Z ozaveščanjem odločno proti nasilju AÍ. 2V i. : L ^i. |[f, Na Okrožnem sodišču v Kopru se nadaljuje sojenje Kristini Mislej, ki je obtožena umora svojih dveh otrok >/20 Dijaki-ciceroni vodili vrstnike na ogled starorimskega Trsta y ít Deset let televizijskega sodelovanja mm Primorski Dan, ki ga ne bi smelo biti Breda Pahor Po osmem marcu še 25. november: čemu? Ob dnevu, namenjenemu opozarjanju na srhljiv pojav nasilja nad ženskami so se nemudoma vnele polemike, zakaj neki spet dan »posvečen ženskam«. Vprašanje je lahko legitimno, spotikanje nad 25. novembrom pa veliko manj. Ob tem se namreč zastavlja, vsaj po moji presoji, veliko bolj utemeljeno vprašanje: zakaj moramo v letu 2009 namenjati poseben dan boju proti nasilju nad ženskami. In kot je - med drugimi - zatrdil tudi predsednik države Giorgio Napolitano, se z nasiljem nad ženskami ne soočajo samo npr. v »zaostali« Afriki, temveč tudi v tako imenovanem razvitem svetu, se pravi tudi pri nas. Če drži, kot zagotavljajo statistični podatki, da se kar sedem moških na deset redno znaša nad lastnimi partnericami, če je res, kot piše v uradnih dokumentih, da se velika večina primerov spolnega nasilja odigrava v družinsko-prijateljskem krogu, potem osmim marcem in tovrstnim dnevom navkljub spoštovanje ženske kot celostne osebe ostaja še vedno neuresničena zahteva. Nedvomno je res, da se nasilje v tako imenovanem nerazvitem svetu oz. v revnih državah kaže v veliko krutejših oblikah. Če odmislimo »kulturno tradicijo«, v katero naj bi po presoji nekaterih sodilo obrezovanje ženskih genitalij, moramo vedeti, da je v tistih državah že golo življenje žensk eno samo nasilje. O svobodnem odločanju žensk ni ne duha ne sluha in iz te temeljne krivice izvirajo ostale, ki v nekajletnem razdobju spremenijo ponosne mladenke v izsušene tridesetletne starke. podnebje Obama bo na konferenci v Koebenhavnu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se bo pridružil ostalim svetovnim voditeljem in se 9. decembra udeležil podnebne konference ZN v Koebenhavnu, je sporočil neimenovan bližnji sodelavec Obame. Ameriški predsednik se bo v danski prestolnici ustavil na poti v Oslo, kjer bo prevzel Nobelovo nagrado za mir. Gre za pomembno novico, saj je Obamova prisotnost na konferenci po oceni opazovalcev bistvenega pomena za njen uspeh. Na 21. strani dnevnik ČETRTEK, 26. NOVEMBRA 2009 Št. 280 (19.679) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € energija - Stališče deželnega odbornika za okolje Elia De Anne Dokumenti o terminalu so za Deželo FJK pomanjkljivi Sicer načelna podpora uplinjevalniku in nove kritike Sloveniji gorica - Ob stoletnici odkrili kip pred sedežem pokrajine Spomenik uresničenim sanjam letečih bratov Rusjan GORICA - Na včerajšnji dan pred sto leti je z Malih Roj poletela Eda 1, ki jo je z bratovo pomočjo izdelal in pilotiral Edvard Rusjan. Polet je veljal za prvi tak dosežek v tem delu Evrope, s čimer sta se brata Rusjan v zgodovino zapisala kot pionirja slovenskega in tudi svetovnega letalstva. Zato so včeraj bratoma Rusjan odkrili spomenik pred sedežem goriške pokrajine. Na proslavi je izstopal poudarek, da sta bila pionirja odraz večnarodnostnega prosto- ra. Njuna nečakinja Grazia Rusjan pa je izpostavila: »Gorica je bila doslej poznana zaradi bitk in padlih v vojnah, odslej pa bo znana tudi zaradi uresničenih sanj mojih stricev.« Na 17. strani TRST - Za Deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajini je dokumentacija o ža-veljskem uplinjevalniku zelo pomanjkljiva, uprava pa vseeno podpira gradnjo terminala. To je v deželnem svetu včeraj dejal odbornik Elio De Anna v odgovoru svetniku Igorju Gabrovcu, ki ga je zanimalo stališče Dežele o tem načrtu. De Anna je izkoristil spet priložnost za kritike na račun Slovenije. Pri tem je potegnil na dan krško nuklear-ko in nekdanji idrijski rudnik živega srebra, češ da je kriv za onesnaževanje severnega Jadrana. Na 3. strani V Gornjem Posočju spoznavali sosede iz Terskih dolin Na 4. strani V FJK javne uprave le omejeno posegale po derivatih Na 5. strani Arhitekti: Regulacijski načrt občine Trst je brez vizije Na 8. strani Podržavljenja šempolajskega vrtca zaenkrat ne bo Na 9. strani V poldrugem letu na Goriškem ukinjenih 2.000 delovnih mest Na 16. strani italija Vladna večina brani Cosentina RIM - Odbor za avtorizaci-je poslanske zbornice je včeraj zavrnil zahtevo po aretaciji poslanca in vladnega podtajnika za gospodarstvo Nicola Cosentina, ki ga neapeljsko javno tožilstvo obtožuje zunanjega sodelovanja pri združevanju v mafijske namene. Senat pa je skoraj istočasno zavrnil resoluciji, s katerima sta Demokratska stranka in Italija vrednot ločeno zahtevali Cosentinov odstop iz vlade. Ob tem so se spet razvnele polemike med vladno večino in opozicijo. Na 7. strani imenovanja Iztok Simoniti naj bi bil veleposlanik Slovenije v Rimu LJUBLJANA - Po pisanju včerajšnjega Večera naj bi kadrovska komisija slovenskega zunanjega ministrstva predlagala Iztoka Simoniti-ja za veleposlanika v Rimu, kjer naj bi zamenjal Andreja Capudra, kateremu je konec oktobra potekel mandat. Znano je tudi ime novega slovenskega veleposlanika v Zagrebu. To naj bi bil Iztok Mirošič. Postopek imenovanj pa še ni končan. Kot še piše Večer, naj bi bil predlog zdaj na mizi zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki je pristojen, da kandidate za veleposlanike pošlje v potrditev vladi. Na 2. strani 2 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - Po pisanju mariborskega Večera Iztok Simoniti predlagan za novega veleposlanika v Italiji dobil odločitev Deželni svet bo Iztok Mirošič pa naj bi odšel za slovenskega ambasadorja v Zagreb Iztok Simoniti (levo) naj bi zamenjal Andreja Capadru v Rimu, Iztok Mirošič (desno) pa naj bi postal slovenski veleposlanik na Hrvaškem arhiv razpelo TRST - Predsednik Edouard Ballaman bo vsaj za nekaj časa v dvorani deželnega sveta razobesil križ kot simbol državne in verske enotnosti. Tako je sinoči odločil deželni parlament, ki je z glasovi desne sredine odobril tozadevno zahtevo predsedniku. Hkrati so svetniki pozvali predsednika Dežele Tonda, naj protestira zoper znano evropsko razsodbo proti razpelu v šolskih učilnicah. Igor Kocijančič (SKP) je glasoval proti zahtevi desne sredine, ki je po njegovem popolnoma v nasprotju z laičnimi vrednotami italijanske družbe in ustave. Igor Gabrovec (SSk) se ni udeležil glasovanja in je spet obtožil Tondovo koalicijo, da se grobo poigrava s čustvi laikov in tudi vernikov, razpravo o razpelu v deželnem svetu pa je označil kot izgubo časa. LJUBLJANA - Kadrovska komisija slovenskega zunanjega ministrstva naj bi po pisanju včerajšnjega Večera za novega veleposlanika v Zagrebu predlagala Iztoka Mirošiča, za veleposlanika v Rimu pa Iztoka Simonitija. Postopek imenovanj, ki je tajen, še teče, predloga sta zdaj na mizi zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki bo odločil, ali bo kandidata poslal v potrjevanje vladi. Mirošič je trenutno vršilec dolžnosti direktorja direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo, Iztok Simoniti pa je bil pred leti državni sekretar na zunanjem ministrstvu. Za veleposlanika pri Svetu Evrope v Strasbourgu naj bi predlagali Damjana Berganta, ki je bil nazadnje vodja projektne skupina za predsedovanje tej organizaciji. Interni razpis je bil objavljen tudi za veleposlaniški položaj v Beogradu, a kadrovska komisija med več kot deset prijavljenimi po pisanju Večera ni izbrala nikogar in bi lahko postopek celo ponovili. Nove veleposlanike mora Slovenija imenovati, ker je "starim" že ali pa jim bo v kratkem potekel mandat. Zadnji dan oktobra sta tako potekla štiriletna mandata veleposlaniku Miroslavu Luciju, ki je vodil di-plomatsko-konzularno predstavništvo v Beogradu, in Andreju Capudru, ki je bil veleposlanik v Rimu. 30. novembra bo zadnji dan veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen Adamič, na zadnji dan starega leta pa se iz Strasbourga poslavlja veleposlanica Marjetica Bole. (STA) celovec - Plebiscit Feldner ogorčen zaradi izključitve iz priprav na slavje CELOVEC - Koroški Heimatdienst (KHD) kljub večkratni prošnji svojega predsednika Josefa Feldnerja ni bil povabljena v slavnostni komite, ki bo v naslednjih mesecih pripravljal praznovanje ob 90-letnici plebiscita 10. oktobra prihodnje leto na Koroškem. Feldner se je na »izključitev« odzval z ogorčenjem ter menil, da gre za kazen, ker sodeluje v t.i. konsenzni skupini, v kateri sta tudi Marjan Sturm in Bernard Sadovnik. Deželni glavar Dörfler kot predsednik slavnostnega komiteja za pripravo praznovanja je poudaril, da se mu ni treba zagovarjati, koga povabi in koga ne. Feldner da ni nesporen, je dejal deželni glavar in ob tem opozoril na konflikt, ki je nastal znotraj t.i. domovinskih organizacij na Koroškem v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel potem, ko se je KHD s Feldnerjem vključil v konsenzno skupino. Konkretno je Dörfler opozoril na različne pozicije pri dvojezičnih tablah in pristavil, da je pozicija Zveze koroških brambovcev bližje tisti BZÖ kot pozicija KHD (I.L.) koroška - Slovenska manjšina Manjšinske politične organizacije vse pogosteje po ločenih poteh i ••• CELOVEC - Medtem, ko so v preteklosti politične organizacije koroških Slovencev skupno hodile na sestanke in pogajanja na Koroškem, na Dunaj, v Slovenijo in še kam, postaja v zadnjih mesecih, tednih in dneh vse bolj očitno, da grejo vse bolj pogosto ločenih poteh. Posebej sta to podčrtala predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, ki sta se ta teden skupno pojavila tako na ustanovni seji častnega odbora dežele Koroške za priprave 90. obletnice koroškega plebiscita prihodnje leto, nato pa še v Ljubljani, kjer sta skupno vodila pogovore z delom vladnih strank v Sloveniji. Na sestanek o 90. obletnici plebiscita v Celovcu pa ni bil povabljen Narodni svet koroških Slovencev (SKS) in tudi v Ljubljani predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev ni bilo. Predsednik ZSO Sturm je svojo udeležbo na ustanovni seji častnega odbora za pripravo deželnih plebiscitnih Bernard Sadovnik (levo) in Marjan Sturm postajata nerazdružljiv tandem politika - V soboto v Vidmu prva javna pobuda Tudi v FJK federacija levice Kocijančič: Nič skupnega z Mavrično levico - Spetič napoveduje spletno Iskro TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini nastaja federacija levice, ki bo svojo prvo javno pobudo izvedla v soboto v Vidmu. Naslov srečanja (ob 15. uri v dvorani parlamenta na videm-skem gradu) nosi pomenljiv naslov Začnimo spet skupaj (v it. Ripartia-mo insieme). V novo levičarsko zvezo so doslej pristopili Komunistična prenova in Stranka italijanskih komunistov ter gibanji Delo in solidarnost ter Socializem 2000. Slednjega na vsedržavni ravni vodi nekdanji senator Cesare Salvi. Deželni tajnik SKP Kristian Franzil je dejal, da bo do nadaljnjega vsaka komponenta v omenjeni federaciji ohranila svojo samostojnost, zveza pa dejansko predstavlja zametek nove stranke. Novo levičarsko gibanje po mnenju Igorja Kocijančiča nima nič skupnega z Mavrično levico, ponesrečenim volilnim projektom, ki dejansko danes obstaja le še v deželnem svetu FJK. Svetniško skupino ML vodi prav Kocijančič, v njej sta še Roberto Antonaz (SKP) in Stefano Pustetto (Demokratična levica). Stojan Spetič, deželni tajnik SIK, je napovedal, da se bo federacija levice ukvarjala predvsem z vsebinskimi vprašanji. V tem trenutku je njen glavni cilj ta, da se v Italiji ustvari velika demokratična in ustavna alternativa desni sredini. Novo levo usmerjeno gibanje bo veliko pozornost namenjalo večjezičnosti in več-kulturnosti v naši deželi, je dejal Spe-tič, ki je napovedal spletno Iskro za soočenje mnenj in stališč o aktualnih Igor Kocijančič vprašanjih levice, slovenske manjšine in širšega večjezičnega okolja. Iskra bo tudi priložnost za utrditev odnosov sodelovanja z levičarji iz Slovenije in avstrijske Koroške. Pier Paolo Brovedani je predstavil cilje in namene gibanja Delo in solidarnost, ki se je rodilo v sklopu levo usmerjene frakcije sindikalne zveze CGIL. Gibanje se prvenstveno zavzema za neposredno soudeležbo članstva pri dejavnosti in obenem pri izbirah največje sindikalne organizacije. proslav prihodnje letu zagovarjal s tem, da deželni glavar Gerhard Dörfler na sestanek pač ni povabil NSKS, »kar jemlje na znanje«, glede svojega nastopa v Ljubljani (spet skupaj s Sadov-nikom) pa je dejal, da je to bilo po eni strani samoumevno, po drugi pa tudi neke vrste nuja spričo kopice aktualnih vprašanj in problemov. »Še ljubše bi mi bilo, če bi šle vse tri organizacije,« je še pristavil Sturm. Vendar vedenje Sturma in Sadov-nika ne preseneča samo s tem. Tudi vedenje obeh do predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, torej člana tiste »konsenzne skupine«, s katerim sta se oba v zadnjih tednih večkrat pojavljala na raznih prireditvah, na katerih naj bi šlo za sožitje med večino in manjšino in s katerim sta v letošnjem letu delila več nagrad za delovanje te skupine, je vse prej kot samoumevno. Kot glede NSKS je Sturm tudi glede tega, da Feldner ni bil povabljen v častni komite za plebiscitne proslave, dejal, da je to odločitev deželnega glavarja. Predsednik SKS Bernard Sadov-nik PA je včeraj še sporočil, da je upravni odbor SKS vnovič zahteval polnopravno članstvo v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS), prav tako tudi polnopravno članstvo v Federalistični uniji evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Nadalje je odbor SKS obravnaval osnutek za reformo zakona o narodnih skupnostih, ki ga je skupaj z uglednimi avstrijskimi strokovnjaki izdelal Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju ter vprašanja dvojezičnega pouka. S tem v zvezi so med drugim sprejeli sklep, da se bo posebna delovna skupina posvetila vprašanju razvoja dvojezičnega šolstva in izdelala smernice in vsebinska ter pedagoška izhodišča. Ivan Lukan EL in SGZ na obisku na Južnem Tirolskem CELOVEC/BOCEN - Pod vodstvom predsednikov Enotne liste (EL) in Slovenske gospodarske zveze (SGZ), Vladimirja Smrtnika in Benjamina Wa-kouniga, se bo skupna delegacija obeh manjšinskih organizacij danes in jutri mudila na Južnem Tirolskem, kjer se bodo srečali s predsednikoma Gospodarske zbornice ter občinske zveze Južne Tirolske ter s predstavniki izobraževalne akademije »Silvius Magnago« ter z vodilnimi politiki SVP. Za predsednika EL Smrtnika je ta obisk dodatna priložnost za utrjevanje tradicionalno dobrih stikov med SVP in EL, je za PD dejal pred odhodom. Predsednik SGZ Benjamin Wakounig pa bo tudi v imenu direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Milič-Hribarja poglobil kontakte med Slovenijo in Južno Tirolsko, SGZ pa bo pri tem imela zelo pomembno vlogo. (I.L.) ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 26. novembra 2009 3 plinski terminal - Presenetljivo stališče odbornika Elia De Anne »Dokumenti o Žavljah so pomanjkljivi, FJK sploh ni bila vključena v postopek« Šele popoldne načelna podpora uplinjevalniku - »Slovenija naj se raje ukvarja z idrijskim rudnikom « TRST - Dežela podpira žaveljski terminal, čeprav ocenjuje, da je dokumentacija o načrtu zelo pomanjkljiva in da dežela sploh ni bila soudeležena pri postopku, ki ga vodi italijansko okoljsko ministrstvo. To zelo protislovno in presenetljivo stališče smo včeraj v deželnem svetu slišali iz ust odbornika za okolje Elia De Anne, ki je odgovoril na vprašanje svetnika Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igorja Gabrovca. Slednji ga je spraševal za stališče deželne vlade o terminalu, ki ostaja še naprej nejasno. De Anna je svoje pomisleke o uplinjevalniku izrazil dopoldne v deželnem svetu, nekaj po 14. uri pa je za tiskovno agencijo ANSA izjavil, da FJK soglaša s politiko italijanske vlade, da se gradi uplinjevalnik, češ da je slednji zelo pomemben za razvoj tržaškega območja. Glede kritik, ki prihajajo iz Slovenije, je odbornik iz vrst stranke Ljudstva svobode pozval Ljubljano, naj se raje ukvarja z idrijskim rudnikom, ki onesnažuje Jadransko morje z živim srebrom, ali pa s krško nuklear-ko. De Anna je še povedal, da glede navedenih zadev soglaša z vladnim pod-tajnikom Robertom Menio. V manj kot dveh urah je odbornik očitno spremenil svoje stališče. De Anna je Gabrovcu pojasnil, da Dežela za mnenje o terminalu še čaka na strokovno gradivo španske ener- getske družbe Gas Natural. Dežela, ki jo je takrat vodil Riccardo Illy, je leta 2007 izdala mnenje o žaveljski napravi, ki ni bilo negativno, a tudi ne pozitivno. Illy je takrat ugotovil, da je bila strokovna dokumentacija o kopenskem terminalu zelo pomanjkljiva glede številnih zelo pomembnih vidikov, kot sta na primer povezava med terminalom in podmorskim plinovodom ali pa tveganje za zdravje ljudi in za okolje na sploh. Ko bo rimska vlada ponovno sklicala omizje za ocenjevanje vpliva na okolje, odbornik pričakuje iz Rima vabilo za deželno upravo, ki bo morala po njegovih besedah prisluhniti stališčem občin Trst, Milje in Dolina, pokrajinske uprave in drugih zainteresiranih javnih ter zasebnih dejavnikov. Najbolj presenetljiva pa je izjava, ki jo je De Anna posredoval na koncu svojega odgovora slovenskemu deželnemu poslancu, da Dežela po »nemnenju« iz leta 2007 sploh ni bila več soudeležena pri okoljevarstvenem postopku pristojnega rimskega ministrstva. Res neverjetno, da je bilo to sploh mogoče po vseh razprtijah in polemikah (tudi meddržavnih), ki spremljajo postopek za žaveljski terminal. Odbornikove besede niso presenetile le Gabrovca, temveč tudi marsikaterega deželnega svetnika iz vrst desne in leve sredine. Presenečen nad las- Deželni odbornik Elio De Anna je Igorju Gabrovcu (na sliki) priznal, da Dežela sploh ni soudeležena pri postopku za gradnjo žaveljskega terminala tnimi besedami je bil najbrž tudi sam De Anna, ki je pozneje, kot rečeno, nekoliko »popravil« svoja stališča. Zastopnik SSk je v kratki repliki poudaril, da je odbornikovo izvajanje potrdilo in v marsičem še okrepilo vse pomisleke, ki jih ljudje na tej in na drugi strani meje imajo o žaveljskem terminalu. Pomisleke nad uplinjevalnikom je na včerajšnji novinarski konferenci izrazila tudi tržaška sindikalna zveza CGIL. Načelno sicer sindikati v sklopu energetske (ne)odvisnosti Italije ne nasprotujejo gradnji uplinjevalni-kov, v primeru Zavelj pa pogrešajo javno soočenje in zlasti informacije, ki bi jih morale javnosti posredovati za to poklicane javne ustanove, začenši z Občino Trst. CGIL si veliko obeta od pobude Pokrajine, ki je prevzela nalogo, da bo informirala občane o tem, kaj v resnici za Trst pomeni žaveljski upli-njevalnik. S.T. NOVI ENOPROSTOREC PEUGEOT 5008. VSAKDO GA RAD VOZI. uma BREZPLAČNI PACKVIDEO S FINANCIRANJEM* peugeot PRIPOROČA Total Maksimalne vreariosti: mešana poraba eorivi WOO'ktn 7,4; emi 7S? peugeot PRIPOROČA total Maksimalne vrednosti: mešanapdcaba goriva W'OO km 7,4; emisije C02 g/km 181. ♦Ponudba ni združljiva z ostalimi promocijskimi akcijami in velja do 31 /12/2009; z možnostjo financiranja Glaciale 5008 s predhodno odobritvijo družbe Peugeot Finanziaria - Divisione Banque PSA Finance Succursale d'Italia. Pr.: financirani kapital 15.250€, vključeni stroški za odprtje financiranja 250€. 