gora, kjer boste našli svoj duševni oddih.
RIBI (19.2.-20.3.)
Ni potrebno, da se vedno umikate, lahko tudi kdaj napadate. Le v pogumnem reševanju težav boste zopet našli svojo optimistično vero in vam bo laže. Dobili boste pismo.
OVEN (21.3.-20.4.)
Neka oseba bi za vas storila vse. Prav je, da mislite po svoje, vendar ne razburjajte se brez konkretnega vzroka. Nežno povabilo.
Vaša srečna številka je dvajset.
B
BIK(21.4.-21.5.)
Spremenite svoje življenje! Bodite bolj aktivni! Stresov ste imeli že zadosti, zato se jih raje izogibajte. Posvetite vsaj malo časa osebi, ki pričakuje, da ji boste povedali kaj lepega. Vaša srečna številka bo petindvajset.
< DVOJČKA (22.5.-21.6.)
F 1 H Vaša neodločnost lahko nevarno poveča f 1	< prednost ljudi v vaši bližini. Uprite se hinav-
skim prijateljem! Naklonjenost ljubljene osebe si boste pridobili, če ne boste ničesar zahtevali. Vaša srečna številka je petdeset.
RAK (22.6 -22.7.)
Še vedno mislite, da vas čaka širni svet, vendar to velja samo za ptice na nebu, pa še te potujejo v jatah. Poenostavite si življenje in ne zapirajte vrata sreči, ki je v vaši bližini.
- KAROLINA KOLMANIČ -	„
Izzvenela je pesem
„Joj, kako lepo imate. Ne, ne, ne grem. Se moram sezuti", vzhičeno govoriči.
..Pridite in sedite. Boste kavo ali kozarec vina?" vpraša Vera in že pelje sosedo k mizi.
„Če že lahko izbiram, bi rajši vinčka. Od tega lica cvetijo, so rekli naša pokojna mati. Z vinom so si mazati grlo, z žganjem pa lica in so bili vedno lepi in zdravi", prepričuje in navdušuje hkrati.
Vera postavi na mizo steklenico vina in dva kozarca. Naliva.
„Bova kar trčili?"
„Saj sem res prvič v vaši hiši, v tej novi, mislim."
„Potem pa še bolj upravičeno", vabi Vera, dvigne nežno rumeno tekočino proti soncu in popije požirek.
„Hm, kot olje", se obliže Tona, ki je kozarec izpila do dna.
„Lahko še enega?"
„Vi dva požirka, jaz dva kozarca! Ne gre tako", se narejeno brani in že rine s kozar-cemprotiVeri.
„Name se ne ozirajte. Pri nas ne rastejo takšna vina. Imamo samo brajde. Zdravo je menda
že, a kislo, da se ga jaz nisem navadita. Zato se najbrž tudi na druge sorte ne spoznam in ga ne cenim."
„Mene pa pokonci drži", se bodri in izprazni kozarec.
„Naj vam hasne!"
„Bo dovolj. Pa račun, prosim."
Stopnice kljub debeli preprogi zaječe pod težkimi koraki. Tona se zgane. Vodeno modre oči se razpro, gube na čelu poglobijo, skozi stisnjene ustnice pa samo še raztrgan, proseč stavek:
„No, prosim!"
Emil ni razbral zadrege, tudi zapletal ni reči. Preprosto je povabil:
„0,Tona, kar sedite, bova še midva kozarček."
Ženska je od začudenja pozabila zapreti usta. Strmela je vanj, minuto, dve, kot v neko daljno prikazen. Nato pa je brez pomisleka sedla, sedla je trdno, celo udobno se je namestila, čeprav je iz zadrege mečkala prt pod mizo. Mladega moža moč komuniciranja s preprostimi ljudmi ni nikoli zapustila.
„Vera, midva s sosedo bi
32
tudi kaj prigriznila", seje obrnil proti ženi.
