it. 299 Htm pjeCii y gmfiti im oratt m li mffl ^thsj« fevstafi poadetjek, vuk dsa zjutraj. Urednišivo: idlc* r " -sur -i l^iikeg« it 30* L at4tiropje. Doptsl «a| te {»lajajo mt&m*i (tem* se »e sprejemajo. rokr»pf* te «e vrftfrjo. izdajatelj In o4fevt *aioa Oerbee. -v Uitnik toisra* IMiac t. *nf! tiskar«« Edinost. * mota U L 7.—, S mc*ace L 19. NLpol ^ II— I* ttl* lito L IP* U itMcutv* MMČH9 4 Mrt vet — Tedladttcfelftv* te uprave U. 11-JT- Posamczna števila 29 cent. Letnik XLWI foiMOM ftevttke t Trate fa okeftct pa 39 ocat — Oftatf se Kroknfl ene koleno (73 aa.) — Oglati Ufursei fa utelnlio mm po 401 esmtnko abvate, postanke ta vaMla po L 1.—, iftmf deaarafh mm po L 3. — Mali ofiaai po 30 eeat. beseda, aafanaj p« L 3. — aarofrtiaa te rokiaaiccf|e ac poifljajo iskljačne upmvi Edinosti, v Trate. vttea s* Franfiiika AsUkegu Bev. 30. L nadstropje. — Tcftfoa arerfnlttva te sprava IKA Imperializem Bivši profesor za vzhodno bogoslovje na'to načelo na svojem lastnem domačem ■vseučilišču v Zagrebu, Italijan Avrelij Pal- ozemlju? Spričo tega vprašanja je profe- __i__' _ ______iT - - - *- " ** .. ni______ »f- ___1_:__: Ji« nairniilfn V 7J»flr<> Ji mieri, je vnovič priobčil v ^Obzoru* čla nek o italijanskem imperializmu. Že v prejšnjem članku je odločno trdil, da Italiji in Italijanom niti na misli ni kak imperializem. Tedaj sta mu odgovorila «Obzor» sor Palmieri vendar nekoliko v zadregi. Mimo tega tudi zanj očividno kočljivega ogla bi hotel pisec previdno, ko piše: «More se prigovarjati notranji politiki tega (italijanskega) naroda napram na- in t: Narodna Politika -, češ da je vsa itali- j rodn osinim manjšinam« ne mislim pa, da se more označati z imperijalizmom mirna posest ozemlja, ki mu je bilo pridodeljeno po zlomu velikih država Tu je zadrega g. profesorja res -oći-\idna. Zato bi hotel z zanikanjem imperijalizma, ki bi stremel po osvajanju ozemelj drugih držav, odvrniti pozornost od ti- ranska politika šovinistična in imperijalistička, a tudi pis^: —■ profesor Palmieri — da je šovinist, čeprav nosi črno haljo. Na te trditve odgovarja rečeni profesor v <.Obzoru> od 18. novembra. Razpravlja o • takoimenovanem italijanskem imperijalizmu», obenem pa tudi o možnosti ilali- iansko-jugoblovenskega zbližanja. Dck-» «s£ega duševnega imperijalizma, ki se dežuje vnovič, da italijanskega imperijalizma; janski izvaja na škodo narodnih manjšin ni! i v naši državi. Ker tega imperijalizma ne cRjječ* mu odgovarja, da je ime uče-i more tajiti, na drugi strani pa si ga ne Hega profesorja Jugoslovcnom veliko lepšet up:i ali noče obsojati, pravi previdno, da zvenelo, ko bil daleč lam v Rusiji, ko j se more postopanju z narodnimi manjši-se je bavil z mislijo o edin s t vu cerkve, kot nami v Italiji v oporekati*. Ali je s to be-je pisal svoje znamenito delo o ruski I sedo dovolj in primerno označeno dejstvo, cerkvi — nego pa danes, -ko vemo, da I da se Jugosloveni v Julijski Krajini ne se mu zdi neverjetno, da bi se v Zadru go-j morejo posluževati svojega jezika v šoli in vorilo hrvatski, ko se mu zdi nemožno —'cerkvi, kjer je živel in sc uveljavljal svo-che, mai possibilc! — da so prebivalci i bodno skozi stoletja?! Ali se more le «o-Istre po večini Slovanih. jporekati^ požigom naših domov, ali pre- Gospod Pahnicri podčijc v cObzoru* ganjanju jugoslovanske inteligence v Ita-svoje tolmačenje o pojmu .imperijalizem®. liji?! Ali nima g. Palmieri ostrejše in pri-Ta da: obstoji v natnenu nasilnega osva-! mernejše besede v obsodbo take sanja ozemelj, pripadajočih tujim državam. I manjšinske politike, tega zatajevanja ti-Taka namera utegne, — pravi — obstajati! stega nacijonalnega načela, ki je dovedlo pri poedincih ali pri kaki skupini skraj-; njegov italijanski narod do ujedinjenja in nežev, ne obstoji pa v masi italijanskega' sedanje veličine?! Še več: ali g. Palmieri naroda tn v krogih, ki vodijo italijansko J — kot duhovnik — nima nobene ostrejše ▼nanjo politiko! j besede proti postopanju s slovansko — Tej definiciji pojma imperijalizem^ no- j duhovščino?! čemo oporekati. Verujemo mu, da v masi Kaj umestno in opravičeno apostrofira italijanskega naroda uc obstoji taka na- 1 c. Riječ > gospoda profesorja Palmieri-ja: mera, in da v krogih, ki vodijo italijansko I ^Recite, g. Palmieri, kako bi imenovali vnanjo politiko, ne mislijo na nasilno osva-1 vi tisti narod, listo drža vo, kjer bi bili janje ozemelj, pripadajočih kaki drugi Italijani narodna manjšina in bi preživljali državi. Na drugi strani pa pritrjujemo tu-j vse tisvo, kar preživljajo danes .Tugoslo-cli odgovoru v e Riječi--, da. ta definicija veni v Julijski Krajini?! Označili bi menda, imperijalizma, ki jo daje profesor Palmieri, j tako postopanje kot nekulturno. Morda bi m popolna, kajti gospod profesor' pozab- j rabili še kak drug izraz, ki bi označil še Ija, da poleg državnega imperijalizma, ki! kaj hujšega, neguje — imperijalizem! stre-mi po takem teritorijalnem osvajanju, I — obstoji še neki drugi lizem, ki se izčrplja v stremljenju po za-gospodovanju nad dušami v srcih! To je tista politika, ki se izvaja sedaj proti ] S temi poviški bodo kriti poleg rednih ! izdatkov tudi oni, ki so novi v predloženih ] dvanajsti na h. 1 Ministrova izvajanja sp naletela pri o-poziciji na ostro kritiko. Posl. Kremžar je v imenu svoje stranke izjavil, da bo glasoval proti dvanajstinam. Za njim je govoril Pera Marković (dem.), ki je uvodoma ugotovil, "da so s« radi-kalci zadnjih 40 let zelo ižpremenili. Kri-tžkoval je vladno budžetno politiko. Kon-štatiral je tudi, da v vladi ni homogenosti. Demokrati nimajo zaupanja v to vlado in bodo glasovali proti dvanajstinam. V imenu muslimanov je govoril Džafar beg Ku-lenoviš, ki se je pritoževal nad preganjanjem muslimanov s stt'ani vlade. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. Seja se je popoldne ^>b 15. nadaljevala. Prvi -je govoril v imer^ Nemcev poslanec Kraft. Izjavil je, da so Nemci lojalni državljani, tokrat pa ix?do glasovali proti vJadi. Govor dzemijetskega poslanca Šahih a Ahmetoviča je opozicija sprejela s smehom. Nato je skupščina prešla na glasovanje. Proračunske dvanajstine so bile v načelu sprejete z 119 proti 73 glasovom. Bivša demokratska poslanca Gligorije Anasta-sije\'ič in Trajko Arsič sta glasovala za vlado. To je povzročjilo oster konflikt. Majaovčević je z ostrimi besedami napadel Arsiča ter mu očital: <-Sprejel si denar! Sram te bodi!» Nastal je velik hrušč med demokrati in radikafei. Ropot je trajal pol ure. Ko se je hrup polegel, jc skupščina prešla na specijalno debato. O prvem oddelku je govoril demokrat Manojlo Sokić ki je ugotovil, da vladi niti v letu dni njenega gospodovanja ni uspelo, da spravi pod streho državni proračun. Govor poslanca Sokiča je opozicija burno pozdravljala. Za njim je govoril v tsiem smislu poslanec Brodar. Ljuto sta napadala vlado poslanca Alič in Moskovljevič. Finančni minister jc odklonil vse predloge posl. Sokiča. Ko je prešla debata na dru«i oddeiek, je najprej dobil besedo posl. Aga tonov ič. G. profesor "Palmieri se ne omejuje v P^ov£r>f la sta 11111 ®.ini9tr1a ^ in duševni imperija- .Obzoru, samo na to, da odbija očitanje Jfić: Nato so govorih poslanci Hrasmca, imperijalizma na račun italijanskega naroda, marvač se ogreva — ali iskreno ali le navidezno, z namenom, da čim izdat lastnim državljanom druge narodnosti v | neje odbije označena očitanja — tudi za Julijski Krajini! Ta imperijalizem ne pre- j zbližanje med Italijani in Jugosloveni. Če korača sicer te ali one državne meje, aH je ta njegova vnema iskrena — hvafa mu! naša narodna manjšina ga krvavo Čuti na j Potem pa bi mu bilo — kol poštenemu s«o;i koži, ker ji ogroža narodnt obstanek in kulturni napredek! V podkrepitev svoje trditve, da današnja Italija ne s!remi po osvajanju tujih ozemelj, naglasa profesor Palmieri, da so meje raznih držav sankcijoniranc po mednarodnih dogovorih. Ti da so ustvarili Italijanu, kot učenjaku, ki^naj stremi vedno k višinam resnice in pravice, in kot duhovniku — v dolžnost, da opozori svoj narod na pot, ki nore dovesti do toga cilja: na nauke, ki jih je dajal v minulem stoletju eden največjih in najsvetlejših duhov italijanskega naroda: Giuseppe soKdnost vse zgradbe. Priznava pa tudi, da se meje niso potegnile primerno narodnostnim zahtevam. Vse prav in — resnica. Samo da gospod Palmieri prezira zopet važne stvari. Dejstvo n. pr., da se jc Italija ujedinila na načelu nacijonalizma ter da je — ko je bila v stiski — celo prvacila na znanem kongresu stlačenih narodovki sc je vr-£il v Rimu. Na tem kongresu je tudi Tta-lija naglašaia načelo zaščite narodov. se g. Palmieri hotel poglobiti v ta n&uk velikega italijanskega državnika in misleca, ne bi rekel samo, da se postop&nju z narodno manjšino v Italiji more le «oporekati », marveč bi ta duševni imperializem odkrito — ob«odf« po zasegi! To bi bik> res de>anje, dostojno učenjaka, apo- Vrečko in Moskovljevič. Tem je odgovarjal finančni minister Stojadinovič, ki je predlagal nekatere ,manjše izprememhe, zlasti, da se centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem "Sadu dovoli za mesec januar, februar in marec 1924. 1,800.000 Din kredita. V poimenskem glasovanju so bile končno proračunske dvanajstine v specijalni debati sprejele z 116 proti 59 glasovom. Seja je bila zaključena ob 23. Prihodnja seja se skliče pismenim potom po pravoslavnem novem letu. Vršila se bo najbrž 16. januar>a. Potešita mri itoi&as&im It frucetUsi Bit! radi Taaserja PARIZ, 17. Kakor znano, je Francija odklonila italijansko zahtevo, da bi hiii k pogajanjem za rešitev vprašanja Tankerja pripusčeni tudi zasfeopni&i italijanske vlade. Radi tega je pričeto italijanska časopisje zelo ostro napadati Francijo. Pariški lisi «Petit Parisien» odgovarja: Nikakor bi ne bilo vljudno pričeti s po- stola miru med la^akim in stovan^ira t^j^ te vrfttc. loda ^^ jCf ^ kijub svetom! Dokler ne ozm v Itahp duh Mas- lsmi opoxoriHio im nekatere tooko spora- Itaiip zinijev, ne koristijo niJt vsa ganljiva vzdihovanja po pravem prijateljstvu, ki bi bi!o Kako pa izvajajo sedaj naši gospodarji v blagoslov za ob a naroda! Min Istrski svet odobril preuredbo zakona o državnem svetu RIM, 17. Davi ob 10. se je zopet sestal ministrski svet, ki jc predvsem razpravljal o reformi zakona o državnem svetu in zakona o sodni pristojnosti pokrajinskega upravnega odbora. Podtajnik ua minisfr JiigcMnska narodna skupščina Proračunske dvanajst ine sprejela BEOGRAD. 16. Narodna skupščina je včeraj ves dan razpravljala o proračunskih dvanajstinah. Poslanec Marko Maksi- zum&j ki so (a podpisal! tudi ftatija&i, in to pred kakima 10 leti. Italijani »o nekoliko pozabili na ta sporazum. Gire namreč za sporazum od 28. oktobra 1/912., ki so tiče Maroka in Libije in katerega sta podpisala on. Titi oni in g. Poancare. Bistveni eten sporazuma se glasi: ^Vl&da Francoske republike in kraljeva vlada Italije, želeč v prijateljskem duhu irvcati njun sporazum iz leta 1902, potrjujeta njune namene, da ne bosta delali nikakih ovir udejstvitvi ukrepov, ki jih bosta mović je prečita! poročilo finančnej|a od- " _ Francija v Maroku in Italija v Libiji sma- nih. Po sprejetju nekaterih sprememb stranskega pomena je bil zakon soglasno sprejet. Po odobritvi nekaterih drugih u-krepov v tekoči upravi je bila seja ministrskega sveta zaključena ob 13. Jutri bo ministrski svet razpravljal o preuredbi zakonov o zavodih za javno dobrodelnost. posl. Sijačič. Načelno diskusijo o proračunskih dva-najsćinah je otvori! finančni minister z ekspezejem o finančni situaciji. Upravi-čeval je predložitev proračunskih dvauaj-stin, češ da rednega proračuna ni bilo mogoče pravočasno spraviti pod streho. ______V predloženih dvanajstinah niso bife v Visokošolsko gibanje proti šolski pre- ifei^^T;? *premom-osnovi breztisnešno tf. scfan^mu. budzetnem« stanju. Mintster je nato navajal številke