60 mesečnih obrokov v višini 322€, razširitev jamstvenega obsega za 5 let (2 leti po zakonu + 3-letno jamstvo po izbiri ali do 100.000 prevoženih kmj.ObrestovanjaTAN 7,90% inTAEG 9,47%. Informacije prt koncesionarju. Nagradni certifikat do 31/01/2010. Nagradni sklad 29.784,92 € + davek IVA po potrebi in z izjemo izenačevanja. Pravilnik na spletni strani peugeot.it Obv. Ministrstvu. Novi ehoprostarec 5008 PRIČAKUJEMO TE TUDI V NEDELJO. LEDENA BßBÄ 3 5CR« BiNe?«vr?ev 'j-a 'a, decembra uvu in Blu-ray iju Pridi in odkrij novi Peugeot 5008, zmagal boš lahko na tisoče nagrad vezanih na film Ledena doba in potovanje na Laponsko za vso družino! trst, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 gorica, Majnica 12, tel. 0481391808 tržič, ul. Timovo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it 4 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / kobarid - Na sedežu Fundacije Poti miru Prebivalcem Gornjega Posočja so se predstavili sosedje iz Terskih dolin Spregovorili so župan Barda Guido Marchiol, kulturnika Viljem Černo in Luisa Cher ter prof. Roberto Dapit KOBARID - Čezmejni odnosi med Slovenci s Tolminskega, Ko-bariškega in Bovškega ter slovensko narodno skupnostjo v videmski pokrajini so bili vedno zelo dobri, pred kratkim pa so imeli prebivalci Gornjega Posočja priložnost, da boljše spoznajo svoje sosede iz Terskih dolin in lepote teh krajev. Na sedežu Fundacije Poti miru je bil namreč prejšnji četrtek na sporedu tako imenovani Terski večer, na katerem so o dolinah ob reki Ter in terskemu narečju ter kulturi spregovorili župan Barda Guido Marchiol, kulturna delavca Viljem Černo in Luisa Cher ter profesor na vi-demski univerzi Roberto Dapit, večer pa je povezoval načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar. Prijetno srečanje so popestrili še nastopi mladih gojencev bar-ške podružnice Glasbene Matice, ansambla Cunjarji in Barskega okteta ter degustacija barškega frika s krompirjem, ki ga je pripravila kuharica Marisa Cher. Viljem Černo je prisotnim pripovedoval o težavah, ki jih ima slovenska manjšina zaradi nacionalizma nekaterih prebivalcev Terskih dolin, ki nikakor nočejo priznati, da je tersko narečje slovenskega izvora. Vztrajno zatrjujejo, da gre za neke vrste obliko stare slovanščine, ki s slovenščino nima nič skupnega, kot dokaz pa navajajo dejstvo, da se s Slovenci iz matične domovine ne Prijeten večer je popestril Barški oktet (desno) in skupina Cunjarji (spodaj) nm ropske državljane, ki bodo obvladali vsaj tri jezike. Mladi iz Terskih dolin pa bodo tako lahko izstopali zaradi svojih znanj in jih zaradi njih ne bo več sram,« je zaključil Dapit. Župan Barda Marchiol pa je izrazil željo, da bi bilo srečanje v Kobaridu le prvi korak na poti do prijateljstva in sodelovanja med dvema skupnostma, ki ju združujeta jezik in kultura. (NM) kultura V nedeljo na Lesah Slovesnost v spomin na Antona Birtiča LESA - Benečani se bodo v nedeljo poklonili spominu svojega glasbenika, pedagoga, skladatelja, pesnika in publicista Antona Birtiča - Beneškega iz Mečane v občini Špeter, ki je umrl 4. aprila letos. Slovesnost, ki se bo začela ob 17.30 v telovadnici na Lesah (občina Grmek), prireja Kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom SKGZ, ZSKD in Občine Grmek. Na njej bodo sodelovali učenci špetrske Glasbene Matice in ansambel Beneški fantje, ki ga je sam Birtič ustanovil leta 1952 in bil nato dolga leta njegov član. Anton Birtič je glasbo študiral v Čedadu in Ljubljani, kjer je bil vpisan tudi na Pedagoško fakulteto. Kasneje je poučeval igranje harmonike in zbiral, zapisoval ter izvajal beneške narodne pesmi, ki jih je tudi prirejal za zbore. Tudi v Sloveniji njegove priredbe ljudskih pesmi in skladbe za harmoniko, za katere je sam napisal besedila, dobro poznajo. Med najbolj Anton Birtič znane sodijo Beneška Slovenija, Beneški fantje, Zvezde žarijo, Moja Ne-diža in še bi lahko naštevali. Zaslovel je tudi po Furlaniji, kjer so furlansko različico njegove pesmi Corri con me izbrali za svojo himno. Leta 1966 je pri KD Ivan Trinko izdal zbirko Oj, bo-žime, v kateri so zbrane njegove in ljudske pesmi, pa tudi nekatere drugih avtorjev. Pred desetimi leti pa je izšla še zbirka Anton Birtič: Poezije 1999, v kateri so v glavnem njegova neuglasbena dela. (NM) fjk - Manjšina Pavšič in Štoka želita sestanek s Tondom TRST - Vse večja skrb celotne narodne skupnosti zaradi napovedanih finančnih težav, ki bodo nastale ob sklepu rimske vlade, da za dober milijon evrov zmanjša prispevke slovenskim organizacijam v Italiji, je bila izražena v pismu, ki sta ga predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Drago Što-ka (Svet slovenskih organizacij), včeraj naslovila na predsednika vlade Dežele Furlanije Julijske krajine Renza Tonda. »Kot predsednika najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine v deželi Furlani-ji Julijski krajini Vas želiva seznaniti z dvema vprašanjema, ki bremenita vse naše organizacije, ki delujejo v treh pokrajinah naše dežele. Teh je preko 300,« pišeta v pismu Pavšič in Štoka. Prvo vprašanje zadeva državni finančni zakon, ki predvideva do leta 2012 znatno znižanje prispevkov iz zakona št. 38/2001 za našo manjšino. Primanjkljaj enega milijona evrov v letu 2010 in dveh milijonov v naslednjih letih bi povzročil nepopravljivo škodo manjšinskim dejavnostim in organizacijam, ki delujejo na kulturnem, športnem, socialnem in verskem področju. Drugo vprašanje pa se tiče postopka za realizacijo evropro-jektov, med katerimi so tudi nekateri projekti življenjskega pomena za slovensko narodnostno skupnost, kot npr. evroprojekt »Jezik-Lingua«, ki sta ga krovni organizaciji realizirali v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji. Zaradi vsebinske pomembnosti projekta predsednika SKGZ oziroma SSO pričakujeta, da ga bodo podprle tako Dežela Furlanija-Julijska krajina kot vse ostale sredine, ki so soudeležene pri teh čezmejnih projektih. »Da bi Vam lahko tudi ustno izrazila najino zaskrbljenost in naša upravičena pričakovanja, Vas vljudno prosiva za sestanek, na katerem bi Vam podrobno obrazložila našo problematiko, zlasti pa zgoraj omenjeni vprašanji,« zaključujeta pismo Tondu Pavšič in Štoka. morejo sporazumeti, če govorijo »po našen«, kar pa seveda ni res, kot je poudaril Černo. Po drugi strani pa nacionalisti nič ne naredijo, da bi ovrednotili svoje narečje, za katerega obstoj naj bi se po njihovih besedah borili. »Slovenska narodnostna skupnost pa je v resnici živa in si po padcu meje med Italijo in Slovenijo še bolj želi komunicirati, se izražati v svojem jeziku in vsem pokazati svoje kulturno bogastvo,« je zaključil barški kulturni delavec. Luisa Cher iz barškega Centra za kulturne raziskave pa je številnemu občinstvu predstavila umetnost v Terskih dolinah. Opisala je predvsem čudovite Vie Crucis, ki so shranjene v cerkvah v Bardu in Za-varhu. Profesor Dapit, ki na vi-demski univerzi poučuje slovensko literaturo, zgodovino in antropologijo ter antropologijo in zgodovino Furlanije, je omenil, kako je pomanjkanje jezikovne politike v Ter-skih dolinah močno ogrozilo obstoj terskega narečja, ki je »prava poezija, čeprav je manj poznano kot rezijanščina.« Na podlagi zaščitnega zakona za slovensko manjšino pa se lahko to bogastvo ovrednoti. »Mladi morajo imeti možnost, da se slovenščine dobro naučijo v šoli. Le tako bomo pri nas vzgojili ev- dežela - SKGZ pisala predsedniku komisije FJK Colauttiju Slovenci bi morali biti aktivno soudeleženi pri snovanju deželnega razvojnega načrta TRST - V zvezi z deželnim zakonskim osnutkom št. 87, ki predvideva postopke za uvedbo deželnega teritorialnega načrta, je predsednik SKGZ Rudi Pavšič ob sodelovanju delovne skupine za zaščito, javne uprave in teritorij (vodi jo dr. Marij Lavrenčič) poslal predsedniku pristojne deželne komisije Alessandru Colauttiju pismeno mnenje o tem vprašanju. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza želi poudariti, da je pri novem deželnem teritorialnem načrtovanju in pri pripravi plana za upravljanje teritorija (PGT) potrebno sodelovanje vseh soudeleženih subjektov, saj je argument izrednega pomena za bodoči razvoj celotnega deželnega prebivalstva. V tem okviru je nujen pogled tudi izven deželnih teritorialnih meja, da se omogoči harmonični razvoj zlasti infrastruktur, zato je pri teritorialnem načrtovanju nujno potrebno soudele-žiti sosednje države in dežele. Po mnenju SKGZ-ja je vsebina predloga pomanjkljiva, saj ne predvideva zagotovil, da bi lahko pri oblikovanju PGT-ja aktivno sodelovalo predstavništvo slovenske narodnostne skupnosti, v spoštovanju 21. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 (Zaščitni zakon za slovensko manjšino v deželi Furla-niji - Julijski krajini). Teritorij je življenjskega pomena za katerokoli manjšino, saj je brez teritorija ogrožen njen sam obstoj. Zaradi tega pri postopku priprave PGT-ja bi se moralo upoštevati in formalno sprejeti mnenja in predloge slovenske narodnostne skupnosti. SKGZ opozarja, da v normah, ki jih zakonski osnutek želi izbrisati, oz. prvi del deželnega zakona št. 5 z dne 23. februarja 2007 (Reforma urbani-stike in disciplina gradbenih dejavnosti in okolja), 3. odstavek 3. člena predvideva, da "na teritoriju predvidenem v 4. členu zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 (Zaščitni zakon za slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini) mora teritorialno načrtovanje težiti k ohranjevanju zgodovinsko-kulturnih značilnosti lokalne skupnosti". Zaradi tega SKGZ prosi, da se tudi v zakonski osnutek št. 87 vključi isto načelo, ki naj zagotavlja participacijo predstavništva manjšine pri oblikovanju PGT-ja in zaščito zgodovinsko-kulturne značilnosti teritorijev kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost. Pri oblikovanju PGT-ja je potrebno upoštevati tudi juse, srenje in druge subjekte, ki upravljajo dobrine javne koristi in dejansko predstavljajo identitetno bogastvo, ki ga je treba ohraniti. To so upravičeni subjekti, ki upravljajo svoj teritorij gospodarno. Ker so to javno priznane ustanove, morajo biti obvezno vključene v postopke priprav bistvenih dokumentov v zvezi s programiranjem teritorija. SKGZ tudi meni, da bi morala Dežela FJK poiskati oblike načrtovanja, ki so v skladu s skupno vizijo in v sozvočju s Slovenijo in Avstrijo. Naj se torej Dežela ne omeji izključno na 32. člen zakonskega osnutka št. 152 z dne 3. aprila 2006, ki upošteva samo problematiko okoljevarstva. V nekaterih občinah naše Dežele, ki mejijo s Slovenijo, so čez-mejne povezave v zvezi s teritorijem, infrastrukturami, okoljevarstvom in urbanistiko (npr. Občina Gorica) zelo tesne in potrebujejo sodelovanje obmejnih slovenskih občin pri oblikovanju urbanističnih načrtov ne samo glede infrastruktur ampak tudi kar se tiče urbanega tkiva. »Predlagamo torej, da se v zakonski osnutek št. 87 vključi določbo, ki naj predvideva možnost skupnega čez-mejnega načrtovanja in sodelovanje obmejnih občin z zasledovanjem evropske vizije tudi pri teritorialnem načrtovanju,« piše v dopisu SKGZ. / GOSPODARSTVO Četrtek, 26. novembra 2009 5 javne finance - Računsko sodišče o uporabi izvedenih finančnih instrumentov V FJK v veljavi še 56 pogodb v vrednosti 410 milijonov evrov Štiri pokrajine in 44 občin sklenilo 56 pogodb, v teku jih je še 17 - Uporaba neskladna z zakonom TRST- Vrednost izvedenih finančnih instrumentov, t.i. derivatov, v katere so investirale javne uprave v Furlaniji-Julijski krajini, znaša 410 milijonov evrov, je včeraj na kontrolnem zasedanju računskega sodišča v Trstu povedal poročevalec Fabrizio Picotti. Pogodbe za derivate je podpisalo 48 lokalnih uprav, od tega 44 občin in vse štiri pokrajine, 31. julija letos pa jih je veljalo še 17, od tega tri pri videmski pokrajinski upravi, ostale pa v 14 občinah. Picottijeva ocena razmer na tem področju je bila na splošno pozitivna, ker je bila večina finančnih izidov ugodna, obsodil pa je dejstvo, da je bila »uporaba derivatov načrtovana kot sredstvo za pridobivanje denarja za potrebe tekoče proračunske porabe«. Računsko sodišče je ugotovilo posplošeno nesposobnost lokalnih uprav za ravnanje z derivati, Picotti pa je podčrtal, da je do tega prihajalo tudi zaradi prekrivanja med svetovalci, ki jih je izbrala uprava, in banko, s katero so bile sklenjene pogodbe. Ob tem je bilo izpostavljeno, da je bilo od skupaj 56 pogodb kar 43 sklenjenih z zgolj tremi bankami. Raziskava računskega sodišča, ki »ni preverjanje zakonitosti«, je opozoril Picotti, je vzela v pretres pogodbe, ki so veljale na dan 31. decembra 2007, in tiste, ki so bile prekinjene po 21. decembru 2005. Izdelana je bila na osnovi štirih kriterijev: administrativnega, pogodbenega, računovodskega in ekonomsko-finančnega. 30. junija letos so finančni tokovi 56 pogodb, ki jih je sklenilo 48 uprav, kazali »široko pozitiven rezultat«, in sicer 6.721.189 evrov. Od 17 pogodb, ki so bile še v teku 10. oktobra letos pri 15 upravah (Amaro, Forni Avol-tri, Tržič, Povoletto, Precenicco, Pozzuolo del Friuli, Rivignano, Ruda, Sacile, Sede-gliano, San Giorgio di Nogaro, Treppo Grande in pokrajine Gorica, Pordenon in Videm), jih kaže večina negativen potek, saj je vrednost pogodb 30. junija letos znašala minus 3.596.660 evrov. Ena od teh pogodb bo zapadla leta 2036 ... »Uprav, ki so prekinile pogodbe, je 33. 30. septembra letos je bil skupni saldo pozitiven za 3.775.000 evrov. Med 33 upravami so samo štiri občine zabeležile negativen končni rezultat: Cimolais, Manzano, Romans d'Isonzo in Claut,« je povedal Picotti. Kljub razmeroma ugodnim izidom pa je poročevalec opozoril, da «je mogoče sklepati, da uprave finančnih derivatov niso uporabljale v skladu z zakonskimi načeli«. Jasno je namreč, da je bila uporaba v skoraj vseh primerih načrtovana kot alternativen način pridobivanja finančnih sredstev oz. kot produkcija likvidnosti za tekočo proračunsko porabo, je sklenil Picotti. avtoceste - Vrh družbe Autovie Venete na ogledu gradbišča Odsek A28 bo končan pred začetkom gradnje tretjega pasu Najzahtevnejše gradbišče avtocestnega odseka A28, tako imenovani vozel pri Coneglianu PORTOGRUARO - Do predaje prometu avtocestnega odseka A28 Porto-gruaro-Conegliano manjka le še nekaj mesecev, potem pa se bo za tamkajšnje ozemlje sprostil lep del prometa, ki zdaj poteka po lokalnih cestah, predvsem pa se bo razbremenil promet po avtocesti A4. To bo še toliko bolj pomembno, ker bo odsek dokončan do roka, ko se bo začela gradnja tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke. Predsednik koncesionarske družbe Autovie Venete Giorgio Santuz je ob včerajšnjem ogledu gradbišča zadnjega dela odseka A28 (spremljali so ga člani upravnega sveta družbe s podpredsednikom Lu-ciom Leonardellijem, pooblaščenim upraviteljem Dariom Melojem in operativnim direktorjem inž. Enricom Razzinijem) potrdil, da bo odsek končan prihodnjo pomlad, tako kot določa pogodba, ki jo je Au-tovie Venete sklenila z glavnim izvajalcem del. Santuz je ob tem dodal, da zaradi neugodnih vremenskih razmer v prvi polovici leta žal ni bilo mogoče pospešiti gradnje, kot je bilo upati, in to kljub velikim prizadevanjem izvajalca. Slabo vreme je obenem zahtevalo nekaj manjših tehničnih sprememb projekta, posebno zahtevni pa so bili posegi za prečiščevanje voda z vzpostavitvijo zbiralnega in protionesnaževalnega sistema. Poleg zaprtega sistema za deževnico je bil predviden še dodaten sistem za pobočne vode in za zunanje vodne pritoke z njiv. Tak dvojni sistem zbiranja voda zagotavlja večjo varnost pri zaščiti podzemnih vodnih bazenov, za napeljave, ki služijo za nadzorovanje depuratorjev in za prenos podatkov, pa je bil vgrajen podzemni koridor telematskih mrež. »Ne mislim, da je dramatično, če bomo cesto odprli v prvih mesecih leta 2010 namesto decembra letos, kot smo upali, da nam bo uspelo. Gre namreč za delo, o katerem se govori že dvajset let in ki je imelo zelo zapleten birokratski iter,« je dejal Santuz in dodal: »Čudeži ne uspejo vedno.