„Lahko, saj sem že prej hotela, ko pa je soseda ves čas na pobegu", se je izmotavala.
„Evi sem telefonirala, veš", se je obrnila Tona proti Emilu in zdaj prvič ni spustila vek.
„Evi, da! Dolgo je že nisem videl. Je poročena?"
„Ni še. Bo pa kmalu. Menda ga bo tokrat zares pripeljala", je sklonjena šepetala.
„Lepo, lepo. In bo najbrž kar \ostalavbeli Ljubljani."
„Tako se sliši. Saj doma na tej krpi zemlje ne bi mogli živeti. Do mesta je tudi celih petnajst kilometrov. Služba pa najbrž tudi ne čaka ravno nje."
„Jaz se tudi vozim. Privadi) sem se."
„lmaš pač srečo, da je tvoja delavnica zunaj mesta in v našo smer."
Vera si je med tem nadela svež predpasnik, se počesala in prinesla na mizo majhen narezek.
„Tako, zdaj bomo laže kaj zalili", je ponudila Toni najprej.
„Bomo kar brez kruha?" je podražil mož.
V zadregi je rahlo zardela in odšla v shrambo.
„Emil, imaš pa lepo in prijazno ženo", je pomežiknila.
..Zadovoljen sem", je priznal.
Tona si je naložila salame In sira na kruh, odrinila krožnik in govorčila:
„Da gospodinji ne bo treba pomivati."
Nato je izpila še preoštanek iz kozarca in ko je hotel Emil še naliti, je preprečila z roko, rekoč:
..Dovolj, človek mora imeti mejo. Imam še delo. Ampak", je pomenljivo pogledala zdaj Emila, ..ampak vesela sem, da smo se tako lepo našli. Hvala za telefon!"
„Prijetna soseda", je dejala Vera možu.
„Res, toda tega ne reči pred mamo."
„Semže."
„ln?" se je začudeno zapičit v njene oči.
„Nič. Nekaj pikrih. Potem pa sva kar preskočili na nekaj drugega. Poslušaj, kaj pa imata?"
„Sta imeli, veš... Sicer ti jaz tega ne bom pripovedoval, boš že zvedela od drugih."
..Neumnost! Tujce naj sprašujem. Ne, tako zelo zanimiva mi njuna zgodovina res ni."
(ddljc prihodnjič)
DELOV!NOZEMSTVU
Izšla je knjiga, k/ vas obširno Informira o delovnih dovoljenjih, o plačah, de/ovn/b In sfanovanjsk/b razmerah, o vizah, potnih stroških, klim! /td. Dobite tud! nas/o ve pod/et/j, k/ potrebujejo delovno sl/o v Evropi, ZDA, Kanadi, Zahodni Indiji, Avstraliji In na Daljnem vzhodu. /Vudljo vam de/o npr. v kovinarstvu, oljniIndustnjl, vrtnarstvu, potrebujejo voznike, turistične vodiče,
zaposlite se lahko v hotelih In restavracijah, kot aupalr, na /uksusnlh križarjenjih.
če se za to zanimate, nam pišite! Brezplačne Informacije dobite, če pošljete že franklrano kuverto na naslov; CEA/7*RAL/-/US Box 48, S-142 Stockholm Švedska.
P.S.: Delovnih mest ne posredujemo!
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
V TEM TEDNU NATELEV!Z!J!
CE
PE
$0
NE
PO
10.30	Zakon izprijencev - film;
16.30	Čarobna knjiga; 16.55 Poročlia M otroke; 17.05 Nekoč je bilo...; 17.00 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Trdo, a prisrčno; 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Argumenti; 22.00 Črna 13; 23.30 Petrocelli - detektivka; 0.20 Poročila.
10.30 Argumenti; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.10 Risanke; 19.30 Časvsliki; 19.57 Šport; 20.15 Šov miks - zabavna oddaja; 21.50 Plešem samo zate - film; 23.25 Mr. Moto in njegova ptičja vaba - kriminalka; 0.25 Aktualno.
