IN MEMORIAM — DR. VIKTOR HOFFILLER UMRL D r. V iktor H offiller, upokojeni vseučiliški profesor in dolgoletni ra v ­ n a te lj A rheološkega m u zeja v Zagrebu, je po dolgotrajnem boleh an ju um rl dne 17. ja n u a rja 1954. K ljub dolgotrajni bolezni je njegova sm rt p re ­ senetila njegov ožji krog znancev in p rija teljev , posebno p a m uzealce in arheologe naše domovine. Rodil se je 18. fe b ru a rja 1877 v Vinkovcib, k je r so antična tla rim ske C ibalis vplivala nanj, da je že v m ladosti pokazal veliko zanim anje za sta rin e svojega rojstnega k ra ja . Po končani gim naziji je odšel štu d ira t klasično arheologijo na D u n aj. Bil je učenec slavnih arheologov Benn- dorfa in B orm anna in je postal km alu član A vstrijskega arheološkega in štitu ta na D unaju. Kot ta k je pom agal svojim profesorjem p ri z b ira n ju napisov za CIL III v Ita liji in v B olgariji. Posebno dobro je p reštu d iral tu d i preostali bolgarski arheološki m aterial, k i ga je porabil pri svoji disertaciji. E na n ajboljših d isertacij d u n ajsk e filozofske fakultete je gotovo njegov »Traški konjenik«. To je bilo tudi prvo njegovo delo, ki je izšlo le ta 1902 v VI. letniku N. S. V jesnika H rvatskog arheološkog društva u Zagrebu. Po doktoratu je nastopil službo kot kustos v A rkeološko-histo- ričnem narodnem m uzeju v Zagrebu (leta 1901). N jegov ravnatelj, prof. Brunšm id, svetovna num izm atična kapaciteta, je H offillerja tak o j uvedel v skrivnosti num izm atične znanosti. Prvo Hof- fille rjev o m uzejsko delo je bilo, da je n ared il in v e tar in u red il m uzejsko zbirko grških in b arb a rsk ih novcev. D anes šte je ta zbirka čez 10.000 lepo u re je n ih kosov. Še k asn eje je skrbel za njeno izpopolnitev, n. pr. z n a ­ bavko dragocene skupne n ajd b e keltskih d en a rjev v Sam oboru. Mnogo je potoval po inozem stvu in je uvedel v m uzej v Z agrebu nove tehnične p ri­ dobitve, posebno v načinu ko n serv iran ja. K asneje je posvetil vso svojo pozornost predzgodovinski zbirki, ki jo je večinom a tudi sam u red il in in v en tariziral. Vodil je tu d i važna izkopavanja. T ako je n. pr. raziskoval predzgodovinska grobišča na D aljsk i planini, v S m iljanu in v V eliki G orici p ri Z agrebu slovansko in prazgodovinsko pokopališče. K ljub prezaposlenosti je vendar H offiller še vedno našel čas, d a je prim ern o publiciral rezu ltate svojega znanstvenega dela v m uzeju in na teren u . Sodeloval je v zagrebškem »Vjesniku« z m nogim i svojim i članki. 0 rim skih bronastih posodah iz Siska je H offiller n a jp re j pisal v m ad žar­ skem A rchaeologiai ërtesitô. K asneje je to razp rav o razširil in je izšla v »Vjesniku«, VII, pod naslovom »A ntikne b ro n san e posude iz H rvatske 1 S lavonije u N arodnem m uzeju u Zagrebu«. Zanim ivo je, da je H offiller n a jp re j soglašal z Eriko Tietze, da je Robbov o lta r iz cerkve sv. K atarine D o n n erjevo delo (»Vjesnik«, IX). K asneje je to popravil in je ugotovil poleg tega še več drugih Robbovih del. U gotovil je tudi, da je Robba p re ­ živ ljal svoje zadnje dni v Z agrebu in je tudi ta m k a j um rl (»Vjesnik« XIV). O b jav il je tudi slovansko grobišče iz V elike G orice (»Vjesnik« X). V arheološki zbirki N arodnega m uzeja v Z agrebu je bilo zelo veliko rim skega orožja iz Siska. H offiller je natančno p reštu d ira l te predm ete. O gledal si je tudi druge ta k e zbirke v tujini. P lod njegovega raziskovanja je b ila »O prem a rim skog vojn ik a u prvo doba carstva« (»Vjesnik« XI in XII). S tem delom je postal p rivatni docent za klasično arheologijo na zagrebški univerzi (leta 1914). Skupno z dr. A bram ičem sta izdala ob 60-letnici dona Fr. Buliča njem u posvečeni m onum entalni »Zbornik«. Ko je bil leta 1923 njegov doted an ji šef prof. B runšm id upokojen, je H offiller naslednjega le ta nastopil rav n a teljsk o m esto na m uzeju in na univerzi. H offiller je postal tudi znanstveni sodelavec Internacionalne U n ije A kadem ij v Briisslu. Izdelal je dva zvezka predzgodovinske in slo­ vanske keram ike iz H rv atsk e; skupno s prof. S ario p a »Antike Inschriften aus Jugoslavien«. Sam je tu d i uredil zagrebški »Vjesnik« od XV. le tn ik a d alje. N apisal je tudi več m anjših člankov v razne tu je revije. N aj om enim samo članek ob VI. internacionalnem kongresu arheologov v B er­ lin u le ta 1939: »Prolegom ena zu A usgrabungen in Sirm ium « itd. Kot pro­ fesor n a vseučilišču v Zagrebu je vzgojil tu d i veliko število m ladih arheo­ logov, k i so sedaj nam eščeni po raznih m uzejih in inštitutih. Ti in njegovi stro k o v n i p rija te lji so m u ob njegovi 60-letnici poklonili lep »Zbornik« zn anstvenih razprav. Kot človek je bil vedno zvest sin svojega naroda in je bil zaradi tega za časa NDH tudi upokojen. Svojim podrejenim je bil p rav i oče in je pom agal mnogim, ki so bili v težkih m aterialnih razm erah. P odpiral je p riv atn e znanstvenike in a m a te rje s tem, da jim je dal n a razpolago bo­ gato m uzejsko knjižnico. Z agrebško num izm atično društvo, čigar častni član je bil, je im elo dolgo časa svoje prostore in svojo vzorno zbirko v arheološkem m uzeju. R ad je dajal od svojih bogatih m uzejskih izkušenj in iz zakladnice svojega zn a n ja vsakom ur, k d o r ga je v p rašal za svet. Bil je dober kolega v profesorskem zboru in n ajb o ljši u čitelj svojim učencem. H rv ašk i narod in arheološko znanost je z njegovo sm rtjo zadela ne­ nadom estljiva izguba. N jegova dela pa bodo im ela tra jn o vrednost. Josip Klem enc