« Predsednik avtocestne koncesionarke je še povedal, da težave, na katere so naleteli med delom, niso povzročile nobenega dodatnega stroška k skupnemu vložku v infrastrukturo. podjetništvo - Friulia day Podjetniki dobili podroben pregled delovanja Friulie TRST - Deželna finančna družba Friulia je včerajšnji dopoldan posvetila podjetjem iz Furlanije-Julijske krajine, da bi jih podrobno seznanila s finančnimi instrumenti in z možnostmi dostopa do sistemov podpor za podjetja. Dogodka Fiulia day se je včeraj na sedežu družbe v Ul. Locchi v Trstu udeležilo več kot sto podjetnikov, ki so razpravljali predvsem o prednostnih ukrepih za majhna in srednja podjetja v FJK. »Kapitalsko sodelovanje Friulie v podjetju pomeni danes imeti možnost uvrstitve na globalni trg, kot tudi dostopa do deželnega finančnega sistema, v katerem so poleg javnega sektorja tudi banke. Uspeh tega dogodka še enkrat dokazuje bližino Friulie z gospodarskimi silami FJK pred iniciativ, ki ponujajo podjetjem nadaljnje instrumente za podporo in razvoj njihovih dejavnosti,« je dogodek komentiral predsednik Friulie Augusto Antonucci. Sodeloval je tudi predsednik AREA Science parka Giancarlo Michellone, ki je izpostavil vlogo inovativnosti in sinergije razsikovalne ustanove s Friulio. AREA in Friulia sta ob tej priložnosti napovedali sklenitev sporazuma, ki zadeva njuna podjetniška inkubatorja (Incubatori FVG in Factory), da bi ustvarili sistem za ozemeljsko konkurenčnost. Friulia day je sklenila deželna odbornica za univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen, ki je med drugim zatrdila, da je Friulia za Deželo FJK v tem času krize še posebno dragocen in nepogrešljiv instrument. fjk - Deželni statistični urad Kreditna gibanja zelo različna glede na vrsto posojilojemalca TRST - Deželni trg kredita je v letošnjem drugem četrtletju pokazal različna gibanja glede na kreditojemalce, torej podjetja na eni in potrošnike na drugi strani. Po analizi statističnega urada centralne deželne direkcije FJK je prišlo od aprila do junija do zmanjšanja odobrenih kreditov podjetjem (za 5,4% v letni in za 3,2% v četrtletni primerjavi), medtem ko so se bančna posojila družinam po dolgem času upadanja povečala (+3,3%). Zrasel je tudi potrošniški kredit (+10,5%), še posebej posojila finančnih družb, ki so se junija glede na enak lanski mesec povečala za 20,7%. Upočasnila se je rast lizinških pogodb, izrazit padec pa so zabeležili komercialni krediti (factoring), ki so se v letni primerjavi zmanjšali za 35,4%. Stopnja rasti bančnih vlog se je znižala za 2,3%, vendar izključno na račun podjetij, medtem ko so se vloge družin povečale za 10,2%. Stopnja novih neizterljivih posojil na skupno število posojil (1,6%) se je v drugem četrtletju glede na prvo rahlo povečala (1,3%), tudi v tem primeru predvsem na račun podjetij (+2,3% v letni primerjavi), medtem ko je ta delež na skupna osebna posojila ostal zelo omejen (0,7%). Obrestna mera na kratkoročna posojila je znašala 5,3% in se je znižala glede na marec, medtem ko se je efektivna globalna obrestna mera za nova posojila na srednji in dolgi rok že drugo četrtletje zapored znižala, in sicer od 4,2% na 3,5%. Nadaljuje se tudi padanje pasivnih obrestih mer na tekočih računih podjetij in družin, ki je junija dosegel povprečje 0,54% in je nižji od italijanskega povprečja, ki znaša 0,60%. Grki naj bi kupili srbski Jat Airways BEOGRAD - Grška družba Marfin Investment Group, lastnik grške letalske družbe Greek Airlines, je kupila srbskega letalskega prevoznika Jat Airways. Kot poročajo grški mediji, naj bi grška družba z Jatom načrtovala letalsko povezati vse države nekdanje Jugoslavije. Jat Airways, ki je nekoč sodil med največje letalske prevoznike v Evropi, bil pa je tudi med pionirji letalstva v svetu, se zadnja leta spopada s hudimi finančnimi težavami in izgubo, ki je predvsem posledica visokih stroškov dela in vzdrževanja zastarele flote. Jat Airways je bil že večkrat na prodaj, nazadnje lani, vendar kljub zanimanju številnih letalskih družb, med njimi naj bi bil najbolj zainteresiran ruski Aeroflot, do prodaje te državne družbe ni prišlo. Prodaja Jat Air-waysa, če bo seveda potrjena, je po mnenju poznavalcev presenečenje, saj uradno družba ni bila naprodaj. Oktobra v Sloveniji dva odstotka manj turistov LJUBLJANA - Oktobra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 203.714 gostov, kar je dva odstotka manj kot oktobra lani. Po začasnih podatkih državnega urada za statistiko so v Sloveniji v prvih desetih mesecih zabeležili 2,4 milijona turistov oz. dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lanski oktobrom je upadel obisk tujih gostov, in sicer za tri odstotke na 122.465. Obisk domačih gostov je ostal skoraj nespremenjen in so jih oktobra našteli 81.249. V prvih desetih mesecih je v Sloveniji letovalo 909.392 domačih in 1,49 milijona tujih turistov. Število domačih gostov je bilo v tem obdobju za sedem odstotkov večje, medtem ko se je število gostov iz tujine zmanjšalo za šest odstotkov. Med nočitvami je bilo oktobra 55 odstotkov tujskih, od tega so največ nočitev prispevali turisti iz Avstrije (21%)., sledili so jim turisti iz Italije (19%), Nemčije (11%), Hrvaške (5%), Rusije (4%), Madžarske (4%) in Japonske (3%). EVRO 1,S0S3 $ +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 25.11. 24.11. ameriški dolar japonski jen 1,5083 132,10 10,2975 1,4969 132,57 ruski rubel 43,4500 69,7280 43,1625 69,3890 danska krona 7,4413 0,90310 7,4413 0,90310 švedska krona 10,3570 10,3145 češka krona 25,972 1,5095 25,894 estonska krona 15,6466 267,38 15,6466 267,65 poljski zlot 4,1065 1,5787 4,1149 avstralski dolar 1,6236 1,9558 1,6254 romunski lev 4,2614 3,4528 4,2665 3,4528 latvijski lats 0,7089 2,6028 0,7091 islandska krona 290,00 2,2433 290,00 hrvaška kuna 7,3135 7,3105 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23406 0,25563 0,47813 1,005 0,41125 0,67813 0,975 1,22125 0,436 0,716 0,993 1,235 ZLATO (999,99 %%) za kg 2S.31S,7S € +507,61 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,67 imttidci iddda & 1~> -0,80 KRKA 1 1 IKA KOPER 68,69 +0,80 -0,75 -1 23 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,61 163,62 -1,01 TELEKOM SLOVENIJE 325,78 137,23 +0,26 -0,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - acdnndnh/i i n iri iama DELO PRODAJA CTni 27,50 n7m +0,18 _1 cc ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ktdarcm7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,83 -0,31 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,73 14,33 +0,90 +1,34 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 209,91 +1,12 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 77,00 27,00 -1,28 +0,22 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. novembra 2009 +0,14 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,301 84,99 17 75 +0,08 -0,32 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,78 1 334 +0,45 -0,52 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,245 1 048 -0,74 -0,19 -1 41 EDISON ENEL ENI 4,12 1710 +0,80 FIAT FINMECCANICA 9,94 1165 +0,77 -1,58 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,93 -0,09 +0,84 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,9875 13 67 +0,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,18 519 +0,89 -0,75 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,18 +3,49 -1,39 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,02 0,4275 1173 -1,10 +0,35 -0 17 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,37 -0,09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,385 5,57 -0,36 TENARIS TERNA 1,112 13,69 +0,36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,7825 0,1615 +0,72 +4,13 -1 00 UNICREDIT 9,87 2,37 -0,52 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,77 $ -0,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.207,23 1.016,61 -0,36 -0,26 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.066,99 +0,72 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pon^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 311,52 1.911,64 -0,53 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.935,92 -3,91 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.464,40 2.176,05 +0,29 +0,32 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.110,63 1.160,13 5.803,02 +0,45 -0,49 +0,58 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.364,81 3.809,15 2.583,28 +0,77 +0,65 -0,55 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.128,00 2.896,90 -1,11 +0,67 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.441,64 2.792,84 22.611,80 3.290,17 17.198,95 +0,42 +0,46 +0,84 +2,07 +0,67 6 Četrtek, 26. novembra 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Tudi pri nas ne manjka raznih Mary Heimann Jo2e Pirjevec_ Mary Heimann poučuje zgodovino na neki škotski univerzi, je pa po rodu Američanka. Glede na priimek, bi se ne čudil, če bi bila hči ali vnukinja sudetskih Nemcev, ki so se preselili v ZDA po drugi svetovni vojni. Zakaj jo omenjam? Ker je pred kratkim izdala knjigo, naslovljeno »Češkoslovaška: država, ki je propadla« (Yale University Press), v kateri se kritično sooča s češko in slovaško zgodovino 20. stoletja. Po njenem je šlo vse narobe: medvojna Češkoslovaška je bila v bistvu ponesrečena spaka, saj je privilegirala svoja dva slovanska naroda na škodo Madžarov in Nemcev, ki jih je bilo, kar zadeva slednje, več od Slovakov. Režim, kakršnega sta ustvarila Masaryk in Beneš, ima sloves, da je bil liberalen, v resnici pa je bil na pol avtoritaren in je nosil v sebi kali antisemitizma. Ta se je bujno razvil, ko je Hitler po münchenskem dogovoru leta 1938 priključil Sudete, priznal neodvisno republiko Slovaško in spremenil preostanek Češke in Moravsko v protektorat. Tudi povojna leta v interpretaciji gospe Heimann niso bleščeča: najprej imamo strašno maščevanje nad sudetskimi Nemci, ki je prizadelo tako krive kot nedolžne, od leta 1948 dalje pa diktaturo sovjetskega tipa, pravi »stalinistični pekel«, o katerem ni mogoče reči, da bi vsaj na začetku ne užival podpore dobršnega dela prebivalstva. Tudi »praška pomlad« v njeni interpretaciji ni tako svetla stran v zgodovini sodobne Evrope, kakor živi v naši zavesti, saj ni šlo toliko za ustvarjanje »socializma s človeškim obrazom«, kolikor za notranje boje med različnimi strujami komunistične partije. Da ne govorimo o »žametni revoluciji«, katere voditelju, Vaclavu Havlu, avtorica sicer priznava moralni pogum, mu pa pripisuje tudi »čezmerno ambicijo«, itd. Ob branju recenzije te knjige, ki jo je v zadnji številki objavil »The Economist«, si nisem mogel kaj, da bi se ne spraševal, kakšna bi bila šele naša zgodovina, če bi tu- di mi imeli neko Mary Heimann, ki bi jo hotela kritično analizirati. Naslednja misel je bila, da pravzaprav takšnih pri nas ne manjka, predvsem kar zadeva drugo svetovno vojno in obdobje po njej, vse do razpada Titove Jugoslavije. Ne moremo se namreč pritoževati, da bi to obdobje v zadnjih dvajsetih letih ne bilo podvrženo odklonilni presoji, ki je tako rekoč prevrednotila vse vrednote. Toda s tem mojega razglabljanja še ni bilo konec. Izprašal sem si vest, kako se sam spopadam s tematiko, ki je predmet mojega preučevanja, in kako jo predstavljam svojim bralcem in poslušalcem. V reakciji proti tako imenovanemu revizionizmu sem se v zadnjih letih precej izpostavil, kar mi je prineslo sloves branitelja prejšnjega režima in me je spravilo ob raznih partizanskih praznikih na marsikateri govorniški oder. Ob takih prilikah ne moreš seveda sejati dvomov in razčlenjevati probleme, temveč moraš predvsem poudariti nekaj bistvenih resnic, v katere verjameš. To pa včasih lahko izzveni dokaj agitropovsko, kar odkrito priznavam. Vprašanje, kako opisati našo zgodovino druge polovice 20. stoletja, se mi z vso izzivalnostjo postavlja sedaj, ko se bavim z biografijo Josipa Broza Tita in »tovarišev«: Kardelja, Djilasa, Rankoviča, Bakariča in še mnogih drugih. Zajeti vse te osebnosti in njihove pogosto protislovne zgodbe v skladno pripoved, ki naj ne bo hagiograf-ska pa tudi ne slepa manifestacija sovraštva, je vse prej kot enostavno. Obdelati njihovo večplastno dejavnost, polno temnih in svetlih trenutkov na pošten in pravičen način ter izoblikovati kolikor toliko prepričljivo podobo njihove življenjske izkušnje, je pravi sizifovski napor. Ko sem prijatelju pripovedoval o vseh teh dilemah, me je vprašal, kam sem poslal Tita, v pekel ali v nebesa. V šali sem dejal, da bi ga še najraje v vice. A kaj ko vic v katekizmu katoliške cerkve ni več... VREME OB KONCU TEDNA Stagnacijo bodo odpravile pogoste in močne padavine Darko Bradassi_ Ozračje se je v nedeljo ob obrobnem prehodu vremenske fronte, ki se je pomikala severno od Alp, v višjih slojih prehodno nekoliko ohladilo. Stanovitnost se je zato kratkotrajno za spoznanje zmanjšala, posledično je bilo v nedeljo in ponedeljek tudi nekaj manj vlage in so bile temperature za kakšno stopinjo Celzija nižje. Taka je bila vremenska slika v južni polovici Furlanije Julijske krajine, drugod, od Rezije navzgor, pa je bilo več sončnega vremena. Sončno vreme je prevladovalo tudi v večjem delu osrednje in vzhodne Slovenije, vlaga je vztrajala le na Primorskem. Ob prehodu fronte se je ozračje v višjih slojih v primerjavi s preteklimi dnevi ohladilo za okrog 7 stopinj Celzija, ohladitev pa je bila kratkotrajna. Včeraj so temperature v višinah ponovno poskočile. Raidosonda iz Campoformida je včeraj opoldne namerila ničlo na višini 3500 metrov. Najbolj so se segreli ravno sloji okrog te višine, ki so sedaj ponovno za okrog 8 stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja. Včeraj je bila stanovitnost ozračja spet velika, v nižjih slojih se je zadrževal vlažen in nekoliko hladnejši zrak, v višinah pa toplejši, zato je ponovno prišlo do stagnacije ozračja. Taka vremenska slika se bo nadaljevala še kakšen dan. Predvsem ob morju in v južnejših predelih Furlanije Julijske krajine bo še vlažno, sivo in povečini oblačno, ponekod bo tudi megleno. Iz megle bo občasno lahko rosilo ali rahlo deževalo. V prihodnjih dneh se bo vremenska slika začela spreminjati, pred nami je nekajdnevno obdobje s padavinami ob prehodu več vremenskih front, ki bodo dodobra razgibale ozračje. Vreme se torej ne bo izboljšalo, stanovitnost ozračja pa se bo postopno, toda občutno zmanjšala, na račun sedanje stagnacije in vlage. Skratka, pojavljale se bodo padavine, ki bodo občasno tudi močne, ozračje pa bo postopno nekoliko manj vlažno, sivo in onesnaženo. Glavnina vremenskega dogajanja bo tudi v prihodnjih dneh nad Atlantskim oceanom, kjer je nastalo globoko in obsežno ciklonsko območje, ki se pomika proti Sredozemlju. Njegov vpliv bo predvsem v naših krajih iz dneva v dan večji. Prva vremenska fronta bo vplivala na vreme pri nas v petek ter deloma v soboto. Občutnejše poslabšanje pa pričakujemo predvsem v začetku prihodnjega tedna, ko se bo višinska dolina poglobila in bo nad Tirenskim morjem nastalo ciklonsko območje. Danes bo povečini pretežno oblačno, ponekod se bo pojavljalo občasno rosenje ali bo rahlo deževalo. Jutri se bo čez dan dež nekoliko okrepil. V noči na soboto se bodo pojavljale zmerne do ponekod močne padavine, vmes bodo lahko tudi posamezne plohe ali nevihte. V soboto bo vreme postopno izboljšalo, padavine bodo ponehale, v glavnem pa bo še precej vlažno in oblačno. Taka bo po vsej verjetnosti tudi vremenska slika v nedeljo, ko bodo spet možne rahle padavine. V ponedeljek in torek pričakujemo dodatno poslabšanje. Okrepil se bo jugovzhodni do jugozahodni veter, spet se bodo začele pojavljati padavine, ki bodo sprva najmočnejše v goratih predelih, nato se bodo okrepile tudi drugod. Predvsem v torek kaže tudi na možnost močnih do obilnih padavin. Meja sneženja bo na višini okrog 1200 metrov. Na sliki: vremenska fronta se zaenkrat zadržuje zahodno od nas. naborjet - Že enajstič zapored Ein Prosit Nad dvesto proizvajalcev s kulinaričnimi in enološkimi proizvodi privabilo nad tri tisoč obiskovalcev NABORJET - Prejšnji konec tedna je Naborjet preplavila množica ljubiteljev pristne kapljice. V Beneški palači je namreč potekala že enajsta izvedba prireditve Ein Prosit, ki je posvečena avtohtonim sortam grozdja. Organizatorji so v Kanalsko dolino povabili nad dvesto kulinaričnih in eno-loških proizvajalcev ter pridelovalcev iz Italije, sosednje Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in jih porazdelili v ta namen primerno preurejene prostore Beneške palače. V soboto ob deseti uri je že mrgolelo ljudi pred vhodom na gastronomski praznik. Organizatorji trdijo, da je v soboto in nedeljo prireditev obiskalo nad tri tisoč sladokuscev, kar je verjetno verodostojna ocena. Obiskovalci, med njimi je bilo veliko Avstrijcev, so z vstopnico, za katero so odšteli dvajset evrov, lahko de-gustirali vse razstavljene proizvode. Najrazličnejša avtohtona vina so bila razporejena v treh dvoranah: mednarodni, italijanski in deželni, medtem ko je na dvorišču za Beneško palačo stal ogrevan šotor, v katerem je bil bo- gat kulinarični izbor. Tu je bilo mogoče degustirati najrazličnejše dobrote, od narezka, frika in tartufov do slaščic, sladoledov, kave, domačega piva, medu ter veliko drugih dobrot. Pravi naval je bil v nedeljo; obiskovalcev je bilo veliko, tako da je de-gustacija ponekod potekala precej počasi. Mogoče je bilo slediti kuharski šoli, ki so jo vodili svetovno znani kuharji in najrazličnejšim konferencam, ki so bile v glavnem posvečene vinu. Proti plačilu so bodisi v soboto kot v nedeljo potekale vodene degustacije, ki sta jih vodila novinar in kritik Gian Luca Mazzella ter urednik revije Porthos Sandro Sangiorgi. Slednji je predstavil tudi nekatera vina naših proizvajalcev; med temi so bila vina vinogradnikov Zidarich, Kante, Vodopivec, Renčel, Fon, Čotar, Gravner, Renato Keber, Mlečnik, Primosic, Prinčič, Radikon in Terpin. Organizatorji so si poleg tega še zamislili prave degusta-cijske menije v raznih restavracijah na Trbižu in okolici; cene menijev so znašale od 30 pa vse do 160 evrov. R. D. PISMA UREDNIŠTVU Reševanje SSG Analiza stanja v Slovenskem stalnem gledališču in pregled splošnega finančnega stanja manjšinskih ustanov, predvsem v zvezi z zaposlitveno problematiko sta bila, prejšnji petek, na dnevnem redu srečanja med SKGZ in pokrajinskim tajnikom CIGL, ki je ob priliki zastopal tudi sindikat UIL. Sodelovanje med krovnimi organizacijami in sindikati podpiramo, kajti krovni organizaciji ne moreta biti istočasno delodajalec in sindikat. Zavedamo se tudi, da je manjšinska organiziranost zabredla v strukturno in še precej zapleteno krizo. Ampak na omenjenem srečanju ni bila navzoča druga krovna organizacija, čeprav smo prepričani, da je bila na srečanje pravočasno povabljena. Očitno je SSO krovna organi- zacija le kadar je treba v gledališče imenovati etničnega pooblaščenca ali kadar je treba deliti prispevke, ki prihajajo iz Slovenije po ana-hronističnem ključu pol-pol. Ko pa bi morala s sorodno organizacijo deliti skrbi in obravnavati problematike vezane na uslužbence, takrat se druga krovna izmika svojim odgovornostim s kratkim pisemcem. Začudeni nad takim ravnanjem, se sprašujemo, kako gledajo na vso zadevo iz Ljubljane. Za Demokratsko stranko v Trstu Stefano Ukmar Primosic je v Naborjetu predstavil tudi svojo rebulo turizem V Dubrovniku zahtevajo uvedbo evra DUBROVNIK - Več gostincev in trgovcev v Dubrovniku zahteva uvedbo evra kot plačilnega sredstva na Hrvaškem. Banke in menjalnice ne delajo ob nedeljah, ko Dubrovnik obišče tudi do pet tisoč tujih turistov, opozarjajo Dubrovničani, ki so uvedbo evra zahtevali tudi od finančnega ministra Ivana Šukerja. Želimo si, da bi bil evro legalno plačilno sredstvo na Hrvaškem, pravi znani du-brovniški gostinec Ivo Rudenjak. Opozarja, da je prejšnjo nedeljo v Dubrovnik prišlo približno pet tisoč tujih turistov z ladje za križarjenja, ki niso imeli kje zamenjati svojega denarja, trgovci in gostinci pa so ostali brez zaslužka. Ponudniki storitev v Dubrovniku so ob tem spomnili, da turisti že več let lahko uradno plačujejo z evri v sosednji Črni gori. Rudenjak je za Jutarnji list potrdil, da se je o uvedbi evra osebno pogovarjal s hrvaškim