10.30 Plešem samo zate; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Calimero; 18.00 2X7 - sedem dni sporeda na 2 kanalih; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 Časvsliki; 19.57 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.20 Zrcalne podobe - Alfred Hrdlicka in njegova najljubša knjiga; 22.05 Mercenario.
10.35 Ljubček, k diktatu; 14.10 Otrok Donave; 16.00 VVurlitzer za otroke; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Šport-ABC;
17.30	Pet prijateljev; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 19.00 Veselo v soboto;
19.30	Časvsliki; 20.15 4proti Viliju; 21.55 Arianda na Naxsosu; 0.05 The Munsters.
11.00 Matineja - prenos iz Dunajske državne opere „V spomin na 11. marec 1938; 14.25 Burleske; 14.45 Ženska v hermelinu; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Nadaljevanje ne sledi; 17.25 X-targe; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Nič kot spomini -ob 65-letnici Mita Dorja; 23.10 ..Mister pet odstotkov.
10.30 Ženska v hermlinu; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.30 Male pustolovščine; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15Športv ponedeljek; 21.15 Mike Ham-mer; 22.05 Novi stroj informacije; 22.50 Benjamin Britten.
10.30	Otrok Donave; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke: 17.05 Pinocchio;17.30 Tudi šala mora biti;17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi;
18.30	Angel na zemlji; 19.30 Časvsliki; 19.57 šport; 20.15 ..Univerzum" - naš kozmos" ; 21.07 Dediščina Guldenbur-gov; 0.00 High Chaparral.
RAMO KORO

Torek, 8.3.
Halo,prijatelji! Partnerski magazin
Sobota, 12.3.
Duhovni nagovor (p. Rafo Pinosa) Voščila (D. Urschitz)
Sreda, 9.3.
Dobra volja je najbolja. Pesmi in melodije, ki jih radi poslušate.
četrtek, 10.3.
Rož-Podjuna-Zilja
Nedelja, 13.3.
Koroška poje Posnetek prireditve v Beljaku Ponedeljek, 14.3. Pričevanja (17). Polpretekla zgodovina kor. Slovencev
Petek, 11.3.
Koroški avtorji: Janko Messner-iz dnevnika leta 1938
Torek, 15.3.
Kriza brez konca: Glasbena šola na Koroškem
16.00	VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alpe-Jadran-magazin; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Čas v sliki - Znanje aktualno - Kulturni žurnai; 20.15 Afera Cartiere - film; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Libanon -trgovina s hašišom; 23.10 Nočni studio; 0.10 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.10 Yityang - pustolovščine na Kitajskem;
18.00	1-2-X (nogomet in toto); 18.30 Avstrijavsliki;19.00 Čas v sliki - Znanje aktualno - Kulturni žurnai; 20.15 Dynasty -Denverjev klan; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; Poročila.
16.00 VVurlitzer: 16.45 Hotel; 17.30 Avstrija v sliki; 18.00 Prenos iz Štefanove stolnice - Mir oddaljenim-mir bližnjim; 19.00 Čas v sliki - Znanje aktualno -Kulturni žurnai; 20.15 „38" film VVolfganga Glucka; 21.50 Obrazi Evrope; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Šport; 22.50 Pariz Teksas; 1.20 Poročila.
11.00 Osmi dan; 16.10 Videostrani; 16.25 Osmi dan; 17.05 Tuji jeziki; 17.30 Zbis: Srečni metulj; 17.45 Cyrano de Berge-rac; 18.15 Pokaži mi kako; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Kaos; 23.10 Dnevnik; 23.25 Videostrani.
10.50 Otočje v zalivskem toku; 16.25 Videostrani; 16.40 Mozaik; 17.30 Enajsta šota; 18.15 Makedonske ljudske pesmi; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Fanny in Alexander; 22.40 Dnevnik; 22.55 Jubilejna teveteka; 0.40 Videostrani.