o napredovanju dohodkov. Izredni prirezi na davke razum nikdar nehal biti v veljavi in da sta se prizadeti državi dogovorili, da se med- SOtiM znan venizelistov m Grškem Dan volitev potekel mirno ATENE, 16. Dopoldne so se volitve vršile brez incidentov. Volilci opozicije so se vzdržali volitev, tako da mesto ni niti kazalo one živahnosti, ki se jo navadno opaža pri takih prilikah. Zmaga bo seveda na strani Venizelosa. Vojaško sodišče v Patrasu je obsodilo včeraj na različne kazni še zadnje obtožence radi delovanja proti revolucijonarni vladi. ATENE, 17. Atenska brzojavna agencija poroča o včerajšnjih volitvah sledeče: Dan volitev je potekel v Atenah in v vsej Grčiji sploh v najpopolnejšem redu. Kljub prizadevanju opozicijonalnih listov se je vzdržalo volitev v Atenah le 14 % vpisanih volilcev. V nekaterih okrožjih je oddalo svoje glasovnice celo 90% volilccv. Ugotovljeno je že, da je bil Venizelos izvoljen skoro soglasno. Definitivni izid volitev v Atenah bo ugotovljen še danes. Vrnitev lastnine nemškemu arheološkemu zavoda v Atenah ATENE, 17. Grška vlada je povrnila nemškemu arheološkemu zavodu poslopja in znanstveni materijal, ki je bil zasežen med vojno. _ Poljska vstopi v Malo antanto PRAGA, 16. «Tri buna javlja, da se bo pri prihodnji konfercnci Male antante v Heogradu obširno razpravljalo o pristopu Poljske. List smatra, cla so izgledi za sporazum v tem vprašanju sedaj ugodnejši kot pri zadnji konferenei v Sinaji, ker so je Poljska odrekla svoje zahteve glede garancije za riško pogodbo, ki je za Malo antanto nesprejemljiva. Za sestavo nove vlade na Poljskem VARŠAVA, 17. Poslanec Taugutp, ki je bil poverjen s sestavo nove vlade, je včeraj sprejel voditelje posameznih strank. Spomicska proslava smrti Narutovficza VARŠAVA, 17. Ob priliki obletnice tragične smrti prvega predsednika republike Gabrijela Naruto^vicza so se vršile razne spominske proslave v Varšavi in drugih mestih. Na inicijativo predsednika republike Wojciechow3kega je bral kardinal Kakonski slovesno mašo zadušnico v varšavski stolni cerkvi. Prometni minister o dohodkih nemških železnic BERLIN, 17. Prometni minister je izjavil, da so bili od 15. novembra dvignjeni vsi krediti železnicam, ne da bi dobilo veliko železniško podjetje, kjer je investiranih 25 milijard zlatih mark, na razpolago kakega fonda, čeravno so spravile železnice v letu 1923 ki do zasedbe Porurja državni proračun v ravnovesje. Minister je izjavil, da krijejo iudi danes dohodki tekoče isdatke za premog, vozila in osobje. Potrebno pa je, da se bistveno preuredi železniška uprava. Ta reforma bi vsebovala razne omejitve v svrbo prihrankov. Proučitev rvnoTuja nemškega proračuna PAR12, 17. Ror raznih vesteh iz Zedi-njeoih držav so obvestili vsi odposlanci odškedakufce kostisi^e ameriškega opazovalca Logana, nameravajo povabiti k eni plenarni seji generala Daviea in Ho-ver Jeunga kot izvedenca v odboru, ki ima nalogo pgguiiHi ravnovesje državnega proračuna Wi steJbiSaost denarja Nemčije. StresemoHn o vzrokih vojne in ozasedbl Porom Govor nemških državnikov na novinarski prireditvi — Zasedba (e proti mirovni pogodbi v BERLIN, 17. Včerajšnje prireditve berlinskih novinarjev se je udeležil državni predsednik Ebert, kancelar Marx, Strese-mann in drugi ministri ter številni zastopniki oblastev in korporacij. Marx je opo* zori! na bližajoči se dan obletnice porur* ske zasedbe, ki je povzročila nepretrgano verigo gorja in bede, ki danes težijo nemško narodno gospodarstvo. Marx je zaključil svoj govor 5 pozivom na nemški narod k vztrajnosti in žrtvam za srečnejšo bodočnost nemškega narodi. Za njim je govorit prejšnji kancelar in sedanji zunanji minister Stresemann. Dotaknil se je objave diplomatskih listin od sirani urada za zunanje zadeve, čijih prvo serijo je pokojni Rathenau nazval delo, ki služi resnici. Stresemann je naglasil, da bo vsaka nemška vlada odločno odklonila vsak poizkus zanikanja pravice do časti nemške države. Kar se tiče vzrokov svetovne vojne je povdaril, da si bo moglo človeštvo ustvariti pravično sedho o najžo.Iost-nejšem poglavju novejše zgodovine, ko bodo odkriti tudi drugi taini srhi vi. Govornik je nato podal žalostno sliko sedanjih porurskih razmer in izjavil, da ne daje versaillcska mirovna pogodba nobene pravice za zasedbo in tudi težke kršitve nemške suverenosti niso v njoj zapopa-dene, niti ne izvirajo i z nje sekvestri nemškega premoženja. Minister je nato omenil nemške predloge, ki so ostali brez odgovora in osobito njegove lastne napore za vzpostavitev mednarodnih odnošajev. Zasedeni kraji imajo pravico na ureditev svojih razmer. Proučitev tega vprašanja od strani medzavezniških komisij ne bo imela nikakega uspeha, ako se prej ne razčistijo razmere v zasedenih krajih. ! Stališče nemške vlade v tem vprašanju jc jasno: Nemčija ne bo nikdar priznala zakonitosti zasedbe. Vlada bo podpirala delo komisije za proučitev plačilne zmožnosti Nemčije in tudi komisije za ugotovitev glavnic, naloženih v inozemstvu. Najboljša pot za povrnitev teh in tudi tujih kaoi-talov v nemško državo je varnost, mir in red, ki bodo zagotovili razvoj Nemčije. Minister se jc vprašal po ugledu nemške vlade, ki ga ubija inozemstvo. Ko bo zagotovljen mirni razvoj države od zunanje stvari, se bodo vrnili tudi v notranjosti države mirnejši časi. Na koncu, svojega govora se je spomnil dobrodelne podpore, ki jo je deležno nemško ljudstvo, osobito pa nemško izobraženstvo. Francozi zahtevajo del davkov BERLIN, 17. Wolfov dopisni urad sporoča iz Speyerja, da so se obrnile francoske oblasti na finančno oblast v Spe-yerju z zahtevo po odstopitiv določenega dela davkov. Znižanje cen premoga ESSEN, 17. Tajniki premogovnikov so sklenili znižati cene premogu; cena premoga za proizvodnjo plina je bila že znižana za 5 zlatih mark pri vsaki toni. Cerkveni obred za umrlega italijanskega poslanika BUDIMPEŠTA, 17. Danes sc je vršil v palači italijanskega poslaništva