finančnim ministrom Ivanom Šukerjem. Kot je še povedal, minister podpira idejo, sicer pa je dejal, da se je zataknilo pri Hrvaški narodni banki (HNB). Zamisel o uvedbi evra podpirata tudi minister za turizem Damir Bajs in dubrovniški župan Andro Vlahušic. "Podpiramo idejo, da bi uvedli evro, ker gre za isto vrsto problema, kot je bil tisti z dela prostimi nedeljami, ko je bilo vse zaprto, medtem ko je bilo mesto polno turistov," je dejal Vlahušic. Kot je dodal, podpira ukinitev vseh "neumnih zakonov", ki škodijo turizmu in Dubrovniku. (STA) / KULTURA Četrtek, 26. novembra 2009 7 parlament - Potem ko so sodniki zahtevali njegovo aretacijo zaradi sodelovanja z mafijo Vladna večina trdovratno brani podtajnika Cosentina Odbor poslanske zbornice zavrnil zahtevo po aretaciji, senat pa zahtevi po odstopu vlada - Trenja Fini zavrača zaupnico za proračun RIM - Predsednik Gianfranco Fini ni ravno nadvušen nad možnostjo, da bi vlada v poslanski zbornici zahtevala zaupnico za odobritev finančnega zakona. Po njegovem bi bilo primerno, da bi poslanci sprejeli finančne in proračunske dokumente po redni poti, torej brez zaupnice, o kateri so včeraj namigovali v predsedstvu vlade. Fini sicer ni načelno proti zaupnici za finančni zakon, odklanja pa zaupnico o t.i. velikem amandmaju, ki bi spremenil stališča poslanske proračunske komisije. To bi pomenilo, da vlada v poslanski skupščini ne bo mogla vključiti v finančni zakon »klestenja« davkov Irap in Irpef, ki tako ležijo pri srcu ministrskemu predsedniku Silviu Berlusconiju. Problem, ki ga postavlja predsednik zbornice, je proceduralne in obenem tudi politične narave. Ko je bila desna sredina v opoziciji, je glasno protestirala vsakič, ko je leva sredina na vladi skušala z zaupnicami spreminjati finančni zakon, sedaj pa se obnaša na enak način kot levosredinske vlade. Desna sredina razpolaga v poslanski zbornici, kot sicer tudi v senatu, z zelo široko večino, kar pomeni, da vladne zaupnice prikrivajo spore v večinskih vrstah. Fini to dobro ve, kot predsednik pa ima dolžnost, da opozori vlado, naj omeji zahteve po zaupnicah, posebno v teh razmerah, ko lahko pade zaradi notranjih razhajanj, in ne zaradi pritiskov parlamentarne opozicije. Finijeva stališča so, kot se redno dogaja v zadnjih mesecih, doživela kritike in nasprotovanja v desni sredini ter podporo v opozicijskih vrstah. Poslanska zbornica bo ne glede na zaupnico finančni zakon najbrž odobrila prve dni decembra, nakar se bodo finančni-proračunski dokumenti skoraj gotovo vrnili v senat za dokončno uzakonitev. Nicola Cosentino ansa RIM - Odbor za avtorizacije poslanske zbornice je včeraj zavrnil zahtevo po aretaciji poslanca in vladnega podtajnika za gospodarstvo Nicola Cosentina, ki ga neapeljsko javno tožilstvo obtožuje zunanjega sodelovanja pri združevanju v mafijske namene. Povezan naj bi bil z zloglasnim kla-nom camorre Casalesijev iz Caserte, ki naj bi mu med drugim zagotovil glasove na raznih lokalnih, deželnih in državnih volitvah. Odbor je zahtevo po aretaciji zavrnil z 11 glasovi proti 6 ob 1 vzdržanem. Zadevo bo obravnavala tudi poslanska zbornica na plenarnem zasedanju, in sicer 10. decembra. Senat pa je včeraj zavrnil resoluciji Demokratke stranke in Italije vrednot, ki sta zahtevali, naj Cosentino odstopi z mesta vladnega podtajnika. Za resolucijo Demokratske stranke je glasovalo 116 senatorjev, proti jih je bilo 165, vzdržana pa 2. Resolucijo Italijo vrednot je podprlo 95 senatorjev, 170 jih je bilo proti, 17 pa vzdržanih. Predsednik odbora poslanske zbornice za avtorizacije, demokrat Pierluigi Castagnetti, je nejevoljno komentiral izid glasovanja, češ da bi bil pristanek na aretacijo Cosentina pravzaprav dolžno dejanje, saj je sodnik za predhodne obravnave potrdil to zahtevo na osnovi izredno hudih indicov proti vladnemu pod-tajniku. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je dejal, da smo priče novi temni strani v zgodovini italijanskega parlamenta, kjer naj bi kasta sama sebe spet odvezovala utemeljenih obtožb. Povsem drugačno je seveda stališče vladne večine. Namestnik načelnika skupine Ljudstva svobode v senatu Gaetano Quaglieriello je dejal, da obtožnica proti Co-sentinu sloni na izjavah spornih skesancev. »Italija ne sme postati republika skesancev, saj bi s tem padla v roke političnih izsiljevalcev,« je dejal. Opozoril je tudi na možnost, da bodo sodniki na Siciliji v kratkem zahtevali aretacijo predsednika vlade Silvia Berlusconija, in to na osnovi izjav drugega spornega skesanca Gasparreja Spatuzza. O tem je včeraj pisal tudi dnevnik Berlusco-nijevih Il Giornale, po oceni katerega naj bi Berlusconiju pod pretvezo sodelovanja z mafijo grozil celo zaseg dobrin. vlada - Polemika Brunetta: Jaz sem rigorozen, Tremonti pa ni ekonomist RIM - Minister za javno upravo Renato Brunetta je včeraj ponovno napadel svojega kolega Giulia Tre-montija, odgovornega za gospodarstvo in finance. Kot je že izjavil v nedeljskem intervjuju za dnevnik Corriere della Sera, po njegovem Tremonti ne skrbi dovolj za razvoj, pa ne zato, ker bi bil rigorozen. »Jaz sem bolj rigorozen od Tremontija, ampak v rigoroznosti je mogoče pospeševati razvoj. Jaz te stvari dobro poznam, ker sem ekonomist, medtem ko Tremonti ni ekonomist,« je včeraj dejal Brunetta. Minister za javno upravo je potem skušal nekoliko popraviti svojo trditev. Ministrstvo je namreč v noti za tisk pojasnilo, da minister Brunetta »ni nikogar napadel in noče z nikomer polemizirati«. »Minister je samo spomnil, da je on redni univerzitetni profesor za gospodarsko in finančno politiko, medtem ko je Tremonti redni profesor za finančne vede in finančno pravo. Prvi je torej ekonomist, drugi pa pravnik,« se zaključuje sporočilo za javnost. Brunetta je poprej dejal, da se povsem strinja s predsednico industrialcev Emmo Marcegaglia, ki vlado poziva, naj na področju gospodarske politike »zamenja korak«. »Vlada se je dobro spopadla s krizo, a zdaj bi morala prav tako dobro voditi gospodarski vzpon,« je še dejal. »pogledi na svet« Le Monde se posmehuje italijanskemu premierju Silviu Berlusconiju PARIZ - Francoski dnevnik Le Monde si je v reklamnem video vložku za zagon svojega novega magazina privoščil italijanskega premierja Silvia Berlusconija. Posnetek namreč najprej prikaže naš planet, kot ga je mogoče videti iz raketoplana; potem, kako ga vidi bivši ameriški predsednik George Bush, za katerega so vsi, razen ZDA, malopridni; sledi Zemlja v obliki črne luknje, ki jo je naredila krogla, kot jo vidi mafija; nazadnje pa se prikažejo mehke ženske prsi, kot naj bi si svet predstavljal Berlusconi ... Berlusconi za okrepitev vojaških sil v Afganistanu RIM - Italija bo podprla okrepitev mednarodne vojaške prisotnosti v Afganistanu. Tako se je premier Silvio Berlusconi načelno obvezal v telefonskem pogovoru, ki ga je včeraj z njim imel ameriški predsednik Barack Oba-ma, da bi mu pojasnil novo strategijo ZDA v boju proti talibanom. Kot beremo v noti za tisk italijanske vlade, se bosta o podrobnostih zadeve pogovorila šefa diplomacij Hillary Clinton in Franco Frattini. Di Bella direktor RAI3 RIM - Donedavni direktor televizijskega dnevnika TG3 Antonio Di Bella je novi direktor televizijske mreže RAI3. Včeraj ga je imenoval upravni svet državne radiotelevizije s široko večino: 8 članov je bilo za in le 1 proti. Zamenjal bo Paola Ruffinija, ki bo predvidoma prevzel odgovornost za ureditev novih kanalov digitalne televizije RAI. Ruffini vsekakor novice ni sprejel z navdušenjem. »Nekatere stvari se same komentirajo,« je dejal časnikarjem. Toto Cuffaro obtožen sodelovanja z mafijo PALERMO - »Bivši predsednik Dežele Sicilija Salvatore Cuffaro je stalno in sistematično utrjeval mafijo«. S to obtožbo je javno tožilstvo v Palermu včeraj zahtevalo, da se Cuffaru (ki mu že sodijo zaradi razkrivanja tajnih dokumentov in pomoči mafiji) sodi tudi zaradi sodelovanja z mafijsko združbo. Ustrezno zahtevo po sojenju senatorju stranke UDC sta včeraj izdala javni tožilec Francesco Messineo in namestnik javnega tožilca Nino Di Mat-teo. Datum za predhodno obravnavo, ki bo po pričakovanju dokaj živahna, bo moral zdaj določiti pristojni sodnik Vittorio Anania. Akcija proti camorri NEAPELJ - Policija je včeraj v Neaplju izvedla obsežno akcijo proti vplivnemu klanu camorre Casalesi, v okviru katere je zaplenila nepremičnine, posestva, bančne račune, podjetja in avtomobile v vrednosti več kot 120 milijonov evrov. Kot so sporočili preiskovalci iz Neaplja, je policija med drugim v Caserti zaplenila veliko vilo s parkom, velikim 4000 kvadratnih metrov, 39 stanovanj, 43 garažnih prostorov in 17 posestev. Oblasti že več mesecev izvajajo obsežno akcijo proti gospodarskim interesom mafije. V minulih 15 mesecih so zaplenili nepremičnine, posestva in podjetja v vrednosti več kot 5,3 milijard evrov. Ta denar naj bi uporabili v boju proti organiziranemu kriminalu, je nedavno pojasnil italijanski notranji minister Roberto Maroni. mednarodni dan proti nasilju nad ženskami - Predsednik Napolitano »Zelo pereč fenomen« Vsakovrstnega nasilja je žrtev več kot 140 milijonov žensk - V Italiji to nasilje zaskrbljujoče narašča RIM - »Mednarodni dan proti nasilju nad ženskami je priložnost za skupen razmislek o dramatičnem fenomenu, ki je žal še kako aktualen, in za izpopolnitev pravih instrumentov za uspešen boj proti nasilju, za katerem trpijo ženske v vseh državah sveta.« To je včeraj poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami. S konference, ki je bila na to temo v Rimu med zasedanjem vrha držav G8, je izšlo, da je vsakovrstnega nasilja žrtev več kot 140 milijonov žensk, od vsiljenih porok, ki zadevajo tudi deklice, do obrezovanj in posilstev, zlasti v vojnih žariščih. Trpljenje tistih žensk in deklic zadeva nas vse, je poudaril Napolitano, tudi ker je nasilje nad njimi razširjeno tudi v gospodarsko in kulturno razvitih državah. Pot je še dolga, je dodal predsednik republike, preden se bo v svetu spremenilo gledanje na žensko kot na predmet, ki si ga je mogoče tudi prilastiti. Prav te uveljavljene grozne mentalne sheme so tiste, ki spodbujajo nasilje nad ženskami tudi v družinskem okolju. Italija, žal, od tega ni izvzeta, je še povedal Napolitano, in nasilje nad ženskami narašča. Represivnim metodam pa morajo slediti konkretni ukrepi, v prvi vrsti na šolah in v družbi, ki bodo spodbujali upoštevanje ženskega dostojanstva in bodo zavračali vulgarno potrošniško vizijo o ženskah, ki se odraža predvsem v medijih in v reklami. Samo tako bo mogoče ustvariti kulturo resničnega spoštovanja žensk, predvsem z moralnega vidika. V Italiji je bila po podatkih zavoda Istat tretjina žensk od 16. do 70. leta starosti vsaj enkrat žrtev nasilja. Skoraj 7 milijonov žensk (točneje 6,743 milijona) je bilo žrtev fizičnega ali spolnega nasilja. Okrog 3 milijonov žensk je doživelo nasilje med ali po končanem razmerju, skoraj pol milijona v zadnjem letu. Do nasilja pride večinoma na domu, najhujše poškodbe pa so zadobile žene in zaročenke: 80 odstotkov je bilo žrtev fizičnega nasilja doma, medtem ko je bil milijon žensk žrtev posilstva ali poskusa posilstva. Na domu pride do nasilnega spolnega odnosa v skoraj 70% primerov, le za 6,2% primerov nasilja pa so bili odgovorni neznanci. odzivi - Večina proti ministru Italijani se ne v ■ • • I v* želijo odreči odmoru za kosilo RIM - Italijani so odločno zavrnili predlog ministra Gianfranca Rotondija, da bi se odpovedali kosilu, s čimer bi se po njegovem povečala produktivnost. Kot smo že zabeležili, je minister za izvajanje vladnega programa pred nekaj dnevi namreč izjavil, da »odmor za kosilo škodi delu«. »To je obred, zaradi katerega se cela država ustavi,« je dejal. Njegova izjava je sprožila val ogorčenja. »Ali je Rotondi sploh kdaj delal?,« se je vprašal predstavnik italijanske Komunistične partije Gianni Pa-gliarini. Vodja največjega italijanskega sindikata CGIL Michele Gentile pa je Rotondijevo izjavo označil za »napad sovražnika na pravice delavcev«. »Če se za tem skriva želja po podaljšanju delavnika ali povečanju produktivnosti, potem smo proti. Odmor za kosilo je že dolgo časa pravica,« je dodal. Nutricionisti pa so opozorili na nevarnost takšnega ukrepa za zdravje in produktivnost. »Obroki uravnavajo naš ritem. Napaka bi bila, da bi ta mehanizem prekinili z dolgim postom,« je dej al vodja italijanskega združenja nutricionistov Giuseppe Fatati. »Ne moremo stradati možganov. Za ohranitev koncentracije in produktivnosti potrebujejo gorivo,« je dodal. / KULTURA Četrtek, 26. novembra 2009 8 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pomembna obletnica - Čezmejna televizija Deset let skupnega televizijskega snovanja Na deželnem sedežu RAI so včeraj opravili obračun projekta, ki ga uresničujeta RAI in koprski center RTV Slovenija Včeraj dopoldne so v palači deželnega sedeža italijanske državne radiote-levizije RAI za Furlanijo-Julijsko krajino na posebni tiskovni konferenci obeležili deseto obletnico ustanovitve in delovanja čezmejne televizije. Prisotnim novinarjem in medijskim ustvarjalcem so spregovorili ravnatelj deželnega sedeža RAI Roberto Collini, odgovorni za italijanske programe na TV Koper-Capodi-stria Antonio Rocco, načelnica italijanskih programov pri deželnem sedežu RAI za FJK Barbara Spinelli ter odgovorna za koprski regionalni center RTV Slovenija Nataša Segulin. Collini je uvodoma dejal, da je desetletnica čezmejne televizije odlična priložnost za to, da se njeni pobudniki in ustvarjalci skupno zamislijo nad poslanstvom, ki ga je ta odigrala od svojega nastanka do današnjih dni. Začetek projekta je namreč spremljalo veliko navdušenje, formacija in informacija pa sta od tedaj dalje v naših krajih začeli zavzemati nove dimenzije. Iz precejšnje stagnacije in pasivnosti je namreč počasi začenjala nastajati neka nova, aktivnejša oblika informiranja. Višek sodelovanja med uredništvi je bil dosežen pred dobrimi petimi leti, in sicer v noči med 30. aprilom in 1. majem 2004, ko so predvajali dvojezičen neposredni prenos iz Gorice in Nove Gorice ob zgodovinski širitvi Evropske unije proti vzhodu in slovenskem vstopu v evropsko povezavo. V vsem tem času so bile vse težave dodatna spodbuda za boljše delo, pobuda čezmejne televizije pa v sebi nosi še zelo velik neizkoriščen potencial, ki ga bo treba v prihodnje znati izrabiti, je še povedal Collini. Antonio Rocco je izpostavil predvsem doprinos, ki sta ga k nastanku in razvoju čezmejne televizije dali slovenska manjšina v Italiji ter italijanska v Sloveniji, predvsem pa njeni televizijski uredništvi, ki delujeta pod okriljem državnih televizij. Zelo pomembno je dejstvo, da obstaja danes radijski most med Trstom in Koprom, ki poleg neposrednega prenašanja televizijskih dnevnikov na partnerskih televizijskih mrežah močno olajšuje medsebojno sodelovanje tudi na drugih področjih. Še pred poldrugim desetletjem je bilo namreč nepojmljivo, da bi dnevnik ene televizije gledali v nepo- Ob obračunu tudi razmišljanje o prihodnosti kroma srednem ali posrednem prenosu tudi na sosednji televizijski mreži. Rocco se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, predvsem televizijskim tehnikom, ki redno vsakodnevno omogočajo delovanje čezmejne televizije. Največji skupni dosežek čez-mejne televizije je seveda tedenska oddaja Lynx magazine, ki jo poleg italijanskega sporeda TV Koper-Capodistria in slovenskega pri deželnem sedežu RAI za FJK redno predvaja tudi slovenska nacional-ka. Prihodnost seveda ponuja nove izzive, eden od teh pa je prav gotovo ustanovitev čezmejne tiskovne agencije, in sicer s pomočjo evropskih sredstev, ki lahko pomembno vlogo odigra predvsem pri nadaljnjih širitvah Evropske unije v smeri Balkanskega polotoka. Barbara Spinelli se je v svojem posegu zadržala predvsem pri pomenu padca meje, ki se je zgodil v času delovanja čezmejne televizije. Vprašala se je, kaj je za tukajšnje ljudi pomenilo živeti mejo ter kako dojemajo novo obdobje, ko ta obstaja le še na upravni ravni. Čezmejna televizija bo svojo desetletnico obeležila z dvema televizijskima dokumentarcema, ki govorita o mejni problematiki. V teh dneh bo namreč na sporedu dokumen- tarec Piera Pierija z naslovom Pogled brez meja/Uno sguardo senza confini, v katerem nastopajo vidne osebnosti, ki so tako ali drugače aktivne v našem prostoru. Delček filma je bilo mogoče videti na včerajšnji novinarski konferenci. Film o meji pa je pripravila tudi tržaška ustvarjalka Martina Repinc, naslov njenega dokumentarca pa se glasi Kaj za prijavit? Nič!