10.00 Tednik; 16.30 Mozaik; 17.30 V znamenju dvojčkov: O dveh jezikih; 17.50 Grizli Adams; 18.15 Stara kolonija; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Sever in Jug; 21.10 Zmagoslavje zahodne civilizacije; 22.00 Dnevnik; 22.15 Druga dežela.
Dunaj pred prik!jučitvijo
Petek, 11. 3. 1988, TV A2, 20.15 - Po romanu Friedricha Torberga „Tudi to je bii Dunaj" je nastai fiim „38". V opisovanju ijubezenske zgodbe med miado igralko in židovskim pisateijem prikazuje, kako pred priključitvijo k Hitlerjevi Nemčiji v Avstriji narašča nacistično gibanje, gospodarska situacija se zaostruje, latentni antisemitizem pa je vedno bolj agresiven. Edina rešitev je beg.
10.26 Smučarski poleti iz Oberstdorfa; 13.30 Operna gala - Fidelio; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer - oddaja onovih filmih; 18.30 Avstrijav sliki; 19.00 Časvsliki-Znanje aktualno - Kulturni žurnai; 20.15 Kavarniške zgodbe; 21.45 Šport; 22.20 Colosius; 23.55 23.55 Aktualno.
9.10 Zažgani pesniki; 10.30 Smučarski poleti iz Oberstdorfa; 15.00 Športno popoldne; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Air-pot; 22.35 Superman divjega zahoda; 0.15 Sedem dni športa; 0.40 Čikago 1930; Poročila.
16.00	VVurlitzer; 18.00 Linden-straBe; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Čas v sliki - Znanje aktualno - Kulturni žurnai; 20.15 Klinika v Schwarzwa!du;
21.00	Novo kinu; 21.15 Šiling; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Darling; 0.20 Aktualno; 0.25 Columbo -detektivka.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 Avstrijav sliki; 19.00 Časvsliki-Znanje aktualno - Kulturni žurnai; 20.15 Kaj sem; 21.07 Bratje prezidavajo - ..Perestrojka" in Vzhodna Evropa; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Večer spominov iz gledališča v Josefstadtu.
11.45	Dinar; 12.25 Jubilejna teveteka; 16.00 Videostrani; 16.15 Medijev top; 16.45 Pokonci, delfina; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Naš utrip; 20.25 Evrovizija 87;
20.45	Žrebanje; 21.00 Izbor pesmi za pesem Evrovizije; 23.00 Dnevnik; 23.15 Vrnitev v paradiž; 0.00 Videostrani.
14.15 Videostrani; 14.30 Kako zelena je bila moja dolina; 15.25 Rapsodija v modrem; 17.45 Kavarna; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 TV mernik; 19.16 TV okno; 19.18 Zrno; 19.55 Vreme; 20.05 Ljubezen nam je vsem v pogubo; 21.00 Zdravo; 23.30 Videostrani.
16.45 Videostrani; 17.00 Zrcalo tedna; 17.15 Naš utrip; 17.30 Radovedni taček; 18.45 Legende sveta; 18.20 Boj za obstanek; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Bratranec iz Amerike; 21.15 Omizje; 23.15 Videostrani.
16.25 Videostrani:	16.40
Mozaik; 17.40 Pamet je boljša kot žamet; 17.45 Periskop; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme: 19.01 Obzornik; 19.13 TV okno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Korak čez; 21.10 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.05 Video-godba; 22.50 Videostrani.
