Prof. Fr. Pengov
Spomini
(Pripoveduje  Liska iz Kurje  vasi.)                                (Konec.)
Sr^. o sem se nekega jutra zbudila na svoji gredi, me je močno zeblo.
-^a^s    Hotela sem se stisniti pod kreljut svoje matere, a tedaj je šavsnil
<\V^ P° meni tuj robat kljun, da sem se bliskoma zavedela: »Matere
^     nimam več!« Sedela sem med dvema kurama, ki sem ju le pre-
dobro  poznalia.  Bila  sta  to dva  trmoglava,  hudobna  stara  okostnjaka,
suha in trda kot kol v meji, in grizoča kot pes na verigi.  Ena izmed teh
hudobnic bi mi bila, ko sem se le majčkano genila, skoraj izkljuvala oko.
Ves dan sem potem stikala za materjo po hlevu in dvorišču; pa je ni bilo!
Ali jc pač že občutilo kdaj srce kakega piščanca bridkejši obup, kot sem
ga jaz tisti dan?
Minulo je potem par dni brez mlru in tolažbe. Najbrže bi bila odšla tudi jaz za materjo neznano kam, da me ni srečna usoda spravila iz Bol-garovega dvora na drugo materino ali boljše: sestersko srce.
Nekega dne je namreč pridrčala pred našo hišo elegantna kočija z. gumijevimi kolesi, kot jih imajo kolesarji in avtomobili. Imenitna gospa iz sredine mesta je obiskala mojo gospodinjo. Med drugim ji je povedala tudi veselo novico, da ji je ozdravela dvanajstletna hčerka od smrtno-nevarae bolezni.
»Hvala stokrat Bogu za to milost!« se je radovala gospa. »Seveda jc pa otrok še vedno slaboten, in pa čudne muhe se je lotevajo časih. Pred tednom je poginila Kamili pritlikava papiga, ki jo je zelo ljubila. In veste, kaj si je izmislila zdaj?   Da ji kupim mlado putko!«
»No, to željo ji pa lahko izpolnimo, draga gospa,« reče moja gospo-dinja. »Ali hočete našo jerebičasto Lisko?« Povede gospo v prodajalnico in ppkaže natne.
»Ni napaena vaša misel,« reče gospa. »Liska je res ljubka. Le to je, gospa Bolgarka, vas ne maram oropati, in mali vaš Nejček bi bil gotovo nemalo žalosten vsled take izgube.«
»Zadnjim besedam res ne morcm oporekati,« pravi gospodinja, »tod3, ko bi hotela poslušati svojega Andrejčka, bi ne smela nikoli niti ena sama puta z našega dvorišča. Čc vam je putka všeč, jo kar vzemite. Ne morete si misliti bolj srčkane igračke od nje. Pri moji mlečni trgovini mi je pa samo na potu, in če je nc vzamete vi, pride v kratkem v pražilno ponev ali pa na raženj.«
Sicer šc nisem razumela vscga pomena ieh besedi, vcndar me jc oblila »kurja« polt od grebena do konca krempeljcev, ko sem to zaslišala.
»Če je pa tako,« odgovori gospa dobre voljc, »jo pa vzamem z ve-seljem.  Iskala sem že pri različnih trgovcih s perutnino pripravno živalco;
Leto 53        ^^^^^^^    VRTEC         ^^^^^g   Stran f^™
toda  vsi  so  imeli le   odurno  svojat,   ki  bi  Kamilini  kletki   delala  mak> parade.«
Strah mi je šinil v koščice, ko sem opazila, da se obračajo zdaj vse. oči name. Skušala sem se rešiti v naglici, a v svoji burnosti sem preobrnila prazno mlečno konvico. Gospa Bolgarka je urno zapahnila priprta vriata, in bila sem v njenih rokah. Potisnili so me v nekako »vavtarico«, s kakršno lovijo pozimi siničke, me dali na voz, in gospa iz mesta se je zahvaljujoč se poslovila. Konja sta potegnila, in voz je zdrčal s tako hitrostjo po vzornem ljubljanskem tlaku, da bi se bila polotila omotica še kake trd-nejše glavice, kakor je bila moja.
Močno mi je šumelo po glavi, ko se je ustavil voz pred lepo hišo na Starem trgu. Odnesli so me kvišku po stopnišču, ki je imelo kot zlato se blfščeče ograjene držaje. Potem sem prišla v krasno urejeno sobo in zagledala v nji čarobno dekletce, staro deset ali enajst let, oblečeno v belo spalno obleko in počivajočo v naslonjaču. — Kar me je posebno vleklo k temu angelskemu bitju, so bile njegove nežne poteze na obrazu. Z obličja ji je odsevalo nekaj kot nežen blesk atlasov; bila je vitke rasti iri imela zlarte lasce, ki so ji segali do p^asu. Njene oči so imele na sebi nekaj nenavadno ljubkega; rahel, a vescl je bil njen nasmeh, njen glasek pa tako vabljiv, da si niti misliti nisem mogla, da b.i se utegnila iž teh ustec kdaj prikrasti žal beseda. Tudi deklična mama, gospa Malološka, je bila dobra žena;  a njena dobrota je nosila bolj navaden pečat.