/Qualcosa da dichiarare? Nulla! Re-pinčeva je zbrala pričevanja iz časa, ko so bile na naši meji še kontrole, ljudje pa so si ob njenem prehajanju s "prepovedanim" blagom tako ali drugače pomagali z najrazličnejšimi izgovori. Nataša Segulin je v svojem posegu spregovorila predvsem o mednarodnih priznanjih, ki jih je bila deležna čezmej-na televizija. Leta 2004 je namreč ta na Dunaju prejela prestižno priznanje na tekmovanju Erasmus Euromedia, in sicer za oddajo Doberdan Evropa. Sodelovanje med različnimi uredništvi v našem prostoru se mora seveda še nadaljevati, pomemben doprinos pa naj mu dajo predvsem manjšinski mediji. Beseda je nato šla prav predstavnikom manjšin. Prisotnim so spregovorili deželna predsednika krovnih organi- zacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) ter predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul. V svojih posegih so manjšinski predstavniki poudarili predvsem nujnost sodelovanja na našem področju. Rudi Pavšič vlogo manjšin vidi predvsem v inovativnosti idej, ki se rojevajo v njenih sredinah, Drago Štoka pa je poudaril pomembnost dveh novih čez-mejnih projektov, ki naj bi v kratkem zaživela, in sicer Jezik/Lingua ter Media. Podobnega mnenja je bil tudi Maurizio Tremul, ki je prepričan, da so sredstva, vložena v kulturni razvoj manjšin, dobro naložen denar. Čezmejna televizija pa želi ob svoji desetletnici besedo dati predvsem mladim. V tem sklopu je bil razpisan natečaj za pripravo izvirnega kratkometraž-nega filma Pripoveduj mi o meji/Rac-contami il confine, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol z obeh strani meje. Čas za njihovo pripravo se bo zaključil 10. oktobra prihodnje leto, filmske izdelke pa bodo morali dijaki oddati na enega od dveh deželnih oz. regionalnih televizijskih centrov v Trstu ali Kopru. Primož Sturman pokrajina - Opazovalnica Novi parametri za monitoražo cen na drobno Pokrajinska uprava namerava v letu 2010 izboljšati monitoražo, informiranje in transparentnost glede cen na drobno na Tržaškem in bo v ta namen spremenila nekatere parametre pristojne pokrajinske opazovalnice. Kot je včeraj povedal pokrajinski podpredsednik in pristojni odbornik Walter Godina, so opazovalnico ustanovili leta 2007 z namenom ponudbe točnih podatkov glede cen na drobno, njihovega nihanja in razlik na ozemlju. V obdobju gospodarske krize je zdaj pokrajinska uprava prilagodila opazovalnico spremenjenim razmeram s posebnim poudarkom na monitoraži, ponudbi informaciji in transparentnosti. Nova pokrajinska opazovalnica za leto 2010 bo izhajala iz prejšnjega projekta in bo spremenjena na podlagi podatkov, ki so jih pokrajinski upravi posredovali potrošniki, trgovci in dobavitelji v tržaški pokrajini. V košarici bo 87 proizvodov široke porabe, opazovalnica pa bo upoštevala njihovo najnižjo in najvišjo ceno ter ceno najbolj prodanega proizvoda v vsaki trgovini, rezultat pa bo srednja cena vsakega proizvoda. Srednjo ceno proizvodov bodo določali mesečno na osnovi analize približno 4.500 cen v 124 trgovinah. Največje spremembe bodo na tehničnem in metodološkem področju, v prvi vrsti v zvezi s tipologijo trgovin in analizo zbranih podatkov. Dodatna novost bo analiza stroškov družin za prehrano v sodelovanju z državnim inštitutom za študije o prehrani IRAN. OPČINE - Ponudba kraških kmetov Dobro je domače mleko, ko se cedi iz mlekomata Pred opensko prodajalno Conad (na Dunajski cesti) že nekaj časa točijo domače mleko, ki prihaja iz kraške domačije. Mlekomati so vse bolj priljubljeni, saj ima domače mleko (ki ga moramo zavreti) svojevrsten in pristen okus. Druga kraška kmetija je tovrstni napravi namestila v Tržiču in v prostorih pokrite tržnice v Ulici Carducci v Trstu. Na sliki: gospa si je na Opčinah uspešno natočila surovega mleka. kroma ARHITEKTI Regulacijski načrt je brez vizije Regulacijski načrt občine Trst ne ponuja vizije mesta, ki bi nudilo kakovost življenja in dalo znake upanja in razvoja za prihodnje generacije. To je stališče tržaške zbornice arhitektov, ki je prav včeraj, ko je potekel rok, vložila svoje pripombe k načrtu. Te so od oktobra dalje oblikovali v okviru petih komisiji (za omejitve in zaščito, stanovanjski sistem, mobilnost in storitve, zelene in odprte površine ter strateška območja in izvedbene načrte), na koncu pa so jih združili v dokument, katerega vsebino so predstavili na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu zbornice v Trstu. Iz besed predsednika tržaških arhitektov Andree Dapretta in odbornika Thomasa Bisianija je bila razvidna zelo kritična ocena variante k regulacijskemu načrtu, ki jo je tržaški občinski svet prvič izglasoval avgusta letos. Varianta se je po mnenju arhitektov rodila že »stara«, saj temelji na deželni zakonodaji iz leta 1991, ki sta jo že prehitela deželni zakon št. 5 iz leta 2007 in novi deželni pravilnik oz. zakon o gradbeništvu, ki ga je deželni svet sprejel letos, prav tako pa ne upošteva zakonskega predloga o postopkih za reformo prostorskega načrtovanja, ki je pri-romal v četrto komisijo deželnega sveta. Pri tem zbornica arhitektov kritizira zlasti določilo, da se v mestnih predelih zaščitijo samo stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1918, dalje opozarja na neskladnosti med izglasovano varianto in načrtom za prometno ureditev ter na to, da varianta daje tudi smernice glede tipologije gradenj, medtem ko bi jih moral kvečjemu vsebovati gradbeni pravilnik. Obenem, so dodali na tiskovni konferenci, ni mogoče več misliti na prostorsko načrtovanje, ki bi se omejilo le na tržaško območje oz. ne upoštevati dejstva, da je meja padla in prezreti spodbude, ki prihajajo iz sosednjih realnosti. Treba je namreč misliti na prostorsko načrtovanje v širšem smislu. Zato tržaški arhitekti menijo, da bi morala biti avgusta izglasovana varianta le začasna in da bi bilo potrebno čimprej začeti razmišljati o načrtu, ki bi se skladal s tem, kar mora zahtevati mesto, kot je Trst. Skratka, o načrtu, ki bi moral obsegati modernizacijo storitev, znižanje porabe energije, trajnostni razvoj, povečanje zelenih površin in posledično boljšo kakovost življenja. 1605 podpisov proti regulacijskemu načrtu Vedno v zvezi z varianto k regulacijskemu načrtu občine Trst pa je treba omeniti, da je včeraj predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič vložil pripombe k varianti, ki jih je podpisalo 1605 prebivalcev občine Trst. Med drugim gre tudi za pripombe v zvezi s spremembo namembnosti obsežnega zemljišča pri Padričah in območja nekdanje vojašnice pri Banih, ki jima grozi pozidava, zbirali pa so jih krajevni predstavniki leve sredine ter člani vaških organizacij in društev, ki so prepričani, da Kras ne more več prenašati težkih urbanističnih bremen in napovedanih novih poplav cementa. Čeprav je včeraj zapadel rok za predložitev pripomb oz. ugovorov k varianti, se zbiranje podpisov, nam je povedal Milkovič, nadaljuje. (iž) / KULTURA Četrtek, 26. novembra 2009 9 nabrežina - Na seji občinskega sveta na zahtevo opozicije in staršev Zamrznili podržavljenje občinskega vrtca v Šempolaju Občinska uprava ob udeležbi staršev umaknila sklep in ga preložila za nedoločen čas Porinil jo je in okradel V torek popoldne je neznanec v središču Trsta porinil priletno gospo in ji iztrgal iz rok torbico ter dve nakupovalni torbi. Tat je nemudoma zbežal, očividec pa je poklical policijo. Gospa, ki je doma iz Trsta, je policistom povedala, da je v torbici imela osebne dokumente in 200 evrov, v ostalih dveh torbah pa so bila živila. Burna noč v Ul. Giulia Mladeniča sta globoko pogledala v kozarec, nato pa sta po Ulici Giulia namerno poškodovala tri parkirane avtomobile, tri mopede in dva motorja. Zgodilo se je v torek zvečer. Mimoidoči so obvestili policijo, ki je 20-letne-ga P. D. R. pridržala (upiral se je in lažje poškodoval agenta), 25-letnega W. T. pa ovadila na prostosti. Tretjega, 20-letne-ga M. G., s katerim je dvojica popivala v bližnjem baru, so prav tako ovadili, ker je policiste ozmerjal in jim grozil. Ljubitelj kozmetike 45-letni Tržačan se je v torek pozno popoldne sprehajal med policami supermarketa v centru Trsta. V plašč je spravil nekaj kozmetičnih izdelkov. Uslužbenka je njegovo dejanje opazila, spomnila pa se je tudi, da je sumljivega možakarja v preteklosti že videla v prodajalni. Poklicala je policijo, ki je tatu zasačila in ga zaradi kraje ovadila na prostosti. Postopek za podržavljenje občinskega vrtca v Šempolaju je zamrznjen. Devin-sko-nabrežinska občinska uprava je namreč na včerajšnji seji občinskega sveta na zahtevo levosredinske opozicije in staršev otrok umaknila z dnevnega reda ustrezni sklep in ga preložila na nedoločen datum. Zdaj se bo z namenom iskanja učinkovite rešitve vprašanja začela vrsta srečanj in posvetovanj s sindikatom in samimi starši. Zaradi istega razloga so včeraj preložili tudi sklep o postopku za podržavljenje občinskega vrtca v Sesljanu. Na dnevnem redu seje občinskega sveta je bilo več točk. Toda glede na dejstvo, da so bili v dvorani tudi mnogi predstavniki staršev, je opozicija predlagala spremembo vrstnega reda. Župan Giorgio Ret je s tem soglašal in je nato besedo prevzela pristojna občinska odbornica Tjaša Šva-ra. Povedala je, da je bila o tem razprava v petek v pristojni občinski komisiji, sama pa je bila v ponedeljek povabljena na roditeljski sestanek v Šempolaju in v torek v Se-sljanu. Potrdila je, da je podržavljenje nujno, toda glede na zahteve staršev je privolila na zamrznitev postopka. Za umik sklepa je občinski svet glasoval soglasno. Občinski odbornik za osebje Fulvio Tamaro bo zdaj poslal pismo sindikatom (vzgojiteljici v šempolajskem vrtcu Andrejka Terčon in Silva Tretjak sta občinski uslužbenki), kmalu pa se bodo začela srečanja s sindikati in starši. Tudi občinska komisija se bo ponovno sestala, da bo tudi opozicija seznanjena z dogajanjem. Kot smo že poročali, je devinsko-na-brežinski občinski svetnik leve sredine Massimo Veronese v začetku tedna opozoril, da namerava občinska uprava podr-žaviti občinski vrtec v Šempolaju in da je bi- Občinski vrtec v Šempolaju kroma la opozicija s tem seznanjena šele prejšnji petek. V šempolajskem vrtcu sta trenutno v službi za nedoločen čas vzgojiteljici Terčon in Tretjak, ki že mnoga leta opravljata svoje delo z resnostjo in profesionalnostjo. Ta vrtec je med najkvalitetnejšimi vrtci v občini in izven nje, je povedal Veronese, zaslugo za to pa imata izključno vzgojiteljici. Pokrajinski šolski urad je že izključil možnost, da bi ju vključili v državne lestvice. To bi pomenilo, da bi morala občina po podr-žavljenju poskrbeti za prekvalifikacijo osebja. Vzgojiteljici bi torej prevzeli drugo delo, za katero nista usposobljeni. Veronese je zato pozval občinsko upravo, da zamrzne postopek vsaj do njune upokojitve. Občinski svetnik stranke SSk Edvin Forčič je popoldne v tiskovni noti obžaloval, da niso sklepa umaknili dokončno. Povedal je, da je v torek osebno stopil v stik z odbornico Švara, ki je kot Forčič doma iz Šempolaja, in jo skušal prepričati, da ta sklep umakne. »V klopeh smo pričakovali, da se sklep umakne z dnevnega reda, ne pa samo preloži. Na žalost smo danes svetniki opozicije in vsi tisti, ki se borimo za obstoj našega vrtca, pridobili samo še nekaj časa. Občinska uprava bo spet skušala vsiliti ta isti sklep,« je zapisal Forčič in dodal, da »zato moramo naprej odločno in argumentirano braniti naš vrtec, ki je predvsem po zaslugi vzgojiteljic izredno kvaliteten in je s svojimi dejavnostmi nenadomestljiv akter v kulturnem prostoru naših vasi. S tem bomo branili profesionalnost vzgojiteljic in tudi nadaljnji obstoj vrtca. Vsaka menjava lahko postane tudi priložnost za racionalizacijo, ki bi še dodatno krčila mrežo našega šolstva,« je še menil Forčič. A.G. Skupščina demokratov o proračunu FJK Demokratska stranka bo na današnji skupščini na Pomorski postaji predstavila javnosti svoja stališča o deželnem proračunu 2010. Začetek (dvorana Oceania) je napovedan za 18.30. Projekt o kmetijskem izvoru gospodarstva V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali bodo danes ob 10. uri predstavili vzgojni projekt Salvagranaio o kmetijskem izvoru gospodarstva, ki je namenjen osnovnim in nižjim srednjim šolam. Govorila bosta predsednik združenja Genagricola Giuseppe Perissinotto in funkcionar ministrstva za šolstvo Roberto Leoni. Zapuščeni otroci Zapuščeni in potepuški otroci v Romuniji, Braziliji in Angoli bodo glavna tema javnega srečanja, ki ga prireja krožek Che Guevara danes ob 17.30 v Novinarskem krožku (Kor-zo Italia št. 13). Srečanje bo povezoval predsednik krožka Riccardo De-vescovi, govorili pa bodo podpredsednica združenja Arcoiris iz Trenta Chiara Delben ter pediatra Marino Andolina in Franco Panizon. Otroci v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo št. 20) se bo ilustratorka Nicoletta Costa danes ob 17. uri srečala z otroki, medtem ko bo animatorka poosebljala Giulia Coniglia. Vstop je prost. zgonik - Pokrajina Trst in Fundacija CRTrieste Okusi Krasa se uspešno nadaljujejo s projektom za tretjo starostno dobo Zgoniški župan Mirko Sardoč pozdravlja goste za pogrnjenimi mizami kroma V soboto, 7. novembra, so se v priznani gostilni na Krasu zbrali vsi 50-letni-ki tržaške občine. Vabilu smo se sicer odzvali v lepem številu. Srečanje je bilo res pri- jetno, ob zvoku glasbe se je s pesmijo in plesom zavleklo pozno v noč. Skupaj so obujali spomine, saj se večinoma že dolgo niso videli. Ob torti so se nastavili fotografu ter obenem nazdravili srečanju z Abrahamom. Razšli so se veseli in z dano obljubo, da se čimprej spet srečajo. Če bo požrtvovalni Danjel spet prevzel organizacijo! Po »vročem« obdobju Okusov Krasa se še nadaljujejo spremljevalne pobude. Kraški jedilniki so vedno na voljo v gostilnah (z rezervacijo), tudi tipični proizvodi, kruh in sladice v trgovinah in pekarnah. Vse naslove in jedilnike je mogoče najti na spletu (www.triesteturismo.net in www.triesteturismo.net). Letos so posebno zanimive ponudbe, ki ne sodijo v enogastro-nomsko ponudbo. Poleg fotografskih razstav pri Danevu in Vetotu (Opči-ne), Savronu (Devinščina), Guštinu (Zgonik) in Sardoču (Prečnik) ter v openski občinski izpostavi in trgovinah, so se kot zelo priljubljena izkazala izobraževalna srečanja o zdravi prehrani s kraškimi proizvodi. Predavanja za tretjo starostno dobo potekajo v okviru projekta Pokrajine Trst Argento vivo in provincia, finančno pa ga je podprla fundacija Fondazione CRTrieste. Prvo srečanje je bilo v Repnu za Kraško ohcet. Danes pa bo v popoldanskih urah ogled kleti Škerk v Pra-protu in lekcija - degustacija v gostilni Sardoč v Prečniku. Pretekli četrtek pa je skupina starejših občanov, ki jo je zbrala zadruga Amico s pomočjo zdravstvenega podjetja ASS in domov za starejše, obiskala zgoniško občino. V botaničnem vrtu Carsiana so si nekateri ogledali žive poznojesenske barve rastlin in posebnosti botaničnega vrta, pozneje pa so vsi skupaj prisluhnili pozdravu župana Mirka Sardoča, tajnice zadruge Amico Rite Breveglieri in predstavnika Okusov Krasa Davorina Devetaka. Sledili so poučni posegi Barbare Bassi od zadruge Curiosi di natura o Carsiani, vinogradnika Rada Miliča, ki ima v občini malo, a kakovostno kmetijo, in čebelarja Bogdana Castel-lanija, ki ima približno 240 panjev ob poti v Gabrovec. Castellani se s čebelarstvom poklicno ukvarja že več kot 20 let in prideduje v glavnem cvetlični, akacij ev in lipov med. Z ženo Marlenko Dobaj je pred leti odprl turistično kmetijo Api Wine, ki je odprta čez vikend od oktobra do decembra in februarja-marca. Gospodinja Pavla Zivic, ki je tudi tajnica gostincev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), je s sestro Tama-ro in mamo Lidijo gostom ponudila izbor Castellanijevega medu, pršuta, kraškega sira in krožnik Okusov Krasa 2009 - njoke z orehi - v povezavi z Miličevo malvazijo, vitovsko in teranom, kar so vsi gostje zelo cenili. (dd) 10 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / trst je naš Jutri okrogla miza - Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Nujno osveščati javnost o nesprejemljivosti nasilja v Trstu Srečanje, na katerem so osvetlili tematiko nasilja nad ženskami, je organiziral Mednarodni dom žensk Velik uspeh v Dolini Včeraj so vsepovsod obeležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ob katerem vladne in nevladne organizacije izpostavljajo zlasti pomen os-veščanja javnosti o nesprejemljivosti nasilja. Ta tema je bila v žarišču torkove okrogle mize v prostorih Spazio Villas (območje bivše umobolnice), na kateri so razpravljavci med drugim ugotavljali, da je bilo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami v zadnjem obdobju storjen velik napredek, a kljub temu ostajajo odprta še nekatera vprašanja, na katera pa so na torkovem srečanju odgovarjali predstavniki različnih ustanov. Okroglo mizo je organiziral Mednarodni dom žensk iz Trsta (Casa internazionale delle donne di Trieste), ki ga je uvodoma predstavila njegova predsednica Silva Bon. Ta je v uvodnem pozdravu povedala, da je njihov cilj seznanjati ljudi z nasiljem nad ženskami, ki je ena od najbolj razširjenih sistematičnih kršitev človekovih pravic, in promovirati medkulturni dialog. V nadaljevanju so do besede prišle zastopnice različnih ženskih združenj, ki se v svojem vsakdanu srečujejo z žrtvami nasilja s strani svojega intimnega partnerja, sedanjega ali nekdanjega. Velik poudarek so govornice namenile predvsem vprašanjem, ki se nanašajo na kompetentnost oseb, ki žrtvi prvi priskočijo na pomoč. Vse so se namreč spraševale, če je bilo na področju dodatnega izobraževanja storjenega dovolj ali bi bilo smiselno vpeljati iz-popolnjevalne tečaje, ki bi osebe, ki običajno žrtvam nasilja nudijo takojšnjo pomoč, opremili z dodatnim znanjem, s katerim bi bili vešči nudenja tudi psihoso-cialne pomoči. Predstavnica združenja Set-tima Onda je predsednico Pokrajine Trst Mario Thereso Basso Poropat vparašala, če tržaška pokrajina morda izvaja kake izobraževalne kampanje, s pomočjo katerih bi že dijake v višjih šolah učili, da je nasilje nesprejemljivo dejanje, ob tem pa je še želela izvedeti, če bi Pokrajina bila pripra- Na torkovem srečanju so ženske zastavljale vprašanja institucijam kroma vljena dati na razpolago kakšno svoje stanovanje, v katerega bi združenja za določen čas lahko namestila ženske, ki potrebujejo pomoč. Bassa Poropatova je na prvo vprašanje odgovorila, da informiranje javnosti in posebnih ciljnih skupin o nasilju nad ženskami sodi med cilje njihovega delovanja, kar je pokrajinska uprava že dokazala z različnimi okroglimi mizami na temo nasilja v družini. Kar se pa tiče drugega vprašanja pa je govornica razložila, da je v preteklosti Pokrajina kakšno svoje stanovanje že dala na razpolago ženskim združenjem, a problem večkrat tiči v tem, da prazna pokrajinska stanovanja ponavadi ne ustrezajo vsem varnostnim normam. Elisabetta Tigani z Univerze v Trstu je govorila o tem, da njihova ustanova pripravlja posebne specialistične izobraževalne tečaje o nasilju nad ženskami za ra- zlične fakultete, v sodelovanju z Deželo FJK, tržaško pokrajino in Zdravstvenim podjetjem pa razpisujejo tudi podiplomski študij na temo nasilja. Izvedeli smo tudi, da bo naša Dežela v bližnji prihodnosti lansirala vzgojno-izobraževalni projekt, s pomočjo katerega bodo osebje, ki se srečuje z žrtvami nasilja, poučili o tem, kako pomembno je natančno beleženje dejstev. Fizično nasilje lahko namreč žrtev dokaže, saj so posledice napadov vidne in zabeležene, a je pri tem treba biti zelo natančen, da ne bi spregledali pomembnih dokazov. Zastopniki tržaškega sodišča in policije so postregli s podatkom, da še vedno veliko nasilja ostane skritega, saj se ženske bojijo maščevanja, prav tako pa morajo poskrbeti za otroke. Predstavnik tržaških sil javnega reda je povedal, da po- licijske statistike dokazujejo, da so skoraj vedno nasilja nad odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški. Kadar oni prejmejo klic, nemudoma intervenirajo, pomirijo sprti strani, kaj več pa policaji skorajda ne morejo storiti, niti ne morejo vplivati na odločitev žrtve, ki lahko nasilneža odstrani le z vložitvijo tožbe, nakar primer preide v roke javnega tožilstva. Delo sodnikov, ki obravnavajo primere družinskega nasilja, je nato predstavila Lucia Bal-dovin, ki je pojasnila, da se s tovrstnimi primeri v Trstu ukvarjajo trije sodniki. Če potegnemo črto pod povedano, lahko