Štiri noveie
Sreda, 9. 3. 1988, TV LJ1, 20.05 - V filmu „Kaos", kar je pravzaprav Kavasu, rodno mesto Luigija Pirandel-la, smo priča neverjetni skladnosti literature in filma. Štiri novele, Drugi sin, Vpliv lune, Rekvijem in Vrč ter ob koncu še pogovor z materjo, sta brata Tavia-ni obdelala na izredno decenten način. Zadela sta srce in dušo dela Italije. Vsaka zgodba je velika mojstrovina, izvrstna pa je tudi povezava med njimi.
Odpadništvo
Petek, 11. 3. 1988, TV LJ, 22.15 - Resnični dogodki iz angleškega Cambridgea v 30. letih so bili osnova tako priredbi gledališkega kot tudi filmskega dela, ki ga je v obeh različicah napisal Julian Mitchell. „Druga dežela" je postavljena v zavod Eton. Najvišji kasti teh gojencev je vnaprej zagotovljena kariera v diplomaciji, sodstvu, vojski. V filmu imamo opraviti z odpadni-štvom, odpadnika pa sta oba glavna junaka.
Dobiček s preprodajo drog
Sreda, 9. 3. 1988, TV A2, 22.22 - Britanskim novinarjem je prvič uspela dokumentacija o zapletu med pristaši libanonske državljanske vojne in tistimi, ki imajo dobiček od barantanja z mamili. Podrobnosti boste izvedeli v oddaji.
Le spomini Dediščina
Nedelja, 13. 3. 1988, Nedelja, 13. 3. 1988, TV Al, 20.15 - Televi- TV Al, 22.10 - Po
zijska igra Miloša Dora istoimenski knjigi Petra prikazuje tri generacije Sichrovskega „Rojeni s srbske rodbine med krivdo" je nastala tudi obema vojnama.	oddaja ..Dediščina.
Zažga!i so njihova de!a
Nedelja, 13. 3.1988, TV A2,9.10 - Brecht, Czo-kor, Fried, Heine, Roth, Viertel so le nekateri izmed avtorjev, katerih dela so v tretjem rajhu prepovedali in sežgali na grmadi. Iz prizorov pesmi in recitacij je gledališče Jura Soyfer pripravilo kolaž teh znamenitih del.
dr.
ffMNC/JA
Z1V/7TEM
Fdor dos/cj sc /h sjio-zna/ avstrijske kn/tarne arogance, .se /e o nje/ /abko prepriča/ pretek/i četrtek, ko /e avsfri/sAa te/evizi/a prenaFa/a oddajo „Ca/e Centra/" /z Moskve. V nje/ z avstrijske strani ni bi/o s/edtt po že/ji za enakopravno Zadra mo izmenjavo,* Fe .sam pozdrav avstrijskega intendanta Morboeja, njegov hinavski ,,Grd/i Oott", je napovedova/; avstrijska te/evizi/a ra-
KULTURNA AROGANCA
skim barbarom pogumno vrača krFčansko ka/taro. /n ko se je v svoji predstavitvi zače/ Fe babatt, kje vse je „Ca/e Centra/" Fe gostova/ - Ftirikrat v /Vesv Torka, enkrat v Pariza, enkrat v Pras/ja, enkrat v PadimpeFfi - je bi/o jasno; g/e/te, vam, ki ste zaprti, prinaFamo dab svetovne ka/tare.
Danajski Fapan Zi/k je mis/i/ sovjetskim g/eda/-cem posredovati dodatni poak iz zgodovine, ko je naFte/, da so Lenin, Trocki/ in /labarin skova/i oktobrsko revo/aci/o pravzaprav v danajskem „Ca/e Centra/". Pran-daaer si /e bi/ spet vFeč v v/ogi //am/eta. ko /e/i/o-
zo/ira/ o v/ogi ametnika v prizadevan/ib za mir („razoroFitev a/i obo-roFitev -? to /e vpraFa-n/e"/ in se „dokopa/" do presenet/jivega zak/jnč-ka, da /e farizem na/bo/jFi garant za svetovni mir.