Nehote sem se potrudila na moč, da se prikupim otroku. Vgriznila sem se celo v jezik, da bi pač ne kričala, ko so me jemali ven skozi ozka vratca kletke. Ko sem sedela na Kamilini roki, sem držala glavo lepo po-konci, kot sem slišala, da jo drže pridni otroci v šoli, in motrila deklico tako izrazito, kot je le mogoče bitju mojega r.odu. Božala in poljabovala me je deklica1 nekaj trenutkov in se zahvaljevala na silno ljtibezniv iiačin •   mamici, ki ji je tako hitro izpolnila prošnjo.
»Veš kaj, mamica?« je rekla. »Če gledam to srčkano, pisano pišče, se spomnim naše krasne pristave na Mali Loki, kjer je toliko jerebic. Kje si putko dobila?«
»Pri Bolgarovih,« odgovori gospa. »Ko je slišala gospa Bolgarova, da bi ti rada pišče, mi je takoj ponudila svojo Lisko.«
»Liska jo bomo klicali? Oj, kako Ijubko ime! Ali jo smem dejati v kletko na balkonu?«
»I seveda!   Saj je putka tudi ptica.   Stori ž njo, kar hočeš.«
•      •      «
Tako sem prišla v kletko na balkon. Krasno je bilo življenje pri Kamili Malološki. Ptičnica, kjer seih stanovala, je imela stene iz tanke, deloma celo pozlačene žioe, Bila je tako velika, da sem se v nji svobodno kretala na vse strani, vendar pa tako lahkotna, da so jo brez truda pre-našali z enega mesta na drugo. Navadno je stala ta kletka na mizi v kofu lepcga balkona,  okrašenega z bujnim  cvetjem  in  zelenjem.   Imela  sem
Stran 122                                         VRTEC                                           Lcto 53
torej dovolj svežega zraka, in moji radovednosti ni ostalo prikrito nič, kar se je godilo doli na cesti. Ponoči ali ob grdem vremenu so me pa prenesli v sobo poleg balkona; bila je to lepa dvorana z visokimi ogledali ob stenah. Kako sem se vzradovala, ko sem prvič opazila, da je bila v vsa-kem ogledalu tudi moja živa podoba; priznati moram, da me je večkrat napadla izkušnjava, da se ogledam v zrcalu.
Kako sem pa tudi rasla pri Maloloških! Vsa moja vnanjost je bila Hčna, in po neki plemenitosti v vseh kretnjah si me lahko ločil na prvi pogled od druge perjadi, ki so jo ponujale kmetice iz okolice doli na trgu Ljubljančankam. Mojo ponosno glavico je krasil žareče-rdeč, nežno na-gubčan greben; imela sem blesteče oči, fino prirezan kljun in majhne šapice kakor Japonke. Moje perje sicer ni bilo več mahovnato, zato pa še bolj pisano nego prej, in rep se je jel pahljačasto prožiti kot pri puranu ali pavu,
Ko sem se nekega dne, sama vase zaljubljena, oglcdovala v zrcalu in resno koracala pred njim gor in dol, da še bolj ugladim svoje vedenjc in kretnje, me prieseneti Kamila.
»Oho, Liska! Tudi tebe se prijema ničemurnost?« vzkliknc deklica. »Brrr-------, to pa ni lepo!«
Sicer je govorila gospodična vse to smehljaje, vendar sem pa jaz razumela nauk in odfelej posnemala svojo mlado gosipodarico, ki ni nikdar obstala pred zrcalom, da bi se ogledovala, kakor so to delale razne druge majhne deklice, njene prijateljice.
Moje Izjemno stališče je bilo vzrok, da sem živ«la v najožjem stiku z družino pri Maloloških. Z balkona sem lahko videla vse, kar se je godilo v salonu, in slišala vsako besedo, ki se je tam izpregovorila- Kmalu sem spoznala, da ima oče Kamilin, četudi sicer zdrav kot riba in visoko izobra-žen mož ljubcznivih manir, vendar neko čudno, meni neumljivo bolezen.