cerkveni obred v spomin kneza di Castagneto, o katerem smo poročali, da ga je zadela kap. Truplo bo prepeljano v NeapoJj, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico. DNEVNE VESTI Neniaraitje krelstaih imen Na eni zadajih sej rimskega senata je bil predložen dekrut — ki ima zadobiti veljavnost zakona — naperjen proti neprestanemu menjavanju imen ulic in trgov po mestih. Glasom lega dekreta ac bodo smele občinske uprave spreminjati imen, ulic in trgov, če niso dobile poprej privoljenja naučaega ministrstva. Poročevalec Corrado Ricci jc utemeljeval ta dekret z daljšimi izvajanji, v katerih je to menjava- sebojno sploh ne bosta zanimali za ukrepe; označa! kot obžalovanja vredno manijo, RIM, 17. Nekateri listi so objavili neko poročilo tajnega agitacijskega odbora vi-sokošolcev, ki pravi, da je dekan medicinske fakultete on. Paolo Pestalozzi izjavil, da bo šolska preosnova veljala samo za one dijake, ki so se vpisali v tem aha- v znesku 500 odst. »o znašali v mesecih tuliju, avgustu in septembru t. 1. 260 milijonov dinarjev, meseca oktobra so se zvišali za 79 milijonov. Neposrednih davkov jc bito meseca oktobra leta 1922. vpla- demskem letu. Dijaštvo je Pestalozzijevo čanih 50 miajcmov, meseca oktobra "tetfa očividno slabo razumelo; kajti jeta 77 tore: ^ 27 miIijo^*v č. Od meseca januarja do konca oktobra vec. ociviano siaoo ra/.uiueiu; ; leta Pestalozzi ni mogel drugega izjaviti, kakor da nc zadene šolska preosnova absohri-ranih akademikov. Dejstvo je, da vlada ni in tudi ne bo popustila v nikakem vpogledu. (Štefani).^__ Odkritje spomenika padlim v Fiorentino FlORENTINO, 16. Danes ob 10. uri se je vršilo v navzočnosti njegove visokosti italijanskega prestolonaslednika odkritje spomenika padlim vojakom. Papež sprejel novega francoskega poslanika RIM, 17. Danes ob 12. uri je papež sprejel v svečami avdijenci novega francoskega poslanika pri sv. stolici g. Doul-eet s svrho predložitve poverilnih oisem. leta 1922. je bilo vplačamh 395 milijonov, v letu 1923. pa za isti čets 514 milijonov! Davki na poslovno obrt so prinesli do meseca oktobra 1922. 10 milijonov, leta 1923. pa 16 milijonov. Prošlo leto so, znašali dohodki od teh davkov v 10 mesecih 74 milijonov, letos v istem času 134 milijonov. Monopolska uprava beleži v letu 1922. od julija do konca septembra 443 milijonov, letos 655 milijonov dohodkov. Dohoditi carine so znašali od julija do oktobra prošlega leta 410 milijonov, letos 642 milijonov. Troiariaski dohodki so lam znašali do meseca oktobra 36 milijonov, letos 100 milijonov. Takso do oktobra lanskega leta 51 miHfoiiov, letos 76 m&iooov. posamezne države, in da bi italijanska vlada storila slabo, ako bi hotela- dokazati, da govori dokument o Maroku in ne o Tangorju; kajti zapisnik je bil podpisan v trenutku, ko so se vršila francosko-špan-ska pogajanja za sporazum glede Tan-gerja, ki je bil podpisan 27. novembra 1912. ._ • Jj M ■ trn m ClemsKMu pon«sr*čil PARIZ, 17. Bivšega ministrskega predsednika Clemenceaua je doletela avtomobilska nesreča, ki bi lahko imela težke posledice. Avtomobil, v katerem se je peljal Clemcnceau proti Parizu, je ob 15.30 v bližini mesta Sašat Germain trčil ob drugi avtomobil, ki* je vozil z veliko naglico na* sproti. Clemenceau je zadobit rane na čelu in na noou; zdravnik, ki 9« je pripeljal na Kce mesta, ie dal ranjenca prepeljati v bolnišnico ▼ Saiaft Germain. Ako ne nastopijo komplikacije, bo Clemenceau okreval v kratkem čas«. Gro—a potres t Ameriki BOGOTA (Koiuaabajn), 17. Močan potres je porušil jtfjaoia Gnmfeal in Chili ob meji republike . Ekvadntl Zaznamovati je številno mrtvih fox*g>f0ficev. Izpod razvalin Cumbala je bilcr cfoaedaj Iskopanih okoli 100 mrtvecev. Cesta, ki vodi v Cumbal, je popolnoma neuporabna, kar zelo ovira reševalna dela. ki so se ji zgodovinarji vedno upirali. Kaj za^ itimive so bile poročevalčeve pripombe o vzrokih za to — kakor je rekel — razvado. Kaka d'_-wiagoška uprava je naperila svoje besntlo p/o ti imenu, ki je spcisiajalo na kakega svei-nika ali cerkev. V nekem mestu so n. pr. spremenili ime cVia dei Preti* v «Via del rrogres-«o», čeprav je bila označba «Preti» ime patricijske družine s tem imenom. V nekem drugem slučaju so izbrisali označbo trga «della Pace •, ker so mislili, da je bila izbrana v spomin na spravo med griko in rimsko cerkvijo v letu 1953, v resnici pa ta oenačba spominja na napoleonski mir v Lunoville. V mnogih mestih so izpremeaiK imena, ki so ohranjala drago- i cene spomine na topografijo (krajepisje) in { znamenite dogodke. Cesto pa hočejo s tem proolaviti kako ime na najcenejši način. Poročevalec pravi, da je to pogosto menjavanje imen ulic in trgov kvarno tudi za orijentacijo občinstva in vrhu tega žalitev zgodovine. Ta izvajanja so kakor nalašč prikrojana tudi za naš Trst. V zadnjih letih so spremeaili imena tolikih ulic in tolikokrat, da sc niti meščani ac morejo navaditi na nova imena. Kako pa je šele tujcem! 2e v prejšnjih časih so odpravili razna slovenska imena iz davnih časov, ko so na delih mesta, kjer se danes Šopirijo ponosne zgradbe, naši slovenski okoličani obdelovali svojo zemljo. Imena, ki so jih rabili tudi italijanski meščani, ker so imela globok koren v topografiji, v zgodovini in tradiciji. Ce pa je tako samovoljno menjavanje imen že v mestih — kakor je rekel poročevalec Corrado Ricoi — žalitev zgodovine in topografije in škodljivo za javni interes: koliko bolj velja to za stara krajevna imena do deželi« ki jih vse ljudstvo rabi že stoletja in mu služijo za zanesljivo orijentacijo. V novejših časih pa kar zaporedoma pačijo taka stara imena — za Senožeče Senosecchia — ali pa kar izmišljajo čisto nova, naravnost grozno zverircna. Od davnine in tudi se danes pozna ves svet daleč na okoli — ne izvzemši tržaškega — n. pr. naše Vreme, Grahovo, Repentabor itd. Sedaj pa so uvedli za te kraje o.icijclna imena: Cave Aureniane, Seravalle, Monrupino in tako zaporedoma