/Vato so avstrijski gosf/e a/i gostite/ji - v kakFni v/ogi so v Moskvi pravzaprav bi/i, ni priF/o do izraza - raškim ade/eFen-cem, ki pa sami skoraj niso priF/i do besede, zače/i dopovedovati, kaj si morajo predstav/jati pod pojmom „pere-stro/ke" in „g/asnosti".
Avstrijskega intendanta /e Fe posebno
začadi/o dejstvo, da igrajo v moskovskem g/e-da/iFča Pirande//ij'evo dramo „Sest oseb iFče avtorja" in da neka moskovska za/oFba izdaja de/a Franza Fa/ke. Oboje /e vendar izraz „antitota/itarizma" - od kod tore/ taka ponadba v s strani partije vodeni -Sovjetski zvezi? Paski gostje na tako s/o-boamno vpraFan/e niso odgovori/i. /Vavzoči reFi-ser Firande/b/evib „-$est oseb" Vasib/ev /e v mis/ib verjetno Fe snova/ novo dramo; „Fna/st oseb iFče diskast/skega vodjo". Satira a/i tragedija? -osebnost avstrijskega intendanta dopnFča vse moFnosti.
Letošnji zimski pohod in smučarski tek sta biia v znamenju treh obietnic:
Ze desetič na Anhovo oec!
.So&o/ac paf7aF/ac prc/žcč/Zc, 7i/ 7</7 70. Z//7!^A// /70/!06? na žir/T/oro peč /aAro masovna pr/-ggL ^	— recAz/eF, Aro/ ^o s? organ/za/orp /o
S!OV! NSK)
VESTMK
1/e/ika je b/7a zagnanost uc/e/ežencev /efošnjega smučarskega /eka na Čemern/c/. ^^ ^
Priprave SAK
Igralci Slovenskega atletskega kluba so za teden dni na pripravah v Umagu. Doslej so odigrali tudi že dve pripravljalni tekmi, in sicer so podlegli drugemu v slovenski ligi Slovanu iz Ljubljane s 3:0, štajerskega podligaša Muregg pa so premagali z 2:1. Gola sta dosegla Kristijan Wolbl in Pepej Pasterk.
Toda iz Umaga prihaja tudi slaba vest: na treningu sta se namreč poškodovala napadalca Arthur Hanser in Richard Burger, ki bosta - tako meni zdravnik - morala počivati najmanj tri tedne. To pomeni, da je vprašljivo, če bosta mogla igrati v pokalni tekmi proti Vorwartsu iz Steyra, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 16. uri.
Hanzi Smrtnik pokaini prvak
Sankač SŠK Obir iz Žele-	In spet k tekmovanju v Čaj-
zne Kaple Hanzi Smrtnik je bil na zadnji tekmi za koroški sankaški pokal v Čajni tretji in si tako zagotovil zmago v skupnem seštevku za vso sezono. Povrh tega pa je skupaj s svojim klubskim kolegom Jozijem Karničarjem osvojil izvrstno četrto mesto med dvojicami.
Hanzi Smrtnik pa se je uveljavil tudi na tekmi za Karavanški pokal, ki so ga letos odtočili v dveh tekih v Svečah. V prvem teku je bil drugi, v drugem pa tretji, kar je v skupnem seštevku pomenilo odlično drugo mesto.
Manj uspešni so bili Obir-jevi sankači, saj so v prvem teku vsi izpadli, v drugem pa. je bil Willi Urschitz v tekmovanju s športnimi sankami drugi.
ni: Veliko nagrado Koroške si je v splošnem razredu priboril Fridi Osojnik (pravtako SŠK Obir).
Hanzi Smrtnik
SMa. Mohar
Vremenska situacija zadnjih 24 ur v startnem področju pri Polancu na Čemernici: gosta megla in sneg v soboto popoldne, vigredne temperature in skoraj jasno v nedeljo, na dan pohoda in teka. Mnogi planinci in tekači so se ustrašili grdega vremena — še v nedeljo zjutraj je po vsej Koroški rahlo snežilo - in so tako zamudili jubilejno srečanje in tekmovanje.