Vsak dan namreč, in še po večkrat, je prihajal po stopnicah na po-seben način opravljen mož, ki je nosil s seboj veliko usnjato torbo in izročal služabniku iz njc šop raznih papirjev, največkrat opasanih z ozkim ovitkom. Sluga je nesel papir domači gospe, ki je nckatere zavitke odprla z nožem, druge pa vrgla na stransko mizico, ki je bila pogrnjena z modrožametastini prtom. Ko je pa prišel gospod Malološki domov, je vselej objel soprogo in hčerko in kriaimljal ž njima nekaj minut. Kakor hitro pa je ugledal ome-njeni papir na mizici, ga je urno pograbil in razprostrl. In tedaj scm opazila, kako je dobri gospod včasih zardeval, včasih spet bledel; zdaj se je smejal na glas, pa spet preteče mahal z desnico po zraku. Pozival je ženo, naj ga posluša, in čital ji je zdaj s posmehljivim, zdaj z grotnečim glasom cele članke.
Jaz pa nisem umela,  kakšne čarovnije  ali bedastoče  so hranili v sebi tisti papirji; zvcdela sem Ie toliko, da so bili to »časopisi«, in da       : se je pečal gospod iz Male Loke — s politiko.   Na to so menda merili vzkliki, kakor »ubogi invalidi, nesrečna agrarna reforma, ncznosni davki in takse, kaj bo z našo Reko?« itd., besede, ki jih ni govoril nikoli ne
Leto 53_________________           VRTEC_____________________Stran 123
,'Bolgarov Andrejček, ne prijazna šivilja v nekdanji mansardi (podstrešni čobici) moje rojstne hiše. Spoznala sem pa že takrat, da je politika huda bolezen, ki se je morajo varovati ne samo piščanci, ampak tudi mladi ljudje, ki hodijo še v šolo.
Moja Kamila je bila namreč tudi pridna učcnka. Učila se ni samo brenkati na klavir, ampak tudi računati, govoriti lepo pravilno svoj materini jezik in ga ljubiti, najrajši ipa je poslušala gospoda kateheta,. k.i je govoril s tako vnemo o ljubezni božji do človeka, pa tudi do vseh drugih stvari, ne izvzemši mene tnale jerebičarke v kletki na balkonu. Vsa zamaknjena sem pa bila, kadar sta z gospo mamico zapeli. Posebno ena pesem, bolj otožnega napeva, se je prav pogosto razlegala po hiši moje malološke gospode. Zato ni čudno, da mi je ostala v spominu m vam jo lahko pcmovim.  Glasila se je nekako;
1.   Zdrava,   oj  zdrava                        4    Šumi  mi  Sava,
zemlja slovenskaj                               hčerka Triglava,
Tam, kjer mi Soča,                           urno, veselo
Sava kjer šumi,                                  z valčki se igraj!
;           Tam, tam, kjer se Drava vije              Saj, saj ob bregovih tvojih
in kjer Jadransko morje mi šumi.       naš  je  slovenski  ljubi,  mili kraj.
:       2.   Šumi mi Soča,                              5.   Šumi,  oj šumi
Soča  krvava!                                     Vrbsko jezero!
Solza  ogromna                                   Kras in ponos
'           tožna se mi zdiš.                               koroške si zemlje.
Oh, oh, saj pod tujim jarmom           Saj, saj gosposvetsko polje,
[.           bridko vzdihuješ, tarnaš in ječiš.        vojvodskiprestolobtebi namfstoji.
3.   Buči mi Drava,                             6    Šumi mi morje, Drava  šunieča,                                   morje Jadransko,
čuvaj nam mejo                                 v burnih akordih
:           širna hči dolinl                                  vsepovsod povej:
Naj, naj v naročju tvojem                 Da, da bilo si slovensko,
zemlja slovenska varno mi leži.       buči, da naše bodeš prej ali slej.
i               Kolikokrat so prišle h Kamili šolskc tovarišice, se oprijcle v »kolo«
.      5n prepcvale pri tem detinskem plesu gorenje kitice!   Melodijo  sem  si \      zapomnila toliko lažje, ker je prepcvala z istim napevom tudi gospa Bol-
garka pogosto svojo ljubljenko: Šumi Marica,  okrvavljena...
Nisem pa mogla umeti, zakaj sta postali malološka gospa in njena
Kamila vselej tako bledi in otožni, kadar sta prepevali 2. in 3,. 5. in 6.
kitico? Morali sta se ob tem pač spominjati kakega bridkega dogodka r v domovini, kx jima ni šel zlahka iz sporaina Za to pa vprašajte doma [      mater ali očeta ali pa gospoda učitelja v šoli.  Da je bil pa dogodek zelo
;      bridek, sklepam tudi iz dejstva, da so drčale našim pevkam, zlasti gospe
li
Stran 124                                       VRTEC                                          Leto 53
Malološkiin  Kamili,  večkrat  po  licih   obilne   solze,   lepe   kot   biseri, a vendarle grenke,  grenke — — —
Ako mi da ljubi Bog pri gospici Kamili še kaj dolgo živeti, in   če rae boste hoteli  še  dalje  poslušati,  povem vam  prihodnje  leto  o  rvojih .  nadaljnjih   doživljajih.