dalje po vsej Julijski Krajini. Imena, ki jih po vsej deželi živ krst ne pozna razen tistih kovačev imen po uradnih sobanah in njihovih oprod po uredništvih laških listov. Vprašajte le italijanskega Tržačana, kje je Cave Aureniane! Boste ie videli, kako debelo vas ho gledal — prav tako, kakor — oprostite banalno primero! — tele nova vrata! Temu menjavanju krajevnih imen v naših krajih je seveda drug namen, nego jih jc noiteval Corrado Ricci v rimskem senatu — ni samo manija, ampak ima hujši namen: iztrebijevanje vsakega znaka našega slovenskej^a življenja na tem ozemlju, pačnjo narodnega značaja tega ozemlja, v službi sedanje manjšinske poltiike v tej državil Kako se opravičujejo ... Trije cargumenti» so, ki jih navajajo gg. ministri na vse pritožbe naših poslancev radi poilalijančevanja našega šolstva. Najprej morajo stopiti- v ospredje «višji naci-jonalni interesih, potem prihaja italijanska kultura, a slednjč zatrjevanje, da je prebivalstvo povsem mirno sprejelo poitalijan« čevanjc njegove šole. Z ozirom na prvi argument — oprostite^ da rabimo to častno, a v teai slučaju neumestno besedo! —- opozarja ^Istarska Riječ* na zgodovino Lombardije pod avstrijsko vladavino, ko je postopanje mar* šala Radeckega izzivalo zgražanje v vssm svetu in ko je spor proti tej krutosti pridobival Italijanom simpatije vsega sveta* Kar pa se tiče vedno naglašane italifm-< ske kulture, jc treba pripomniti, da tudi Francoz?, Angleži in Nemci imajo visoko kulturo, pred katero se mi klanjamo. Vse to so svetilniki, pred katerimi se radi klanjamo. Vendar pa je naša kultura edina svetiljka, ki kaže naši narodni ladjici edino ravno in pravo pot. Na tretji « argumenta odgovarja istrsko glasilo, da ni nič res, da bi naše prebivalstvo mirno sprejemalo raznarodovanje svoje šole. Naše ljudstvo protestira proti temu in bo tudi odslej. V ta namen se predstavlja prefektom, šolskim skrbnikom in kakor se že imenujejo li naši poglavarji! A kje so pismeni protesti, utoki itd.? In naši poslanci? Mari oni niso narod? Ali niso oni njegovi pooblaščeni zastopniki? Ali se jc kje kaka naša šola zaprla, ali poitalijančila, da ne bi bili naši poslanci vložili protesta proti taki krivici?! Kje so njihove neštevilne intervencije pri pokrajinski in osrednji vladi?! A njihovi govori v parlamentu? A naš tisk? Kako more torej gospod Gentile trditi, da je prebivalstvo povsem mirno sprejelo poitali-jančevanje šolstva?! Res jc siccr, da naše ljudstvo ni nikjer pograbilo za molike, lopate in kose, da bi branilo svoje pravo. Ni storilo tega, ker jc prepametno in razsodno, da bi dajalo povoda za kaka še hujša preganjanja. Naš narod je miren in se noče spuščati v kake pustolovščine. Noče sile, ker so ga njegovi pradedje učili, da je «svaka sila za vremena >. Naše ljudstvo veruje v pravico, ker ga tako uči njegova vera. Naš zadnji kmet ve, da vse to, kar se je storilo in se še dela z našim šolstvom, kriči do neba. Naše ljudstvo ve tudi, da se nobena krivica ne more dolgo držati in se ne bo tudi ta. Gentile-ja in njegove reforme ne bo več, naš jezik pa ostane. In narod naš! Zato so naši «povsem mirni' — gospod modrijan z — Zapada! vedno z večino; — taki, ki so šli z narodnjaki, , Poročilo z goriške «froote». V poslednjem {LAT, srebrn in papirnat denar se kupuje to i—i. i«. -- ^——i— — prodaja pc ziuernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc Gallina 2, (nasproti aotela Mon- ko je kazalo, da bo stranka imela kaj moči, in is komunisti, ko je dišalo po razredni preu- redbi.--- Koliko je takih neznačajmh in obenem kratkovidnih učiteljev na Krasu, ne vemo, a se bo kmalu izkazalo. In dobro jet da se izkaže! Bolje je, da se natančno spoznamo, ko da bi živeli v dvomu, kaj. je in kaj ni čistega med nami. Vsaka neznačajnost najde prej ali slej svoje plačHo — in marsikateri vnet fašist, ki ni iz starih pokrajin, je že prejel plačilo za svoje delo, ko ni bil več neobhodno potreben.-- Naj taki ne računajo na pomoč in usmiljenje v narodu, ko ne bodo več potrebni fašizmu. DruStvena vesti Pevsko društvo «Birija». Danes crb 21. uri važna odborova seja. Seje se morajo udeležiti vsi odborniki. — Predsednik. Iz tržaškega življenja Lopovi, ki so napadli in oropali starko Oliva t rokah pravice. Čitateljem je gotovo še v spominu roparski napad, katerega je bita žrtev starka Marija Gliva, stanujoča v ulici delle Mura št. 14. Kakor smo svoječasno poročali, je bila starka, ko se je dne 30. novembra okoii 21. ure vračala domov, napadena od nekaterin lopovov, ki so jo krvavo pretepli ter jo oropali; vzeli so ji 400 lir, ki jih je imela spravljene v nedriju v mali kovinasti škatlji. Zdelo se je že, da lopovi uidejo roki pravice, posebno ker starka ni spoznala nobenega izmed napadalcev, a amostno oblastvo ni vrgio puške v koruzo Slatka je bila že enkrat prej ob podobnih okoi&ćinali napadena in sicer dne 30. oktobra t. I., toda tedaj se je lopovom nji- cfisu je zopet zahtevala na Goriškem vojna veliko število žrtev. Pri tvrdki Si rena in Vianello, ki zbira v okolici Mirna vojno strelivo, s<~ bili zaposleni delavci Josip Canal vl Poceni*;-, , iarij Missig ,.nnM, iz Krmina, hran Florido iz Cordovada in neki KRONE, srebro, zlato in platin — — - - rlacam več kot drugi. Zlatarna bert, Vrst, via Mazzioi 46. ccaisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 Driussi. Ti delavci so nabirali strelivo ter ga prenašali v kamenolom pri Mirnu, kjer so ga ^_____ »f.Plf!! BABICA, sprejem. nose£e. Nizke kupujem. Povh Al-58 cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 1677 cccjoocacjoooooocsa nehote vžgal kup smcdn&a, ki se je nahajal v bližini vrste neeksplodiranih granat. Ogenj od j smodnika se je takoj razširil na granate, ki so 1 seveda eksplodirale. Driussi je bil na licu me- J sta mrtev, Missig je zadobil težke poškodbe,! - - . Jt tudi Fiorido je bil precej težko ranjen, Canala VSi Odjemalci OUlikOVane SDe~ pa je ranil odlomek granate na prsih. Zeleni ... križ je odpeljal ranjence v bolnišnico, kjer je CijslitCtC bil Missig takoj podvržen operaciji, katere pa J KOVAČ PURIČ v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah« Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, veš. i slovenskega, italijanskega in deloma nemške* ga jezika, išče službe v mestu ali na dežclr. Naslov pri upravništvu. 