rečemo, da je torkov posvet odlično osvetlil tematiko nasilja nad ženskami, ki ga lahko med drugim preprečimo tudi z dobrim sodelovanjem z vsemi ustanovami, ki se v okviru svojih pristojnosti ukvarjajo z nasiljem v družini. (sč) Kratkometražni film Trst je naš, o katerem so mediji že obširno poročali, se ta čas vrti v marsikaterem društvu in dvorani. Jutri ga bodo predvajali v avli magni Narodnega doma. Ob 17.30 ga bodo prvič zavrteli tudi z italijanskimi podnapisi, ogledu pa bo sledil intervju z režiserjem Žigo Vircem in petnajstminutni dokumentarec o zakulisju snemanja. Prejšnji teden je za predvajanje kratkega filma Trst je naš poskrbelo Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline, za kar nosi največ zaslug društveni član Dejan Kozina. Društvena dvorana je bila tokrat po pričakovanju premajhna, saj so polemike vzbudile veliko radovednost in po ogledu filma upamo tudi razmišljanja. Prisotni so predvajanju sledili z veliko pozornostjo in ob koncu filma zadovoljno odšli. Na premieri v Sežani je mladi obetavni režiser izjavil, da je hotel prikazati gledanje mladih na partizansko epopejo. Z izrednim občutkom za filmsko govorico nam je sporočil, da mladi ne sprejemajo nostalgičnosti starejših, ki včasih prehaja že v »folklorizaci-jo partizanščine«. Sprejmejo pa vrednote partizanske borbe, pogum malih ljudi in malega naroda, da se je uprl mogočnemu okupatorju in se boril za svobodo in ponos, da se je s tem povzdignil » iz naroda hlapcev v narod herojev«. Mladi so sprejeli in bodo ponesli v bodočnost pogum, ponos, dostojanstvo, pokončnost in skrb za lastno in narodovo svobodo. Zato ni jalovo početje kakorkoli posredovati mlajšim rodovom družinsko in narodovo preteklost ... muzej sartorio - Jutri posvet O enakih možnostih Pobuda tržaške občinske komisije za enake možnosti med ženskami in moškimi - Včeraj predstavitev Jutri, 27. novembra, bo v muzeju Sartorio potekal drugi del posveta z naslovom Kodeks o enakih možnostih žensk in moških, ki ga pripravlja občinska komisija za enake možnosti, ki želi s tovrstnimi srečanji spomniti širšo javnost, da o enakih možnostih žensk in moških jasno govori pravni odlok št. 198, ki je bil sprejet 11. aprila leta 2006. S tem odlokom se namreč določajo skupni temelji za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na političnem, ekonomskem, vzgojno-izobraževalnem ter na drugih področjih družbenega življenja. O vsem tem se bo govorilo tudi na jutrišnjem simpoziju, na katerem bodo, kot je na včerajšnji uradni predstavitvi dogodka razložila predsednica občinske komisije za enake možnosti Giulia Bernardi Borghesi, podrobneje predstavili tretjo in četrto knjigo odloka št. 198. Predsednica je prisotne na kratko spomnila, da so na prvem delu simpozija 13. novembra ugledni gostje analizirali vsebino prvih dveh knjig, ki govorita o enakosti spolov v različnih organizacijah ter o enakosti spolov v domačem okolju. Jutrišnje srečanje pa bo v žarišče postavilo zadnji dve knjigi omenjenega kodeksa, v katerih so podrobno obdelani posamezni vidiki sicer širokega področja urejanja enakosti spolov na področju financ ter na politični sceni. Bernardijeva je še razložila, da je tretja knjiga oblikovana v dveh poglavjih, o katerih bodo jutri dopoldne govorili Luciano Sampietro, Roberta Nunin, Marina Gruden Vlach, zanimiv pa bo tudi poseg Attilia Invernizzija iz zavarovalnice Generali, ki bo predstavil pozitivne izkušnje, ki jih je njihovo podjetje zabeležilo s pomočjo žensk. Popoldanski del simpozija bo osvetlil kodeks dobre prakse v političnih odnosih oz. četrto knjigo omenjenega kodeksa. Santa Zannier, Flavia Dimora Morway in Giuliana Parotto bodo predavale o nesorazmerni zastopanosti ženskega spola v politiki ter o smiselnosti ženskih kvot, zavoljo katerih bi se razmere v spolni strukturi parlamenta lahko kaj spremenile. Ob koncu popoldneva pa bo besedo prevzela Angela Gianelli s tržaškega sodišča, ki bo podrobneje spregovorila o novem pojavu nasilja, ki se vse bolj širi. Gostja bo namreč govorila o stalkingu ali ponavljajočem se nasilju nad ženskami (govor bo predvsem o nezakonitem zalezovanju žensk). Naj ob koncu še povemo, da se bo dopoldanski simpozij začel ob 10. uri, popoldanski del pa se bo začel ob 14.30. (sč) Jutri bo potekal drugi del posveta kroma salež - V Občinski knjižnici Živahno ob dnevu otrokovih pravic V občinski knjižnici v Saležu so ob 20. obletnici konvencije o otrokovih pravicah in knjižnice same priredili celo vrsto pobud namenjenih otrokom. Učence in učitelje osnovnih šol L.Kokoravec - Gorazd iz Saleža ter 1. maj 1945 iz Zgonika je s svojim pričevanjem o izkušnji v Ugandi očarala Biserka Cesar. Učenci zgoni-škega šolskega pola so na temo otrokovih pravic tudi izdelali risbe, ki si jih je res vredno ogledati (v prostorih Občinske knjižnice ob ponedeljkih in sredah med 15. in 19. uro), saj je njihova izpovedna moč res izrazita. Otroci iz vrtca v Gabrovcu so prisluhnili in se doživeto odzvali zgod- bam, ki jih je privlačno pripovedovala Vesna Hrovatin. V drugem delu dopoldneva so tudi osnovnošolci prisluhnili pravljicam Vidra Vanda, Deset pogumnih paglavcev, Nočem spati sam, Slončni plešejo idr. v pripovedi Vesne in knjižničarke Živke. V popoldanskih ura so otroci iz jasli s svojimi starši preplavili knjižnico, ki je v sklopu projekta Nati per leggere na pobudo jasli Il Girasole malčkom ponudila predstavo Zampe con le ali v izvedbi skupine Fabbrica delle buc-ce. V večernih urah si je odrasla publika ogledala dokumentarni esej Vlada Škafarja Otroci, ki so ga prisotni zelo različno sprejeli. / TRST Četrtek, 26. novembra 2009 1 1 slovenski klub - Zanimiv večer v sodelovanju s Slorijem Spletna socialna omrežja vsakdanji kruh najstnikov 90% dijakov uporablja Facebook - Sociologa spregovorila o vprašanjih, ki jih ta trend odpira Na torkovem večeru so svoje mnenje povedali dijakinje iz Gorice in Trsta ter raziskovalca iz Ljubljane kroma šolstvo - Višješolci-ciceroni v okviru pobude sklada Fai Pogled v tržaško antiko Tudi dijaki liceja Prešeren in zavoda Zois v prejšnjih dneh vodili vrstnike na ogled starorimskega Trsta Predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj popoldne na sedežu pokrajine izročila potrdila 135 dijakom tržaških višjih srednjih šol, ki so od ponedeljka do včeraj bili ciceroni oz. vodiči, ki so vrstnike popeljali na ogled znamenitosti antičnega Trsta v okviru pobude Dajmo prihodnost naši preteklosti, ki jo je ob sodelovanju pokrajine in spomeniškega varstva FJK ter pod pokroviteljstvom občine Trst izvedla tržaška sekcija Italijanskega sklada za okolje Fai z namenom, da pride do osveščanja o zgodovini našega teritorija, njegovega ovrednotenja, skupinskega dela, raziskovanja virov ter razvijanja samoobvladovanja dijakov-vodičev. Pri tridnevni pobudi je bilo soudeleženih okoli sto razredov s približno tisoč šeststo dijaki, ki so predstavljali občinstvo, kateremu je 135 dijakov-ciceronov razlagalo zgodovino rimskega Trsta in predstavilo nekatere izkopanine iz zadnjih tridesetih let. Tudi letos so pri pobudi sodelovale tudi nekatere slovenske višje srednje šole: poleg Liceja Franceta Prešerna, ki sodeluje že od vsega začetka, je pristopil tudi Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa s svojim oddelkom za geometre. Obe šoli sta prispevali trinajst ci-ceronov, ki so v prejšnjih dneh poskrbeli za slovensko vodenje vrstnikov istih šol ter Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška po starem Trstu (na sliki KROMA). Kako je stvar potekala, smo spoznali včeraj dopoldne, ko smo se pridružili 2.C razredu jezikovne smeri lice-ja Prešeren, ki so ga vodile tri ciceronke 1. klasičnega liceja. Pot v tržaško antično preteklost je obsegala obisk antikvarijev v Ul. Donota in Ul. Seminario z ogledom tamkajšnjih izkopanin, dalje ogled Ri-hardovega slavoloka in ostankov spomenika v Ul. Capitelli ter opazovališča v Ul. Teatro Romano, nazadnje pa še rimskega amfiteatra. Izkušnja je bila za tri mlade cice-ronke zelo pozitivna: tako Sara Parovel meni, da so ji že pripravljalna predavanja nudila večje znanje o rimski kulturi, predvsem pa ji je to pomagalo premagati tremo pred javnim nastopanjem: »Zelo zabavno in koristno je bilo tudi, ker smo bolje spoznali nekatere predele v Trstu, ki jih kdo lahko tudi ni poznal,« pravi Sara, s katero soglašata Mija Kraus in Ivana Milič: prva se je naučila imeti manjšo tremo pred sošolci, ker ni vedno lahko nastopati pred publiko, po drugi strani pa so ji lekcije in posvetovanja razkrile mnogo stvari o Trstu, ki jih ni poznala. Tudi Ivana je premagala sramežljivost in tremo, obenem ji je pobuda dala možnost spoznati objekte, o katerih ni vedela, da obstajajo, čeprav živi v Trstu. Mentorji so bili na zavodu Zois prof. Pavel Zobec, na liceju Prešeren pa prof. Barbara Zlobec in prof. Marta Iva-šič, ki v pobudi vidi pomembne pozitivne vidike, npr. to, da se dijaki morajo na pobudo, ki bo sicer potekala zunaj šole, »pripravljati čisto šolsko, tako da se učijo,« dalje da morajo nastopiti pred sošolci, kar ni lahko, čeprav opaža, da sošolci to razumejo in z naklonjenostjo sledijo ci-ceronom. Nenazadnje pa je pomembno, »da se naši dijaki naučijo, da so lahko tudi na glas doma v svojem mestu.« Zadovoljstvo nam je izrazila od-bornica tržaške delegacije Fai Mariella Marchi, za katero je pobuda zelo uspela, za kar gre zahvala šolam, »ki so letos sodelovale s prav posebnim navdušenjem,« in pokrajini, ki je omogočila izvedbo manifestacije. Ob prizadevnosti ci-ceronov je izpostavila sodelovanje članov spomeniškega varstva, ki so pripravili dijake, ki so se potem čudovito odrezali: »Lepo je poskušati spodbujati mlade, ker so oni naše upanje, zato če bodo mladi imeli to občutljivost, bodo morda stvari v prihodnje šle bolje,« je dejala Marc-hijeva, ki je posebno priznanje izrekla slovenskim šolam: te so po njenih besedah »vedno močno zainteresirane in angažirane in sodelujejo vedno z velikim navdušenjem, kar velja tako za dijake kot za profesorje,« meni predstavnica Fai. Ivan Žerjal Spletna socialna omrežja so izredno priljubljena tudi med dijaki slovenskih višjih šol: spletne strani, na katerih si vsak uporabnik zgradi svoj profil in vzdržuje stike s »prijatelji«, so del njihovega vsakdana. To je prišlo jasno do izraza tudi na torkovem večeru Slovenskega kluba, na katerem so predstavili rezultate ankete Na mladih splet stoji. Septembra jo je skupina dijakinj in dijakov družboslovnih licejev Gregorčič (Gorica) in Slomšek (Trst) izvedla s strokovno pomočjo Slovenskega raziskovalnega inštituta. Slednji je namreč že šestič priredil delavnice, v sklopu katerih so mladi spoznavali raziskovalne metode. Iz podatkov, ki jih je v torek s pomočjo Norine Bogatec predstavila skupina dijakinj, je jasno, da le peščica slovenskih najstnikov ne uporablja spletnih socialnih omrežij: daleč najbolj priljubljen je Facebook, sledi mu Netlog. V to jih sili radovednost in želja, da bi tudi preko teh medijev ohranjali stike s prijatelji: 52% mladih ne vidi razlike med osebno in spletno komunikacijo, 42% pa trdi, da lažje komunicira iz oči v oči. 58% vprašanih ima med svojimi spletnimi prijatelji tudi neznance, tri četrt anketirancev pa s spletom ni nikoli imelo negativnih izkušenj. Nekaj zanimivih iztočnic sta ponudila sociologa Gregor Petrič in Andraž Pe-trovčič, ki se na ljubljanski Fakulteti za družbene vede ukvarjata z družboslovno informatiko. Mlada raziskovalca sta uvodoma spregovorila tudi o razvoju svetovnega spleta: pred desetimi leti nam je služil predvsem kot informacijsko orodje, danes pred-njačijo socialni vidiki, kako bo čez dve ali tri leta, pa je težko napovedati. Če je res, da je postal Facebook pomemben kanal druženja, je prav tako res, da to odpira vrsto vprašanj. Kakšna bo na primer naša samopodoba, če imamo na spletnem socialnem omrežju le peščico prijateljev, medtem ko jih imajo nekateri več sto? Svoje prispeva tudi pritisk družbe, po mnenju katere ne obstajaš, če te na Facebooku ni. Vprašanje je tudi, ali imajo najstniki, ki jih obdajajo virtualni prijatelji, ustrezne instrumente, da razumejo, kaj je pravzaprav prijateljstvo. Kaj pa starši, ki prav tako uporabljajo Facebook in imajo med prijatelji tudi svoje otroke? Najstniki se morajo kot znano odmakniti od identitete staršev: med odraščanjem oblikujejo svojo osebnost, zato je lahko prisotnost staršev v njihovem prijateljskem krogu precej problematična. Spletno komuniciranje odpira po mnenju nekaterih tudi vprašanje vsebin: komuniciranje je fragmentarno, informacij je veliko, pomena pa malo. Za to pa najbrž ni kriv samo Facebook ... (pd) Vadba za novo tisočletje v KD Igo Gruden v Nabrežini Kinesyo-Pilates poteka vsak ponedeljek od 9.30 do 10.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. Vadba je izjemno učinkovita za tiste, ki si želijo večdnevne energije in odpraviti bolečine v hrbtenici. Vadba poteka pod strokovnim vodstvom Mateje Šajna, profesorice športne vzgoje z velikim znanjem in izkušnjami na področju gibanja. Vadba je posebna, ker zajema individualni pristop, celostno obravnavo vadečih, učenje odpiranja energetski poti, kar nas napolni z energijo za cel dan. Posebnost je tudi stimulacija perifernega in centralnega živčnega sistema. Vadba je osredotočena na odpravljanju težav v hrbtenici in vratu, saj se pri vadbi raztegujejo in krepijo predvsem hrbtne in trebušne mišice na površini in v globini, kar zmanjša bolečine v tem predelu. Vadbe se lahko zainteresirani udeležijo ne glede na starost, spol, predhodno znanje in stopnjo težav mišičnega in skeletnega sistema. Mesta so še prosta. Možni so tudi novi jutranji termini. Prijave: 349 648 3822 - Mileva. »Smučarski praznik« v kriškem Ljudskem domu Z besedno zvezo »apres ski« pojmujejo mladi zabavo, kateri se prepustijo po celodnevnem smučanju; ob največjih smučiščih se namreč vse raje pojavljajo koče, kioski ali ogrevani šotori, kjer se v zimskih popoldnevih razvijejo pravi žuri. Jutri zvečer bo pravi Apres ski party tudi v Ljudskem domu v Križu. Snega sicer predvidoma ne bo, upravitelji restavracije Bita pa se vseeno priporočajo: ne pozabite zimske opreme! Kako se zdravimo z zelišči Na sedežu Slomedie (Ul. Polonio št. 3) bo danes ob 19.30 predaval magister farmacije Jože Kukman, nekdanji tesen sodelavec cisterci-janskega patra Simona Ašiča. Kuk-man, doma iz Trebnjega, je patra Ašiča spoznal, ko je obiskoval samostan v Stični, kjer se je udeleževal duhovnih vikendov. Ašičev sodelavec je postal pred 17 leti, ko se je podjetje Sitik lotilo množi-čnejše proizvodnje čajev, mazil in tinktur. Kukman deli številnim pacientom nasvete zastonj, kot je to počenjal pater Ašič. Dnevno pošilja zdravilne čajne mešanice na okrog 70 naslovov po vsej Sloveniji, osebno pa ga obišče tudi do 50 ljudi dnevno. Drevi bo magister Kuk-man predstavil načine zdravljenja z zelišči, ob koncu predavanja pa bo tudi pokušnja domačih čajev. scienceplusfiction - Nagrajenec Danes v ospredju sir Christopher Lee Glavni junak današnjega dogajanja v kinu Cinecity (v nakupovalnem središču Torri d'Europa), kjer poteka festival znanstvene fantastike Scienceplus-fiction, bo angleški igralec Christopher Lee. Tudi njemu, tako kot pred dnevi Ro-gerju Cormanu, bodo podelili nagrado Urania dArgento za življenjsko delo. Eden najvišjih igralcev (visok je 196 centimetrov) je nastopil v 250 filmih, v zadnjih letih je večkrat sodeloval s Spiel-bergom, Burtonom in Lucasom (v raznih epizodah sage Vojna zvezd). Najmlajši ga poznajo v vlogi čarovnika Saru-mana v trilogiji Gospodar prstanov. Podletive nagrade bo ob 20. uri, nakar bo Lee uvedel italijansko premierno predvajanje filma bosanskega režiserja Danisa Tanovica Triage. V vojnem filmu, ki bo od jutri v italijanskih kinodvoranah, nastopa poleg Leeja tudi Colin Farrell. Ljubitelji sedme umetnosti in znanstvene fantastike se bodo danes ob 11.30 v kavarni Tommaseo lahko srečali z nekaterimi režiserji in umetniki, ki sodelujejo na festivalu. Filmska ponudba pa Christopher Lee bo seveda pestra. V Cinecityju bodo začeli s predvajanjem japonskega 20-seiki shonen (ob 15. uri), končali pa z danskim Valhalla Rising (ob 22.30). Cel program je na spletni strani festivala (www.scien-ceplusfiction.it), za ogled večernih filmov je priporočljivo kupiti vstopnico kako uro pred začetkom. 12 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / zgonik - Ob nedeljskem koncertu DrugeMuzike Glasba za vse okuse Namesto ansambla Lojzeta Slaka so nastopili Veseli Begunjčani - 20. decembra Božič brez meja V včerajšnji članek o nedeljskem koncertu v Zgoniku se je vrinila neljuba napaka. Med glasbeniki, ki so nastopili ob Denisu Nova-tu, žal ni bilo napovedanega ansambla Lojzeta Slaka. Zaradi zdravstvenih razlogov je moral Slak odpovedati nastop, organizatorjem (društvu DrugaMuzika) pa je vseeno uspelo zapolniti vrzel s kvalitetnim ansamblom: na zgoniški oder so stopili Veseli Begunjčani, ki so prav tako navdušili občinstvo. Nedeljski koncert so kot znano oblikovali tudi skupina Ano ur'co al pej dvej, Krain-Ba-by z Madžarske (na sliki), Goldried Quintett, Krainer Quintett, Tomaž Boškin, Jože Burnik in Vinko Šimek. 20. decembra bo Druga Muzi-ka gostila v zgoniški telovadnici ameriško gospel skupino The Harlem Messengers. ||i| ¡>€NI5 NOVATOR IN WJZIKANTje eVROPe. 1 \ á*J| I \ (S tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 19.50, 22.10 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »2012«; Dvorana 3: 17.30 »Planet 51«; 20.30 »Nemico pubblico«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Segreti di fami-glia«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli abbracci spezzati«. M Izleti U Kino Včeraj danes morje skoraj mirno, temperatura morja 14,8 stopinje C. Danes, ČETRTEK, 26. novembra 2009 KONRAD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.06 - Luna vzide ob 13.03 in zatone ob 0.38. Jutri, PETEK, 27. novembra 2009 VIRGIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, [12 Lekarne Do sobote, 28. novembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, AMBASCIATORI - 17.10, 19.20, 21.30 »The Twilight saga: New Moon«. ARISTON Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.15, 22.00 »The Twilight saga: New Moon«; 15.10, 17.05 »Planet 51«; 15.15, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »2012«. FELLINI - 16.20, 20.20 »Un alibi per-fetto«; 18.10, 22.00 »Nemico pubbli-co«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Gli ab-bracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »La prima linea«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 20.00 »Ce n'e per tutti«; 16.15 »Julie & Julia«; 21.40 »Il nastro bianco«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »9.06«; 16.10, 19.00, 21.40 »Mlada luna«; 20.40 »Noč čarovnic 2«; 15.00, 17.00 »Božična pesem - 3D«; 18.50, 21.50 »2012«; 16.30 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 16.30, 19.10, 21.50 »2012«; Dvorana 3: 16.45, 18.40, 20.20, 22.00 »L'uomo che fissa le ca-pre«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Planet 51«; 22.00 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il dia-volo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, SPDT prireja v nedeljo, 29. novembra, planinski izlet v Brkine. Udeleženci se bomo zbrali ob 8. uri v Bazovici. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali v Tatre in v dolino Šmagurka. Po krožni, nezahtevni poti bomo hodili štiri ure. Izlet vodi Slavko Slavec. Vabljeni! KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet 7. in 8. decembra v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. Čestitke Hip hip hura', danes SANJA 10 let ima! Vse najboljše in najlepše in da bi vedno ostala taka kot doslej, ji iz srca voščijo mama, tate in vsi, ki jo imajo radi. Bratec Saša pa ji pošilja zvrhan koš poljubčkov. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 335-6322701. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. / KULTURA Četrtek, 26. novembra 2009 13 Slovenski klub, NŠK, SKD V. Vodnik, ARCI Trst, Krožek Metropolis in KNULP prirejajo v petek, 27.11.2009, predvajanje filma TEST JI IE NAS2 z italijanskimi podnapisi Sledila bosta pogovor z avtorji in ogled filma o zakulisju snemanja. Srečanje bo v veliki dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, ob 17.30. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi danes, 26. novembra, v društvene prostore na predvajanje filma Trst je naš □ Obvestila Pihalni orkester BICMDf vabi na NKIDP HUDIH GOIENCHI gum šole JUTRI - v petek, 27. novembra, ob 20.30 v prostorih Babne hiše v Ricmanjih, Toplo vabljeni. ^Lcmediai;» prireja danes, 26.11., ob 19.30, v svojih prostorih, ul. Polonio 3 v Trstu, predavanje z naslovom: Govoril bo mag. farm. Jože Kukman iz Stične, najbližji sodelavec patra Simona Ašiča. SLEDI POKUSNJA DOMAČIH ČAJEV. Vobljeni! diplomsko delo režiserja Žige Virca Sledi posnetek o nastanku filma Začetek ob 20.30 | Vljudno vabljeni! | 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ S. MIL-ČINSKI-KATINARA organizira v soboto, 28. novembra, izlet v Ljubljano z ogledom lutkovne predstave »Knjiga o džungli« v Lutkovnem gledališču. Kdor se nam želi pridružit, naj pokliče tel. št.: 340-1434351 v popoldanskih urah (Helena) ali piše na mrsvolpi@yahoo.it. TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-ir-sip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO: na vlovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-ir-sip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ RAČUNOVODSKEGA NADZIRANJA, na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-ir-sip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabor-ska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058,Valentina Šuber 3474421131; www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. SKAVTI SZSO 1.-2. stega Trst vabimo nove člane, da se nam pridružijo na tedenskih srečanjih: otroci od 7 do 10 let ob sobotah na Opčinah (Marja-nišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 14.30-16 ure (info: Metka 348-0841705); 11-15 let ob sobotah na Opčinah (župnišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 16-17.30 (info: Daniel 328-1157568); od 16. leta dalje ob ponedeljkih od 20.30-22 ure (info: Jasna 349-1267928). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040 - 411635 ali 040 - 415797. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 9-13), v občinski palači (Trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 040-6758020 ali 348-4729825. VETERANI SKD BARKOVLJE imajo že 30 let odbojkarsko sekcijo v telovadnici v Zgoniku. Dobijo se vsako sredo ob 20.45 v telovadnici. Če se jim želiš pridružiti, poklici na tel. št. 040 - 411635. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu danes, 26. novembra, ob 18. uri v prvem sklicanju vršila redna seja občinskega sveta za razpravo dnevnega reda na javnem zasedanju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 26. novembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek, št. 159). ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vljudno vabi na Andrejev teden, ki je pred nami. Z raznolikim program bomo praznovali svojega zavetnika z vsakdanjim obredom ob 17.00, do ponedeljka, 30. novembra, s slovesno sv. mašo. V petek, 27. novembra, po sv. maši ob 17.00 kulturni progam za otroke in mladino. V soboto, 28. novembra, ob 20.30 nastop domače godbe in loterija. V nedeljo, 29. novembra, ob 10.00 peta sv. maša z zborom Kraški cvet ter podelitvijo sv. birme; ob 18.00 koncert ženske vokalne skupine Cappela Civica Sv.Justa, dir. Marco Sofianopulo, Marko Feri - kitara, Giorgio Marcossi - flavta. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19.00 slovesna sv. maša na god našega zavetnika sv. Andreja, pel bo Openski cerkveni pevski zbor. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'albero azzurro obveščajo, da bo v igralnem kotičku Palček - iaselje Sv. Mavra - v mesecu novembru na sporedu naslednja delavnica: v petek, 27. novembra, »Igrajmo se z barvami«. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na tel. št. 040-299099. PESEM JESENI 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2009, ki bo v Športnem centru Zarja v Bazovici v soboto, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri. SLOMEDIA prireja prvo sobotno matinejo za otroke z multimedijsko projekcijo Božični čas pri nas in v Evropi ter delavnico izdelovanja lučk v soboto, 28. novembra, od 10.00 do 11.30 v ul. Polonio 3. Toplo vabljeni! TABORNIKI RMV obveščajo, da bo srečanje - Čajanka v soboto, 28. novembra, v Jamljah (v društvu Kreme-njak) od 15.00 do 18.00 za vse starostne skupine. MLADINSKI DOM V BOLJUNCU prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri predstavitev knjige Božidarja Premrla Dela stavbarjev in kamnosekov v stari dolinski fari. Program bodo izoblikovali moška pevska skupina Sv. Jernej z Opčin, kulturna delavka Jasna Majda Peršolja in avtor. Obenem bo tudi odprtje razstave fotografij kle-sarjev in zidarjev. Toplo vabljeni! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme do 29. novembra v Seslja-nu 41/d; prodaja ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na degustacijo rdečih vin iz okolice Verone, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.15 na sedežu združenja: Lonjerska cesta, 267. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano). OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do ponedeljka, 30. novembra, na sedežu odbora, Prosek 159. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje izredni občni zbor za zamenjavo statuta. Zato vabi vse člane, da se ga udeležijo v petek, 4. decembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v ul. DAn-nunzio 62. Kdor ni še poravnal članarine za tekoče leto, bo lahko to storil pred pričetkom občnega zbora. Nov statut je na razpolago na sedežu (ul. D'Annunzio 62) v sredo, 2. decembra, od 17.30 do 19.00, ali torek, 1. decembra, od 19.00 do 20.30 tudi v trgovini L'angolo dei sogni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. ZDRUŽENE SEKCIJE VZPI-ANPI dolinske občine organizirajo udeležbo na vsedržavnem srečanju VZPI-ANPI, 12. decembra 2009, v kraju Mirano pri Benetkah. Na poti z udobnim avtobusom bomo najprej obiskali Gonars in se poklonili tamkajšnjim padlim. Vpisovanje in informacije pri naslednjih tovariših: Dolina: Drago Slavec tel.040/228156, Mačkolje: Danica Smotlak 040/232114, Prebeneg: Giordano Kuzmič 040/231855, Boljunec: Partizanski klub 040/228050, Boršt: Angel Slavec 040/228817, Ricmanje: Pino Deponte 280274, Domio: Livio Nardin opoldan pri Sonji. Vpisovanje do sobote, 5. decembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra 2009 zaprti. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v sredo, 9. decembra, »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Ce-lea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 345-6552673 ali 349-2809846. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, interakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto iardelli in dr. Emmanuele De Filippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na email.: laboratoriotre@libero.it ali na tel.št.: 366-3625523. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA bodo proslavili svoj okrogli jubilej v nedeljo, 20. decembra, s kosilom v Zadružni gostilni v Dolini. Prijave do 5. decembra: Laura 040-228425, Alma 040/227006, Evelina 040/228450. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENE-GA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO - Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev filma Trst je naš, diplomsko delo režiserja Žige Virca. Sledi posnetek o nastanku filma danes, 26. novembra, ob 20.30. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom na Colu na ogled filma »Trst je naš!«. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel prireja Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Soščevi hiši v soboto, 28. novembra, (17.00 -19.00), in nedeljo, 29. novembra, (10.30-12.30, 16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 Vesna Hrovatin brala pravljico otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. Pokrovitelj pobude je Rajonski svet za Zahodni Kras. SKD TABOR vabi ob 20-letnici Konvencije otrokovih pravic v soboto, 28. novembra, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčine na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi otroške dramske skupine Slovenec iz Boršta in Zabrežca. priredba in režija Boža Hrvatič. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na ogled razstave fotografij Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage« v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. Razstava bo odprta do sobote, 28. novembra, s sledečim urnikom: ob delavnikih in sobotah od 17. do 19. ure. Za šolske in druge skupine je možen tudi ogled izven navedenega urnika s predhodno najavo (tel. 040-231912, e-mail: spd.macko-lje@gmail.com). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev v torek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika, Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik ogleda: od srede do petka od 15. do 19. ure, sobota in nedelja od 10. do 13. ure. Konec razstave 6 decembra. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20, vabi na otvoritev dobrodel- ne razstave za izgradnjo srednje šole Triumph International School »December za gano«, ki bo v torek, 1. decembra, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do vključno 10. decembra. SKD TABOR vabi na Miklavžev pro-dajno-razstavni sejem od 2. do 4.de-cembra, v Prosvetnem domu na Op-činah med 16. in 19. uro. Odprtje v sredo, 2. decembra, ob 16. uri, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, pod vodstvom Ane Palčič in otroških in mladinskih plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec). DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. decembra, ob 19.30, v galerijo Narodnega doma (Trst), na odprtje skupinske razstave Črno/belo, društva KONS. Razstavljajo Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hme-ljak, Štefan Turk, Paolo Hrovatin, Jasna Merku', Klavdija Marušič, Andrea Verdelago, Tatjana Tavčar, Robi Jakomin, Janina Cotič, Helena Volpi, Tanja Kralj, Tea Volk, Jana Pečar, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. 0 Mali oglasi ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me naučila strojiti kože (obdelava usnja) na naraven način. Tel. št.: 0404528403 (ob večernih urah). DIATONIČNO HARMONIKO Železnik A,D,G prodam za 1.500,00 evrov. Tel. št.: 335-5387249. IŠČEM DELO 34-letna, diplomirana, z izkušnjami kot natakarica in prodajalka, z dobrim poznanjem angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. št.: 328-2060951 (po 20.30). IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Klicati na tel. št. 3279969360 PRODAM ekstra deviško oljčno olje Belica 2009 iz Brega, iztisnjeno po hladnem postopku. Tel. št. 3383120247 (ob urah obedov). PRODAM kraški portal. Tel. št.: 3346475337. PRODAM vino za kis. Tel. št.: 3473203527. PRODAM 4 ZIMSKE GUME s platišči, primerne za audi 80. Cena 50,00 evrov. Tel. št. 040 - 200197. Prispevki V spomin na Vido Slavec vd. Bevk darujeta Mirko in Vida iz Medjevasi 20,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob sestrične Vide Slavec vd. Bevk daruje Meri Lovriha 20,00 evrov za dolinsko cerkev. V spomin na gospo Vido Bevk darujeta Marinka in Rožica 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. 26.11.2008 26.11.2009 Jelka Guštin por. Taučer Ob prvi obletnici smrti se je z ljubeznijo spominjajo vsi svojci 14 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / stalno gledališče fjk - Harmonična združitev pesmi in komičnosti Svojevrstni duo: Neri Marcore in Luca Barbarossa Priljubljeni igralec in prijazno elegantni kantavtor sta oblikovala zabavno predstavo Luca Barbarossa in Neri Marcore sta se na odru odlično ujela, kar je številno občinstvo znalo ceniti trieste prima - Srečanja s sodobno glasbo Evropski ansambel Antidogma je tokrat kot trio predstavil pester in zanimiv program Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so se po navdušujočem koncertu komornega zbora iz Saarbruckna v Evange-ličansko-luteranski cerkvi vrnila v dvorano Victor De Sabata, kjer je v ponedeljek, 16.novembra nastopil Evropski ansambel Antidogma- Ensemble Europeo Antidogma. Sestav se pod umetniškim vodstvom Enrica Correggie že več kot trideset let posveča sodobnemu repertoarju in uspešno nastopa na italijanskih in tujih koncertnih odrih, kjer je krstil mnogo skladb priznanih avtorjev. Zasedba se po številu prilagaja različnim programom in tokrat se je v Trstu predstavil trio: klarinetist Carlo Dell'Acqua, violinist Leonardo Boero in pianistka Marinella Tarenghi so oblikovali pester in zanimiv program, ki je slonel pretežno na velikih mojstrih 20.stoletja, predstavil pa je tudi dve noviteti tu-rinskih skladateljev. Začetek s Štirimi komadi op. 5 Albana Berga je razodel žlahtno muzikalnost klarinetista, ki je ob dovršeni spremljavi pianistke občuteno podal subtilne nianse Bergove lirske ekspresivno-sti , nato je klarinetist svoje mesto odstopil violinistu, ki je s Tarenghi-jevo zaigral skladbo Enrica Correggie z naslovom «Nel puro farsi sereno». Sam avtor je svoje delo duhovito predstavil kot sad razbrzdane domišljije, ki se je nato umirila ob temi sardske uspavanke; izvajalca sta kleno izpeljala prvi del, dokaj vir-tuozno in nekoliko ironično parodijo poznoromantičnega snovanja, nato pa se je partitura razredčila s tankimi flažoleti violine, s katerimi je skladatelj stkal variacije na ljudsko melodijo. Ljudski melos je bil osnova tudi Bartokovim Contrasts, domiselni mešanici tradicionalnih plesov v tehtni obdelavi, ki jo je turinski trio razčlenil z jasno vizijo; violinist se je lepo izkazal v zaključnem plesu, kjer je moral izmenično igrati tudi na «razglašen» instrument, profesionalnemu pristopu pa je manjkal ščepec ljudske sproščenosti. Carlo Dell'Acqua je s svojim klarinetom smiselno in dopadljivo oblikoval Lied Luciana Beria, duo violina-klavir pa je nato predstavil skladbo turinskega ustvarjalca Gil-berta Bosca: L'eco ritorna (Odmev se vrača) ni bilo le premočrtno ponavljanje iste ideje, temveč zanimivo prepletanje med glasbiloma, kjer je imela violina vodilno vlogo, klavir pa se je v igro vpletel z različnimi figurami. Program je sklenila Suita iz Zgodbe vojaka Igorja Stra-vinskega: lep izziv za trio, ki mora najti v tej partituri pravo soglasje s tekstom: najprej nekoliko naduta vojaška samozavest, ki nato zapade skušnjavi in se nikakor ne zna iz-mazati iz hudičevega objema, razgibana pripovedna nit, ki zazveni v stilno bogatem leksikonu, od neo-klasike do ritmov kot tango in ragtime, ki so se v prvih desetletjih 20.stoletja začeli vpletati v »učeno« glasbo. Izvedba turinskega tria je bila na dobri profesionalni ravni, ni pa zapeljala s prepričljivo interpretacijo, požela pa je hvaležne aplavze pozornega občinstva. Katja Kralj Prava množica se je v torek, 24. novembra zvečer, zbrala v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu za svojevrstni skupni nastop Nerija Mar-coreja, priljubljenega igralca, ki prepričljivo prehaja z »resnih« dramatičnih vlog na zdaj lahkotno zafr-kljive zdaj pikro satirične imitacije, s katerimi je še posebej prirasel k srcu gledalcem, da ne govorimo o s simpatijo prežetem vodenju televizijskih oddaj in večkrat izpričanem pevskem talentu, in Luca Barbarossa, prijazno elegantnega kantavtor-ja, ki je večkrat uspešno nastopil na sanremskem festivalu in katerega pesmi s pomočjo besed in glasbe v peščici kitic na prijeten način in doživeto strnejo izkušnje in počutja, ki so mejniki v življenju nas vseh. Sicer so nastopajoča v Trst pospremile navdušene recenzije njunega koncerta, s katerim od januarja gostujeta po Italiji. Marcorejevi in Barbarossovi občudovalci so bili že od vsega začetka zelo dobro razpoloženi, njihovo navdušenje pa je med nastopom še naraščalo. Priznati je treba, da je Barbarossi in Marcoreju uspelo harmonično združiti sicer optimistične in večkrat vesele, a na resno tematiko ubrane pesmi prvega in poudarjeno komične skeče in imitacije drugega. Koncert se je začel in končal z Barbarossovima pesmima, Aspettavamo il duemila in Le cose da salvare, ki sta po svoje čustveni in izkustveni inventar generacije, ki je bila mlada v sedemdesetih letih; vmes so se Marcorejeve najuspešnejše imitacije, denimo Ca-pezzoneja, Casinija, Minghija, Di Pietra in, seveda, Alberta Angela prepletale s pesmimi, ne samo Bar-barossovimi: občuten je bil poklon Fabriziu De Andreju in Giorgiu Ga-berju. Med nastopom se je Marcore igrivo šalil na račun prijatelja kan-tavtorja, ki mu je enakovredno odgovarjal, mu v skečih duhovito podajal iztočnice in mu velikodušno prepustil izvedbo ene svojih najuspešnejših pesmi Ali di cartone. Nastop je v živo spremljal uigran petčlanski ansambel, in sicer Mario Amici na akustično in klasično kitaro, Stefano Cenci na klavir in