Udeležba kljub temu ni bila od muh: nad 300 ljudi, večina iz matične države, je prispelo v gorski kraj nad
Šentjakobom v Rožu, da bi šli po poteh partizanov in se spomnili tistih 8 borcev, ki so bili nasilno umorjeni februarja leta 1945. Pod Ari-hovo pečjo je bil namreč v bunkerju sedež Okrajnega odbora Osvobodilne fronte za Beljak. Nacisti so za bunker zvedeli in ga tudi izsledili. Obkolili so ga in do kraja raz-
Rezu!tati teka
Dekleta do 16let: t. Katja Kejžar2. Polona Erlah. Ženske nad 30 let I. Brigitte Prušnik 2. Marjeta Šparovec. Fantje do t6 let: Dejan Mezek 2. Miha Larisi 3. Sandi Vidovič. Moški do 30 let (proga 7 km): L Ludvik Majcen (27:40.0) 2. Andrej Zupan (27:56.3) 3. Toni Majcen (28:54.5) 4. Tine Zupan (30:43.4) 5. Marko Pobirk (32:02.7). Moški nad 30 let (proga 7 km): L in najboljši dneva Hans Moll (26:27.0) 2. Milan Sedušak (28:27.9) 3. Willi Tschemernjak (28:35.0) 4. Frenk Kavka (32:45.7) 5. Janez Globočnik (33:43.5) 6. Franc Rožič 7. Janez Omerza 8. Janko Malte. Moški nad 50 let: L Morautschnig Ernst 2. Franc Hrovat 3. Stane Anderle.
dejali. V neenaki borbi s fašističnimi krvniki so padli omenjeni borci, med njimi so bile tudi ženske in 16-letni kurir. Trupla padlih partizanov so vrgli ob rob šentjakobske ceste in jih tam pustili ležati nekaj dni, da bi ustrahovali prebivalstvo.
V opomin na ta dogajanja je Slovenska športna zveza leta 1979 organizirala prvi zimski pohod. Letošnji deseti pa je bit tudi v znamenju 40. obletnice obstoja SŠZ in, kot je ob pozdravu dejal njen predsednik dr. Ludvik Druml, v opomin na leto 38, ki je pomenilo začetek najhujših represalij napram koroškim Slovencem. O pohodnikih pa je treba zabeležiti, da so se nekateri že desetič udeležili pohoda, za petkratno udeležbo pa so številni prejeli zlato značko.
Za brezhibno oskrbo udeležencev sta skrbela soprire-ditelja SPD ,.Rož", s klobasami in čajem, in Slovensko planinsko društvo, katerega člani so teptali stezo. SŠK Obir je z najmodernejšimi napravami meril čas tekačev na progi, ki jo je speljal Stanko Mečina. Njega in ekipo Kapelčanov je pohvalil predvsem najboljši dneva in dobitnik Vestnikove plakete, Celovčan Hans Moll, ki je te dni postal tudi koroški prvak. Jubilejni deseti zimski pohod in smučarski tek sta se iztekla v prijetni družabnosti na prostoru pred Polančevo domačo	Franci Rulitz
ŠPORTNE VESTI
#	Smučarski skoki:	Na
prireditvi SŠK Obir je bil najboljši dneva Zahomčan Gun-ter Kaiser. S skokom 25 metrov je zabeležil tudi nov rekord skakalnice pri Poder-šniku. Že na tretje mesto pa se je uvrstil domačin Thomas Krasnik. Ostali zmagovalci: Martin Krieber (otroci I), Andrej Zagernik (otroci 11) ter Tomaž Kuglitsch (šolarji
I).