1743 HIŠNA, mlada, zdrava, z ki bi znala dobro kuhati, se išče upravništvu. dobrimi spričevali. Našlo v pr» 1749 Najvišje cene plačujem za v 99 ni prebolel 11 letni Alojz Velikonja iz Dola-Gtlice je pri ^ašn" ovac naletel na neeksplodirano granato, ki je eksplodirala ter ga težko ranila zlasti na prsih. V zelo nevarnem stanju so ga prepeljali v goriško bolnišnico. IS lelni Mihael J«g iz Doblarjev pri Ročiniu, je bil tudi zaposlen pri nabiranju streliva. Pri delu se mu je nepričakovano vnel smodnik ter ga osmodil po obrazu. 19 letnemu Mirko-tu Gomišček iz Ročinja jc odnesla granata en del desne noge ter mu je .povzročila še razn^ druge poškodbe. V goriški bolnišnici so mu amputirali nogo. 17 letni Artur Blank, mizar v Moši je hranil v svoji delavnici bombo. Nekega dne je zadel ob njo z nogo ter povzročil eksplozijo bombe. Drobci bombe so ga precej poškodovali zlasti na nogah, vendar njegovo stanje ni ravno nevarno. laična Crema maršala" dobijo popolnoma brezplačno krasno stensko uro s 36 urnim na-vitkom. 6S7 Oaocaaooooacoacjo dihurjev« vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev« Županstvo H. Bistrica U/INDSPACH1 Trst, Via Cesare Battistl št. 10 Št. 1536/23. je dala povod za domnevo, da so biii napadalci vedno isti; poznati so morali starko in so gotovo dobro vedeli za njene navade. Radi tega je sam policijskih agentov padel na nekatere mladeniče, ki so se pogostoma mudili v bližini hiše, kjer je stanovala Oliva. Izmed njih jc bil najbolj osumljen 21-letni brezposelni delavec Ivan VareHo, rodom iz Kalabrijc, Gonja proti soriškemu koezenadikofa jvarJTd Zopet sc je — dne 14. t. m. — zbral direk- ] SanUa, kjer je bil opetovano zaslišan, a vedno torij goriške fašistovske organizacije na po-fbrez uspeha; trdil je venomer, da se ni ude-evetovanja za nadaljevanje gonjie proti knezo- |cžil napada na starko. Nekega dne pa je po- Razpis natečaja. Užitninski konsorcij z sedežem v Bistrici razpisuje mesto užitninskega poslovodje ter ---—................ ~ ------221«t&i Stanislav Jug iz Solkana je bil brez dvo>e ®est užitninskih agentov in sicer: prvi hova zločinska nakana izjalovila. Ta okolščina posla in si je preganjal dolg čas s tem, da se z mTe?ec?° P1^ 600.—, Poslednja dva pa ' ..........je igral s kartečo, iz Katere je hotel izprazniti P°. yr S00'—' Tozadevne prošnje, spisane na smodnik. Nenadoma je karteča eksplodirala kolekovanem papirju za Liri 2—, predložene ter ga težko ranila na očesu in na sencu. na "Panstvo ▼ Bistrici najkasneje do 22. t. V goriški bolnici je podlegel 14 letni Alojz m'j. moral« hiti opremljene s sledečimi spriče- Pertot iz Solkana ranam, ki jih je zadobil pri vai?: , , Za mesto poslovodje: a) Potrdilo italijanskega državljanstva; b) Nravstveno spričevalo; dirala. Prepeljali so' ga umirajočega v goriško £. Zdravniško spričevalo zdrave in močne bolnico. fizične konstrukcije; II« nadst«, vrata 16 Sprejemajo se posiljatve po pošti. nadškofu Sedeju. Poročilo v no z 20-letnim mehanikom Viktorjem potom. Cc bi bilo res, kar so rekli v resoluciji, | Slruchd, stamijočira v ulici Beccherie it. 4 ki smo jo priobčili v zadnji številki, da soglaša j fn z 21-ietnim Petrom SvetenAch, stanujočim v z njimi tudi vse prebivalstvo, od kod neki naj ujjc; p, Venezian št, 26. Sporazumno z Ivanko hi potem prihajalo - kritike ?! Potem naglasa Doveddu, ki jima je dala ključe od starkinc laž besedičenje o splošnem odobravanju. Izjava pravi med drugim, da se nočejo izogibati hriiike, ker more ta koristili in popravili in in zboljšati to akcijo. Po tej izjavi jc dopuščena domneva, da vendar ni vse lako zadovoljno s bolnišnico. Že dolgo časa ni zahtevala žalostna dedšči-na vojne - preostalo vojno strelivo - tako velikih žrtev kakor v poslednjem času. Najbolj žalostno pa je, da večina ponesrečenih ni nikjer zavarovana proti nezgodam temveč jc pohabljena izročena največji bedi. g. politični tajnik, da la boj ima edino !e namen, da se kttezonadško{ nadomesti z drugo osebo, da pa hočejo braniti materijalne in moralne koristi Gorice!" Po tem naglasanju razumemo še lc izjavo, da so jim sicer kritike dobro došle, da p? odklanjajo kritike, ' izhajajo iz predsodkov. K^ki predsodki naj h: bili to? Menda smo blizu resnice če mislimo, da sc oglašajo kritiki , ki sc boje, da tu ne gre samo za gonjo proti osebi knezonadškofa, marveč da je v ozadiu še druga namera, ki bi bila silen nov udarec za mesto goriško: da se namreč sedež nadškofije odpravi iz Gorice!! Kak druj£ zmisel naj bi imelo sicer zatrjevanje, da hočejo odločno braniti • materijalne in moralne koristi Gorice- , da vezi ned tem mestom in Vidmom postajajo vedno prLsrčnejšc, da Iju-fcijo Gorico z vso vročo ljubeznijo itd. itd. -šc precej lakih in sličnih fraz, V čim izdatnejše pomirjenje dvomljivcev ugotovita izjava tudi nekaj resnice. Pripoveduje namreč, da jc Gorica prevažno gospodarsko, kulturno in politično središče, ki naj bo vršilo misijo, ki mu jo nalagaia Furlanija in Italija. Pri tem pa za-molčuje izjava, da je Gorica gospodarsko in kulturno središče skoro izključno le slovenskega dela Goriške in da gospodarsko blagostanje tega mesta oplodujejo le gospodarske sile slovenskega prebivalstva! Kar pa se tiče liste politične misije, pj-iznavamo, da bi Gorica res iaoj^!a igrati važno \Jogo sprijaznjevanja slovenskega prebivalstva z novo državo. Nikakor pa nc s tistimi metodami, ki jih upravlja fašizem, marveč z dobrohotnim postopanjem s sobe, sta Struchel in Svetonich napadla starko, med tem ko sla on in Doveddu čakala ugodnega trenutka, da priskočita tovarišema na