klaviature, Roberto Polito na bobne in tolkala, Mauro Formica na bas kitaro in Claudio Trippa na električno kitaro. (bov) nabrežina - Razstava v kavarni Gruden Merjaščeva pozitivna perspektiva Slikarka Katerina Kalc je tako - hote dvoumno - naslovila razstavo, ki bo na ogled vse do srede decembra V nabrežinski kavarni Gruden je do srede decembra na ogled razstava Merjaščeva pozitivna perspektiva akademske slikarke Katerine Kalc. Avtorica se predstavlja s kraškimi krajinami, ki so njen najljubši motiv in kateremu se posveča že od samega začetka svoje umetniške poti. Z vsako razstavo Katerina Kalc stopnjuje svoje doživljanje sveta, ki jo obkroža in mu dodaja tančice, ki jih moramo dvigniti, da bi odkrili bistvo. Prve monumentalne pokrajine so se s časom spremenile v skoraj metafizične podobe, ki jih umetnica ponuja na tej razstavi. Pokrajine, ki jih ustvarja Katerina, so na prvi pogled statične, umirjene, če pa se ob njih zadržimo trenutek dlje, se premaknejo v svojih globinah in ustvarijo ozračje polno napetosti in pričakovanja. Narava na njenih slikah obstane v pričakovanju človeka: vsak hip se bo ravnovesje porušilo, narava bo sklonila glavo in še enkrat tiho prenesla vdor v njeno intimo. In prav ta občutek nas prevzame, ko opazujemo naravo, ki jo je ustvaril Katerinin čopič, občutek, da vstopamo v nek skrbno varovan svet in postanemo neke vrste voajeri, ki se nadejajo ujeti trenutek zasebnosti. Naslov razstave Merjaščeva po- zitivna perspektiva v sebi nosi dvojni pomen: izvabi nam nasmeh, saj so merjasci postali tržaške medijske zvezde, a hkrati nam razkriva miselnost povprečnega živalskega prebivalca kraške gmajne, ki uživa v tistih redkih trenutkih, ko na obzorju ni videti človeškega bitja. Z uporabo nizke perspektive nas Katerina vpelje v kraški svet skozi oči in rilec merjasca, ki si je tam ustvaril kraljestvo. Njegova perspektiva nam pripoveduje zgodbo o vetru, ki je vzvalovil travo, o drevesih, iza katerih nas lahko zasleduje, o gostih sencah, ki jih le-ta ustvarjajo. Pripoveduje nam zgodbo, kateri ne znamo več prisluhniti, ker smo našo perspektivo omejili. Njeni akvareli se zdijo kot fotografije in prav to je izhodiščna točka njenega ustvarjanja. Vse prizore najprej skrbno ujame v fotografski objektiv, na to pa v njih odkriva intrigant-ne detajle, ki postanejo slikarski motiv. Razstava je na ogled v delovnem času kavarne vsak dan (razen srede) od 8. (nedelja 8.30) do13.30 in od 16. do 24. Alina Carli Tradicionalno branje ni ogroženo Debatne kavarne na Slovenskem knjižnem sejmu je odprl pogovor o tradicionalnem in elektronskem branju. Predsednica Bralnega društva Slovenije Meta Grosman je opozorila na nekatere pomanjkljivosti elektronskega branja, medtem ko članica društva Veronika Rot-Gabrovec ne vidi razloga za vznemirjenje. Tradicionalno branje se bo obdržalo.Tradicionalna oblika branja oziroma linearno branje je tisto, ki se ga učimo v šoli, medtem ko elektronsko branje določa nad-besedilo in je nastalo v računalniku. Elektronsko branje zahteva drugačne bralne strategije, saj je, kot je pojasnila Grosmanova, nestabilno in fleksibilno. Besedilo, v katerem so ključne tudi slikovne komponente, lahko bralec dopolnjuje in krajša, pri njem ne obstaja ena in dokončna zgodba. Bralec lahko skače po elektronskem besedilu in je zanj nenazadnje odgovoren. Toda kje tiči težava? Gro-smanova je pri elektronskem branju opozorila na ključen problem, to je poenostavljanje. Bralci se namesto k črkam zatekajo k vizualnim komponentam, kar po njenem lahko ogroža tradicionalno bralno dejavnost. Rot-Gabrovčeva ne vidi razloga za preplah. Vizualna pismenost obstaja od nekdaj, novost je le nosilec besedila. Ze slikanica predstavlja razpršeno branje podob, omeniti velja tudi konkretno poezijo, ki je obstajala že davno pred računalniki in t. i. elektronskim branjem. Linearnega branja zato po mnenju Rot-Gabrovčeve ni potrebno braniti. Tudi v prihodnje se bodo pojavljale nove oblike branja, tradicionalno pa se bo vsekakor ohranilo. Optimistično misel nenazadnje lahko podkrepi tudi pričujoči knjižni sejem. (STA) Francoskemu filmu evropska nagrada Francoski film Dobrodošli je dobitnik filmske nagrade LUX 2009 Evropskega parlamenta. Režiser Philippe Lioret je posnel zgodbo o plavalnem učitelju, ki skrivaj trenira mladega kurdskega begunca, da bi ta preplaval Rokavski preliv do Anglije, kjer ga čaka njegovo de-kle.Namen nagrade je rušenje jezikovnih pregrad, ki ovirajo distribucijo filmov po Evropi. Poleg priznanja nagrada pomeni še financiranje podnaslavljanja filma v 23 uradnih jezikih Evropske unije v vrednosti okoli 87.000 evrov, vključno z verzijami za gluhe in slepe gledalce, produkcija 35-mm kopij za vse države EU ter pomoč pri izdaji DVD-ja. (STA) Zagreb se je poslovil od Vedrana Šamanovica Hrvaška filmska skupnost se je na včerajšnji žalni seji v zagrebškem kinu Tuškanac poslovila od enega izmed najbolj izpostavljenih hrvaških filmskih snemalcev in režiserjev Vedrana Šamanovica, ki je umrl v ponedeljek v Zagrebu. Šamanovic je širši publiki najbolj znan kot snemalec filmov Oprosti za kung fu in Ar-min.Šamanovic je tudi letos končal dva filma, in sicer Tri zgodbe o nespečnosti režiserja Tomisla-va Radica, s katerim je posnel ce-lovečerec Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003, ter Ljubezensko življenje domobranca, Pava Ma-rinkovica. Preminuli snemalec, ki je bil rojen v Splitu leta 1968, je najbolj pogosto sodeloval z režiserjem Ognjenom Sviličicem, s katerim je posnel pet filmov, med njimi tudi omenjena nagrajena filma - Oprosti za kung fu in Armin. (STA) / KULTURA Četrtek, 26. novembra 2009 15 ljubljana - Založba Šerpa Hrvaški metafizični pesnik Nikola Šop v slovenščini Pesmi je prevedel Veno Taufer, antologijo pa so naslovili Vesoljski obiski zrc sazu - Nova monografija Knjiga Kras -trajnostni razvoj kraške pokrajine V Ljubljani je v Konzorciju Mladinske knjige pred časom potekala predstavitev knjižnih novosti založbe Šerpa, med katerimi tudi antologija pesmi Nikole Šopa v slovenskem prevodu Vena Tauferja Vesoljski obiski. Veliki metafizični hrvaški pesnik bosanskega rodu Nikola Šop (1904-1982) je bil do zdaj v slovenskem kulturnem prostoru skoraj neznan, če izvzamemo zbornik, ki je bil v slovenščini objavljen pri tržaški založbi Neothesis (Pesniški svet Nikole Šopa v slovenskem prostoru, ur. Fedora Fer-luga-Petronio) ob proslavljanju stoletnice njegovega rojstva ter iste obletnice Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka na Slovenskem slavističnem kongresu v Novem mestu l.2004. Zdaj se Slovenci lahko ponašamo tudi s prevodom v slovenščino tega enkratnega pesnika-filozofa po zaslugi Vena Tauferja, ki je v omenjeni antologiji ne samo odlično prevedel Šopove pesmi iz kozmične faze, temveč nam je v spremni besedi plastično in občuteno prikazal Šopa kot pesnika in človeka. Šop je bil po drugi svetovni vojni v svoji domovini tako rekoč "prepovedan pesnik" zaradi globoke religioznosti, ki prevevajo njegova dela iz predvojnega obdobja. Poleg tega ne smemo zanemariti dejstva, da je bil telesno prizadet po hudi nesreči, ki jo je doživel 6. aprila l. 1941 med prvim nemškim bombardiranjem Beograda, ko je skočil - da bi si rešil življenje - z drugega nadstropja hiše, ki se je pod njim podirala, in si pri tem neozdravljivo poškodoval hrbtenico, tako da je bil skoraj trideset let nepremično prikovan na posteljo. Toda prav iz te osebne tragedije se rojeva velika metafizična Šopova poezija, ko pesnik boleče prehaja iz globoke verske predanosti v svoj posebni kozmični svet, kjer išče Boga racionalno preko pla-tonizma in neoplatonizma in se pri tem sooča z najrazličnejšimi filozofskimi, teološkimi in znanstvenimi vprašanji o nastanku vesolja. Taufer si je izbral za prevod najzahtevnejši in najbolj prepoznavni del Šopove poezije, njegovo kozmično fazo, ko pesnik v svojih duhovnih poletih v vesolje mučno išče Boga oz. Resnico in jo more le bliskoma zaznati v redkih trenutkih mistične ekstaze. Tauferjev prevod je zelo veren izvirniku. Prevajalec je uspel prikazati vse subtilnosti Šopovega zahtevnega pesniškega jezika, ki je poln neologizmov, novih besed, ki so prepotrebne pri upodabljanju pesnikovega kozmičnega sveta, ujel je njegov ritem in silno izrazno moč pri oblikovanju, med drugim, bibličnih epizod iz Geneze, čarobnega trenutka, ko se pesnik poistoveti z Logosom in ga doživi v popolni mistični ekstazi. Ob čuteči in topli spremni besedi z naslovom Nikola Šop, bard kozmosa, je Taufer za popolnejše razumevanje Šopove poetike prevedel iz angleščine še intervju z Ni-kolo Šopom B. S. Brusarja, ki je nastal v času, ko je Šopa prevajal angloameriški pesnik W. H. Auden. Taufer nam je tako na idealen način prikazal Nikolo Šopa, velikega pesnika hrvaške in svetovne poezije 20. stoletja, ki nam na najbolj pristen način govori o smislu človeškega življenja, o končnosti in neskončnosti, o časovnosti in iz-venčasovnosti, skratka o človeškem in božjem. Fedora Ferluga-Petronio Nobena slovenska pokrajina ni že tradicionalno deležna tolikšne pozornosti različnih strok in posameznih raziskovalcev, kot to velja za Kras. Razumljivo, saj tudi noben kos naše zemlje ni tako poln zanimivih posebnosti in pod površjem še neodkritih skrivnosti, kot Matični kras, ki se iz Slovenije na zahodu razteza tudi v tržaško zaledje. Tako kot večino monografij v zadnjem času, je tudi to najnovejšo izdala založba ZRC, ki deluje v okviru osrednje slovenske znanstvenoraziskovalne ustanove SAZU. Knjiga Kras - trajnostni razvoj kraške pokrajine pa se že na prvi pogled nekoliko preseneti, saj se razlikuje od večine tematsko sorodnih izdaj iz prejšnjih let. Iz prispevkov več deset avtorjev, ki s svojimi raziskavami in primerjavami segajo tudi v Vipavsko dolino, Brkine in ponekod tudi čez meje Slovenije, namreč veliko bolj kot običajno navduše-vanje ter občudovanje lepot in izjemnosti Krasa vejeta zaskrbljenost nad degradacijo osnovnih prvin kraške pokrajine in njene arhitekture. Vsi po vrsti opozarjajo na očitne in še nevarnejše očem prikrite posledice dolgoletnega nesmotrnega ravnanje z naravno in kulturno dediščino na Krasu. Z dognanji na strokovnih področjih, na katedrih delujejo, ponujajo neravnodušnemu bralcu iztočnice za razmišljanje, načrtovalcem razvoja pa svetujejo, da kar najbolj skrbno pretehtajo vsak poseg v ta enkratni konec slovenskega sveta. Vsebina knjige je razdeljena v osem tematskih poglavij s številnimi fotografijami, kartami preglednicami in drugimi ilustracijami: Kamnine in relief, Vode, Narava - raziskava biodiverzite-te, Raba tal, Ljudje, Kulurna dediščina, Turizem in Energija. Čeprav gre po pro- tokolu, kot pravita v uvodni besedi Oto Lutar in Helena Dobrovoljc, za strogo akademsko delo, v njem niso v ospredju le strokovne vsebine, temveč tudi nastavki za večplastno strategijo razvoja ranljive kraške pokrajine. Monografija Kras zato s premišljeno strukturo, predvsem pa z uporabniško usmerjenostjo, so prepričani avtorji, presega običajno nevtralnost akademskega besedila. I. Ilich Uspešne sanje Škotska glasbena senzacija, 48-let-na Susan Boyle že ruši rekorde. Njen prvi album «I Dreamed A Dream» je v Veliki Britaniji na policah od ponedeljeka in kot blisk je pošlo 130.000 primerkov. Najbrž je to eden najhitreje prodajanih albumov desetletja, je v torek sporočila britanska Official Charts Company, povzema jo nemška tiskovna agencija dpa. Minuli teden je spletni trgovec Amazon sporočil, da je po svetu v prednaročilu tako veliko zanimanje za nakup albuma Susan Boyle, kot ga doslej v njihovi zgodovini še ni bilo. Ljubiteljska pevka je zgodaj spomladi sodelovala na tekmovanju talentov (Britain's Got Talent), a ni zmagala. Zanimanje javnosti zanjo pa je bilo potem tako veliko, da se je morala nekaj časa celo zdraviti. Album je tudi že na slovenskih prodajnih policah, založnik je Sy-co Music/Menart. Na albumu je pesem z istim naslovom, »I Dreamed A Dream«, ki je gledalcem in žiriji tekmovanja vzela dih. (STA) film - Na festivalu nekomercialnega filma v Mariboru Zali Gruden 3. mesto V Trstu pa se za 20. trofejo Trieste te dni potegujejo številni slovenski filmi V Mariboru so prejšnjo soboto razglasili zmagovalce mednarodnega festivala nekomercialnega filma TOTI. Za nagrade na letošnji deseti izvedbi se je potegovalo rekordno število filmov, kar 150, iz sedemindvajsetih različnih držav: največ iz Slovenije (37), a tudi iz Avstrije, Italije, Nemčije ...celo Japonske in Združenih držav Amerike. Med prijavljenimi filmi je bilo tudi šest slovenskih filmov iz Trsta. Dijakinje in dijaki srednje šole Igra Grudna so sodelovali s filmi Padec, Na prvi ples in Plameni pod Grmado. Zala Gruden, dijakinja 4. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek, je prijavila animirani enominutni film Red mora biti. Sodelovala pa sta tudi dobra znanca tržaških filmarjev, Pino Rudež s filmom Glagoli in Sergio Zoch Čok s filmom Tako se pali i tako se gasi ... Tržaška dijakinja Zala Gruden je odnesla tretjo nagrado med mladinskimi filmi (na fotografiji nagrajevanje); njen animira- ni film, ki ga je pripravila med poukom mul-timedijske vzgoje prof. Jasne Merku, predvsem pa ob pomoči mentorja Cirila Murni-ka, so predvajali na sobotnem nagrajevanju. Prav tako so zavrteli tudi Rudeževe Glagole, katerim je mednarodna žirija podelila tudi posebno nagrado za najbolj poetični dokumentarec. Diplome s pohvalo pa so prejeli filmi Na prvi ples, Padec, Glagoli in Tako se pali i tako se gasi ... V tržaški dvorani Baroncini pa v teh dneh vrtijo filme, ki se potegujejo za 20. trofejo Trieste. V torek je bila med drugim na sporedu italijanska različica Glagolov (slovenski pripovedovalčev glas Marka Kravosa je zamenjala Nikla Petruška Panizon). Včeraj so zavrteli film Aljoše Zerjala »Mario Scarpati, uno sciamano a Trieste« in film Na prvi ples (z italijanskimi podnapisi). Danes, predvidoma okrog 18.30, pa bo na sporedu še film Oskarja Volpija »Il Palio di Achomitz«. (pd) TU SMO! Mladina, vodilni slovenski tednik, je za isto ceno kot v Sloveniji lahko že v soboto v vašem domačem nabiralniku. GOftlCfl , nad naše kraje topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila, z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše in izrazitejše. Okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 5.53 najvišje 35 cm ob 13.09 najnižje -22 cm, ob 18.38 najvišje 9 cm, ob 23,52 najnižje -25 cm. Jutri: ob 6.21 najvišje 41 cm ob 13.25 najnižje -33 cm, ob 19.22 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m............0 1000 m............7 2500 m...........-2 1500 m............3 2864 m...........-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER zdravstvo - Za zdravnike je bil v komi Belgijec 23 let pri zavesti ujet v paraliziranem telesu BRUSELJ - Belgijec Rom Houben je po prometni nesreči 23 mučnih let ležal ujet v svojem paraliziranem telesu, pri čemer se je zavedal, kaj se okrog njega dogaja, a ni mogel ničesar izraziti. Zdravniki so zanj postavili diagnozo vegetativnega stanja oz. kome, a kot se je izkazalo, je bil danes 46-letni moški ves čas pri zavesti. Da se Houben pravzaprav vsega zaveda, je nek strokovnjak ugotovil šele s posebno napravo za pregledovanje možganov, ki v 80. letih minulega stoletja še ni bila dostopna. Houben danes s svetom komunicira z enim prstom in posebnim zaslonom na dotik na svojem vozičku. "Nemoč. Popolna nemoč. Najprej sem bil jezen, nato sem se naučil živeti s tem," je v pogovoru za belgijsko televizijo RTBF dejal Houben, ki je svoje besede odtipkal na zaslon. Svojo rešitev je označil za "ponovno rojstvo". Houbenova družina v vseh letih ni hotela sprejeti diagnoze zdravnikov in je trdno verjela, da se njihov sin zaveda dogajanja okrog sebe, zaradi česar niso niti pomislili, da bi mu pustili umreti, je dejala njegova mati. Zdravniki so njegovo resnično stanje ugotovili že pred tremi leti, a je odkritje na dan prišlo šele po nedavni objavi študije napačnih diagnoz pri ljudeh z motnjami zavesti. Medtem ko je 23-letno napačno prepričanje zelo nenavadno, pa je število napačnih diagnoz pri tovrstnih bolnikih kljub temu veliko prepogosto, ugotavlja belgijska študija. (STA) Rom Houben s svojo materjo Josephine Nicolaas Houben ansa Divje kamele terorizirajo vas SYDNEY - Vas Docker Riverna severu Avstralije "terorizira" okoli 6000 divjih kamel. Minister v lokalni vladi Rob Knight je opozoril, da so razmere v vasi kritične, saj kamele uničujejo tamkajšnjo infrastrukturo, 350 prebivalcev pa si ne upa iz svojih domov. Avstralija je sicer bolj znana po kengurujih, vendar pa tam živi tudi okoli milijon kamel, ki se zelo hitro razmnožujejo. Črede se podvojijo vsakih sedem let, razmere pa bi utegnile kmalu uiti iz nadzora, čeprav je vlada sprejela številne ukrepe za zmanjšanje števila kamel. Tudi proti kamelam v vasi Docker River naj bi posredovali lovci s helikopterji. (STA) rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 5/12 fjuS TOLMEČ O 5/14 TRBIŽ O 2/9 O 4/8 KRANJSKA G. O PORDENON 7/14 ČEDAD O VIDEM O 7/14 6/15 O LJUBLJANA 8/12 POSTOJNA O 7/10 KOČEVJE [NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo v Alpah spremenljivo vreme, od obale do Predalp pa bo pretežno oblačno z meglicami in rahlimi padavinami. Popoldne ali zvečer bo povsod oblačno, pojavljale se bodo zmerne padavine. Nad 1800-2000m bo snežilo. V Juljiskih Alpah in Predalpah bodo lahko padavine nekoliko močnejše, meja sneženja se bo lahko spustila do 1600m nadmorske višine. V vzhodni Sloveniji bo še delno jasno. Drugod bo oblačno, predvsem v zahodnih krajih bo rosilo ali rahlo deževalo. Jugozahodni veter bo čez dan nekoliko oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C. J o GRADEC 5/11 Dopoldne bo v Alpah prevladovalo spremenljivo vreme. Od obale do Predalp bo pa pretežno oblačno z rosenjem ali krajevnimi šibkimi padavinami. Popoldne ali proti večeru se bodo povsod padavine okrepile,nad 1800-2000m bo snežilo. V Alpah in Juljiskih Predalpah bodo ponoči padavine nekoliko močnejše, meja sneženja bo na okrog 1600m nadmorske višine. V noči se bo dež prehodno razširil nad večji del Slovenije. Jutri bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Še bo pihal jugozahodni veter. ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 26. novembra do 5. decembra 2009 tedesco DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039 EKSTRADEVISKO OLJČNO OLJE MEHKI MAND0LAT Z LEŠNIKI 200 g oziroma do razprodaje zalog! V TOREK, 8. DECEMBRA 2009, ODPRTO OD 8.30 D019.30