#	Kros-tek:	Po šestem
mestu na štajerskem univerzitetnem prvenstvu v gorskem teku je Peter Andrej Štern iz Rikarje vasi dosegel na celovških tekmovanjih za pokal v krosu (tri tekme) solidno šesto mesto. Kot je Peter povedal v razgovoru s Slovenskim vestnikom, smatra te nastope le kot pripravo za dunajski spomladanski maraton.
#	Namizni tenis:	NTK
Celovec 1 je premagal tudi Saturn iz Celovca s 7:3. Točke za NTK: F. J. Smrtnik (3), Kupper (2), Mohar (1), Smrtnik/Kupper.
Najboljši Danijel Užnik!
Da so si v Šentjanžu za letošnjo smučarsko sezono zastavil visoke cilje, nam je povedal vodja njihovega športnega društva, direktor Erih Užnik, že pred začetkom tek-

Danijo/ Užnik
Slika. Mohar
movanj. Vso sezono so se tudi trudili, da hi nadebudni naraščajniki - to so mladi športniki, ki tekmujejo v otroški skupini - tudi letos ponovili svoje lanske uspehe, ko je Danijel Užnik osvojil koroški pokal, Dunja Jamnig pa je bila pri dekletih druga (naslov pa zgrešila le za 17 stotink sekunde). Poleg tega je ŠD Šentjanž lani prejelo tudi moštveni pokal, saj so poleg imenovanih dveh tudi drugi tekmovalci skoraj vedno nabirali točke.
To je bil torej doslej največji uspeh Šentjanščanov in vsakdo je že pred tekmovanji vedel, da bodo tolikšen uspeh le težko ponovili. Toda mladi Danijel Užnik se tudi od obremenitve, da mora letos braniti svoj naslov, ni dal zbegati in gaje ponovil: tokrat na zelo prepričljiv način, saj je v Podnu, kjer je ŠD Šentjanž organiziralo finalno tekmo za takoimenovani Tyrolia-pokal, prehitel svojega tek-
meca Schonfelderja (Peca) v obeh tekih slaloma in si tako zagotovil poleg dnevne zmage tudi zmago v skupnem seštevku pokalnega tekmovanja.
Lahko si predstavljamo, kolikšno je bilo veselje malega Danijela, pa tudi njegovih trenerjev (Eriha Užnika in prof. Tonča Malle-ja). S to zmago pa je Danijel razbremenil tudi svojo kolegico Marion Maloveršnik, ki je bila pred finalno tekmo še na tretjem mestu skupnega seštevka, v Podnu pa je imela veliko smolo, saj je izpadla že v prvem teku, tako pa tudi v skupnem seštevku zgrešila mesto na stopnicah: bila je četrta.
Izpad Maloveršnikove pa je v bistvu odločal tudi o uvrstitvi v moštvenem tekmovanju. Z dobrimi točkami bi bila Marion zagotovila tudi ponovno zmago Šentjanža, ki pa je tako zaostal za Peco za nekaj borih točk.
Andrej Mohar
TERM!N)
NAMIZNI TENIS
Četrtek, )0. 3. 1988: SC A Sen
tvid - Selc H (19). Labot - Sele 111(19.30).
Petek, H. 3. 1988: Carinthia -NTK Celovec!! (19). Ponedeljek, 14. 3. 1988: NTK
Celovec 1 - KAC (19). NTK Celovec H - Liebenfels (19).
ŠAH
17. - 27. 3. 1988: 9. šahovski festival na Bledu (informacije: Šahovska zveza Slovenije, Cankarjeva 1/1, Ljubljana, telefon: 061/210-714).
f SMUČANJE
Četrtek, K). 3. 1988: Deželno šolarsko prvenstvo (Dobrač, 10.30)
SMUČARSKI
SKOK!
Nedelja, 13. 3. 1988: Koroški otroški poka) (Bad Blciherg, H).
SANKANJE
Nedelja, 13. 3. 1988: Spomin sko tekmovanje (Dellach, 11).