pomoč. Ro$> pa se je ponesrečil, ker jc starka jelu v niti na pomoč, radi česar sta lopova pre-sirase-iiti zbežala. Drugi napad jc izvršil sporazumno s Struche-lom in z Bratoma Leopoldom in Ferdinandom Borfcner, starima 21, oziroma 19 let, stanujoči-ma na Greti zgornja »t. 289. On je tedaj prežal s Strucheloni na cesti, brata Bortner pa »ta stopila za starko, ki «e je ravnokar vračala domov. Ko jc odprla vrata svoje sobe, sta jo pogrnila čez glavo s plahto, jo pretepla ter ji iztrgala iz nedrij škatijseo z denarjem. Pozneje je bil plen razdeljen tako, da sta cn in Strachcl dobila vsak po 50 lir, ostali denar pa sta si pridržala brata Bortnsr. Na podlagi VareHove izpovedi je bila lopovska tolpa aretirana. Vsi aretiranci so priznali svojo krivdo, Ie Ivanka Doveddu trdi, da je nedolžna. Vendar so tudi njo, skupno z drugimi lopovi odvedli v zapor v ulici Coroneo. Usodepolna klofuta. — Krvav nrepfr med tastom in zetom. Težak VirgTIij i Mervin, star 28 let, stanujoč v ulici de!| Pozzo it, 16, se je predsinočiijim vrnil j domov precej vinjen ter se iz neznanih vzrekov spri s svojo ženo Marijo. Pri tapiru sc je tako razvnel, da je privolil zakonski družici gorko klofuto. Žensk-zbežala k svojini starišem, stanujočim v s , i ulici Ameriko Vespucci št. 43, ter jim po- slovenskim prebivalstvom, posebno pa s kon- ložya sv . Ogorčcnost radi surovega rav-centracijo slovenskega solstva v Gorici!! K SVojetfa moža. Oče Mervinove, 52- temu namenu bi bilo izdatao pripomoglo, čc / . ci t ____ bi biii listo tehnično šolo namestili v Gorici, ne težak Josip Slataper se ,e odločil pa da so jo prenesli na neslovenska tla izven da vpraša zeta pojasnila glede njegovega Bom« poročila. Valuta na tržaSksm trtfu- ogrske krone » •••••••••• O-UVs avstrijske krone 0.03- */2 češkoslovaške krme ••••••• d'narjl • • — leji ••••••••••••••• 11^0 marke —*— dolarji 2S.95 francoski franki 121 75 švicarski franki ••••••••• 400.— angleikl funti papirnati ......10» SO 0* 12V4 0.0327» "a 6«.6) i 6 *?> 12. J_ V&.2b 4D8.-100. SO f)Znanje slovenskega in italijanskega jezika. Voditelj poslovalnice mora položiti za jamstvo poslovanja kavcijo v znesku Lir 25C0.—. Agenta morata dokazati izven okolščin, navedenih pod črko a) b) c), da so v posesti spričevala usposobljenosti za agente ter starost od 21. do 45. leta. Službe so provizorične do gotovega časa ter postanejo po vestno izvršujočem službovanju definitivne. Nastop služb se ima izvršiti najkasneje dne 1. januarja 1924, II. Bistrica, dne 12. decembra 1923. Vipavsko, istrski refosk in kraški terarc. Na debelo in za družine Via CunicoEi 8, na drobno in za družine Via Gluliam 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (684) FR. ŠTRAKCAR. Hočete prihraniti? Palefots (Rcnglan) od L 99.— naprej KošKe obleke. . „ „ 99 — „ Obiske zu mladeniče „ „ 65.— Biače iz debelega blaga „ 32— „ i - n ni ti m - u 40 - Ufa Carđucci - 40 (683) Župan kot načelnik konsorcija. znanccra. je nas Mali. oglasi PRODA SE MOTOR N.. K. S. in kolo. Izvriu-jejo se popravila z jamstvom. Lado PetriC, mehanik, Trnovo, 1731 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23. 1679 8 tužnim srcem naznanjamo vsem eoroJnikom, prijateljem ljubljena juati Antonija vel. Perftot roj. Božič v 61.1'tn sroje .starosti, po dolgi in mučni bolezni danes ob 11. uri mirno v Oospodu zaspala. Pogreb drage peko niče co bo vrSil v sredo, ob i>. uri popoldne, ihiše žalosti v Barko vi i h, Boved St. 4"7, na domač« pokopaliuče. BARKOTLJE, 17. decembra 1828. Marija, Fran« loslpt Kristijan, Andrej, Josipina, Ivan Otroci goriške dežele, s čemer so — nai dostavimo še to — materijalno silno oškodovali mesto goriško. Tc pomisleke uznača izjava kot prazne predsodke, kar kaže v nekam cuuni luči tisto pretvc^r.o \Tiemo za materijalne koristi Gorite. Skrb v sami besedi nc koristi, če jo pa ubi-fftjo — dejanja. _ Učiteljski sindikat „EJa" Ueiteljslvo sežanskega okruja je prejelo novo okrožnico fašislovskega sindikata ^Ejas, v kateri se vabi na sestanek dne 20. decembra v Kudsko šolo v Sežano. Tega dne naj sc imenuje direktorij in sklene pristop avtonomnega dru-fctva v centralno zvezo fašistovskih učiteljskih organizacij. — Da razpreda fašizem svoje mreže po Krasu, nas nc preseneča — čudimo sc Ie trmi, s katero siii med slovensko učiteljstvo. Nikjer ni moralo naše učiteljstvo toliko udarcev prenesti kot ravno na Krasu. Pod to ali drugo pretvezo je marsikdo romal iz Šole v zapor, bil zaprt del j časa in izpuščen po dolgem zasliševanju — in vržen na cesto, ko sc jc njegova nekrivda izkazala; skoro vsak učitelj je bil in je Šc nadzorovan; vsak njegov stik z ljudstvom se jc smatral za protidržaven akt; in tudi ncinovo olje so že pili učitelji na Krasu. Dodajmo k tej trnjevi kroni, pod katero so krvaveli in šc krvavijo nekateri kraški učitelji, še damoklejev meč, ki visi nad vsem našim šolstvom po zadnjih Gentilejcvih odlokih, ki niso ničesar drugega kot prva konkretna točka fašistovskega programa, potem imamo pred seboj jasno sliko položaja, v katerem sc nahaja slovensko učiteljstvo na Krasu, Vsega tega fašizem nc skriva in niti na um nc pride propagatorjem fašistovskih idej, da bi tajili svoja dejanja, ali da bi skrivali svoje namere. Med učiteljstvo hodijo in sc ne ženirajo iskati med njimi pomagače, da sc program po-italijančenja šole in ljudstva čimprej izvrši. Ta taktika izdaja vse: Iščejo sc propalice, ki bodo za drobtino črnega kruha izdale sebe, ravnanja. Po dolgem iskanju ga jc dobil v neki gostilni v ulici Concordia. Pozval ga jc na ulico ter ga vprašal, zakaj je oklofutal hčer, oziroma svojo ženo. Mervin je bil radi prejšnjega prepira zelo slabe volje, zato je tastu precej > odgovoril. Po kratkem, a ogorčenem besedičenju se je Slataper zakadil proti zetu. Nastal je pretep; moža sta se obdelovala s pestmi, končno je do skrajnosti razjarjeni Mervin zavihtel nož, ki ga je malo prej neopaženo izmaknil z mize v kuhinji gostilne. Tast se je zaman skušal ubraniti udarcem. Težko ranjen na več mestih po glavi se je zgrudil na tla; tedaj je Mervin vrgel proč nož ter zbežal. Prihiteli so ljudje, med njimi tudi dva strežnika iz zavoda «Belega križa*, ki sta ranjencu za silo obvezala rane ter ga nato prepeljala v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima Slataper več nevarnih ran na glavi in par drugih na levi rami. Ranjenca so sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgićni oddelek. Kmalu po svojem krvavem činu se je Mervin prostovoljno javil orožnikom na orožniški postaji v ulici Istria. podkooiisar varnostne straže inln i o svoi rod — iščejo se liudie, ki gredo turi. Vesti z Goriškega Čudno postopanje mirenskih orožnikov* V soboto in nedeljo so igrali v Minui pri razprodani dvorani «Miklovo Zalo». V soboto zvečer po policijski uri so zapeli fantje na vasi par pesmi, kar ni ugajalo tamkajšnjim orožnikom. Ko so hoteli enega izmed fantov odpeljati na orožniško postajo, jc nekdo drugi stavil predlog da naj gredo vsi z njim. Nato so .orožniki zagrabili g. Jurija Vuk ter ga aretirali. Češ, da a a p □ □ a □ □□□□□□□□ □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□ BANC Ustanovljena Beta 1305. DefniSka gfavn ea LIL 15.900.CS0?*— popoinoma vplačana, •lavni leM: Trst, Via S. Nkold O (Lastna palača). Podružnici: ABBAZ8A, ŽARA. Olajšuje vsako z Jugoslavijo Jadran potom saveznoga zavoda Banka v Beogradu LJubljani in Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. Daj« krttfite sa nakup blasa« subvencij« na blago, lakasi afektov in raZjnov. informacije. Kupuje En prodaja dinarja in druge valute. Jamstvena pisma 1» druge operacije po najugodnejših pogojih. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najboije po dogovoru. □ □ □ □ □□□□□□□onnnnnDD □□□□□ □ n □ □ □□□□□ □□□□□□□□□□□□ □ i □ □ o □ P^O D L I S T £ K Paul Bourget: JEČA (La Gcole) Poslovenil F. P# Pošast sc zgane. Ljudske množice se začnejo gibati, iah. igralca in vse njihove kombinacije zdrknejo na dno. In to je pisal okoli L 1850! Od takrat pa ie kit zrastel. Med tovariSt izza mladih let, ki so posečali salon Ivana Vialis, ne da bi prikrivali svojega sovraštva do 16. maja, jc bil tudi neki Marccl Faugieres. Tudi ta strastni republikanec jc hodil t je, ker jc sledil želji po stikih z nasprotniki, katere stike je bil minister povzdignil v dogmo. Vendar pa se Faugieres lega ni zavedal. Ta dva mlada moža jc vezalo prijateljstvo, ki se je bilo začelo na klopeh starega liceja Louis-le-Grand. Bila sla skupaj tudi v loireski armadi (ki je operirala ob reki Loire) in ta dva spomina — spomin tia otroško tekmovanje v šoli in spomini na vojne nevarnosti, ki sta jima gledala v obra*z drug poleg drugega — je pozival lante, aa na) greao razsirein oroz- sta bila močnejža nego' nasprotje njunih idej, ni&ko postajo. Naslednjega dne sta prišla radi I dasi so leta in razlika ajunega položaja to nas žival fante, da naj gredo razstrelit orož P tega dogodka v Miren stotnik karabinerjev in' protje poglabljala. Marcel Faugieres ni bil na nodprefek-i premožen. Pičla podpora, ki mu jo je dajal .' njegov oče, zairutpntk skromne mirodilnice v Puy, imi je omogočila, da je dotiral — a kakšno pomanjkanje sta morala trpeti eden in drugif — svoje pravne študije do doktorata. Pred kratkim je bil odprl odvetniško pisarni* co, in to s pomočjo male dedščine, ki mu jo je zapustil njegov oče, kateremu je bil največji ponos. In še kakšen ponos! Tisti, ki poznajo varčnost naših hriibovcev iz srednje Francije, bodo razumeli, ako jim povemo to-lc preprosto podrobnost: iz retoričnega razreda v Puy-u je bil poslan v licej v Pariz, in to po nasvetu profesorja, ki je rekel našemu skromnemu štacunarju: vMarcel bo vaša slava.y — Marcel je bil žalibog še vedno praktikant brez pravd in v njegovem radikalnem prepričanju je Vila neka naivna iskrenost združena z nekakim grobim računom. To protislovje se pogostoma opaža pri mladih ljudeh njegovega kova. V tem je nahajal zadoščenje njegov prvi socijalni srd, a njegova stremljenja polje raznih upov. Bil je preveč blizu ljudstvu, da bi ne mogel ugeniti, da pod vladavino, ki sloni na splošni volilni pravici, bodočnost pripada levemu krilu. Kadar je odhajal z večerov pri Vialisovih, so se njegova široka pleča vzravnavala, ko si je klical v spomin prazne pogovore, ki jih je tam shšal. Prihajal je v dotiko s predstavniki tako-imenovanih vodilnih slojev, ugotovil je, ^ da prav nič ne poznajo podvodnih struj v deželi, in to ga je krepilo v prepričanju, da bodo poraženi in da bo zmaga na strani 363. Se je živo v spominu mojstrska strankarska pnt^ rr>. s katero so agitatorji opozicijc dosegli, naslanjajoč se na to število, da so aobm »cono dvoumnejši med vsemi programi. Vsled svojega tihega in obilnega dela sc Fangieres ni mogci pridobiti takšnih zvez, ki bi mu bile pripomogle do kandidature. Siccr pa bilo v vsej,' njegovi osebnosti nekaj divjega, kar je kalilo simpatije napram njemu. Ta okorni fant, jc bi) krepast in kakor stlačen. S svojimi rumenimi očmi, ki so sc bleščale z njegovega srditega obraza, je delal vtis divje in ostro pohlepne živali. Reakcionarni Vialisov salon jc imel zanj tudi to brutalno privlačno silo, da je goli plebejec dihal v njem ozračje razkošja. Kadar je obedoval pri Vialisovih, mu jc fina kuhmp. nadomestila kuhinjo njegovih običajnih zakotnih krčem. Eleganca okrasa in ženskih oi)!e!-je laskala njegovi strasti. In ker je duža teh letih vrvenja v vsem mnogostavna je posvečal svojo pažnjo tudi očarujoči in sijajni Ivanovi inteligenci. Dobro mnenje, ki ga jc imel o svojem tovarišu in pa njegova lastna zagrizenost sta morda vzbujala v njem, ne d^ bi sc zavedal, gorečo potrebo, da bi ga pridobil za svoja načela. Vsak njun pogovor se }t namreč izpremenil v razpravo, ki je bila cnai ko ljuba obema, toliko pristašu sporočil kolikor jakobincu. Mari pa ni duševni dvoboji vir opojnosti za mislečo mladino! (Dalje.)