ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — I3, 2OO4 Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji Rare breeding bird species in Slovenia Franc Jan`ekovi~ Vurberk 104h, SI-2241 Sp. Duplek, Slovenija, e-mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si The analysis of the rare bird species recognition in Slovenia incorporated 216 breeders. One fourth (species of the lower quartile Q1) were classified as rare species after Gaston’s methodological approach. According to Rabinowitz’s model of the seven forms of rarities, which is based on geographical distribution, population density and habitat selection, one third of the species were classified as rare. The difference between Gaston’s and Rabinowitz’s approaches was not statistically significant. On the basis of Rabinowitz’s model, a list of 69 rare species of breeding birds of Slovenia was prepared. All rare species have been included in the current Red List of Endangered Plant and Animal Species of the Republic of Slovenia. A comparison between the Red List of Endangered Species and Rabinowitz’s model of rarity unveils the fact that some common species have been classified as affected or vulnerable species, while some rare species, on the other hand, have been labelled as species out of danger or insufficiently known species. The relatively highest numbers of rare species are those from the orders of Ciconiiformes, Podicipediformes and Charadriiformes, i.e. the species adapted to water or marshy habitats. Key words: birds, Aves, rare species, forms of rarity, Red List, breeding birds, Slovenia Klju~ne besede: ptice, Aves, redke vrste, oblike redkosti, Rde~i seznam, gnezdilke, Slovenija 1. Uvod Ptice so skupina organizmov, ki so v ospredju naravovarstvene pozornosti. Svetovna naravovarstvena organizacija (IUCN), mednarodno ornitolo{ko zdru`enje BirdLife International, na{e nacionalno ornitolo{ko dru{tvo DOPPS pa tudi druge naravovarstvene organizacije vlagajo veliko energije in sredstev za ohranjanje in varovanje ptic, varovanje in renaturacijo habitatov ogro`enih vrst ter promocijo varstva ptic. Pri implementaciji naravovarstvenih prizadevanj, konzervatorskih in renaturacijskih aktivnostih, navsezadnje tudi pri politi~nih odlo~itvah, povezanih z varstvom narave, in sprejemanju naravovarstvene zakonodaje je neobhodno razumevanje naravnih procesov. Zato se ekolo{ke zna~ilnosti vrst in njihovi populacijski trendi zrcalijo v strokovnih mnenjih in zakonodaji. S tem seznami redkih, ogro`enih ali zavarovanih vrst postanejo naravovarstveno orodje vladne in nevladne operative. Pri tem domnevamo, da za vsemi temi seznami stojijo jasni kriteriji za razvr{~anje vrst v posamezne kategorije in trdni strokovni argumenti. V vsakdanji ekolo{ki praksi v popisu favne izbranega obmo~ja izrazimo tudi relativno {tevil~nost osebkov posamezne vrste. Vrste z relativno nizkim {tevilom osebkov opredelimo kot redke vrste. Na vpra{anje, ali so redke vrste tudi ogro`ene, pa ne moremo odgovoriti enozna~no. Vse ogro`ene (ranljive) vrste, ki so na poti lokalnega ali globalnega izumiranja, dose`ejo fazo redkosti – redkost je torej lastnost ogro`enih (ranljivih) vrst. Pri vzor~enju avifavne ugotovimo, da je nekaj vrst pogostih, nekaj pa jih je bolj ali manj redkih. Slednje vrste so lahko redke zaradi majhnega geografskega obmo~ja raz{irjenosti, specializiranosti v izbiri habitata ali pa zaradi majhne populacije (Kry{tufek 1999). Znotraj nekaterih rde~ih seznamov ogro`enih vrst je opredeljena kategorija redka vrsta, ki pa jo 5 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji sestavljavci seznamov razlagajo razli~no. Tucker & Heath (1994) navajata, da so evropske redke vrste ptic tiste, katerih populacije so stabilne oziroma ne izkazujejo ve~jih nihanj, {tevilo gnezde~ih parov v Evropi pa je manj{e od 10.000. V Sloveniji gnezdi po naravovarstvenih kriterijih sedem evropskih redkih vrst: ~rna {torklja Ciconia nigra, belorepec Haliaeetus albicilla, ka~ar Circaetus gallicus, mali klinka~ Aquila pomarina, planinski orel Aquila chrysaetos, mali orel Hieraetus pennatus in sokol selec Falco peregrinus. V slovenski zakonodaji o uvrstitvi ogro`enih ptic v rde~i seznam je definicija oziroma lastnost redkosti prepu{~ena vsakokratni presoji posameznika. Uradni list Republike Slovenije (2002) definira, da so v kategorijo redkih vrst uvr{~ene tiste vrste ptic, ki so potencialno ogro`ene zaradi svoje redkosti na obmo~ju Republike Slovenije in lahko v primeru ogro`anja hitro preidejo v kategorijo prizadete vrste. Skupno je v kategorijo redkosti uvr{~enih enajst vrst, sedem vrst navaja tudi Geister (1995), dve pa sta novi gnezdilki: ~rnovrati ponirek Podiceps nigricollis, sabljarka Recurvirostra avosetta, mo~virski martinec Tringa glareola, pikasti martinec Tringa ochropus, rumenonogi galeb Larus cachinnans, sirijski detel Dendrocopos syriacus, rde~a lastovka Hirundo daurica, ta{~i~na penica Sylvia cantillans, `ametna penica Sylvia melanocephala, {krlatec Carpodacus erythrinus in ~rna vrana Corvus corone corone. Kakor se razlikujeta definiciji redkih vrst med Tucker & Heath (1994) ter Uradnim listom Republike Slovenije (2002), tako sta tudi popolnoma razli~na seznama redkih vrst, nenavadno pa je, da nimata niti ene skupne redke vrste. V prispevku sta predstavljena dva metodolo{ka pristopa k prepoznavanju redkih vrst ptic na primeru gnezdilk na obmo~ju Slovenije. Podan je predlog redkih gnezdilk za Slovenijo. Narejena je primerjava med redkimi vrstami in vrstami, uvr{~enimi v aktualni Rde~i seznam ogro`enih vrst ptic. 2. Metode Prepoznavanje redkih vrst ptic sem opravil po dveh metodah, ki sta ju predstavila Gaston (1994) in Rabinowitz (1981). Podatke o populacijski gostoti in geografski raz{irjenosti 216 vrst na obmo~ju Slovenije sem povzel po Ornitolo{kem atlasu Slovenije (Geister 1995). 2.1. Ugotavljanje redkih vrst po Gastonu Gaston (1994) navaja, da so redke vrste tiste, ki tvorijo spodnji kvartil (Q1) ran`irne vrste (vrednosti urejene po velikosti od najmanj{e do najve~je) izbrane 6 spremenljivke ali ve~ spremenljivk, s katerimi merimo geografsko raz{irjenost, abundanco ali biotopsko specifi~nost. Po navedeni metodologiji sem pri vsaki od osmih spremenljivk vrste razvrstil v ran`irno vrsto. Tiste vrste, ki so se uvrstile v spodnji kvartil ran`irne vrste, so v tej {tudiji prepoznane kot redke vrste. Smiselno identi~no definicijo redkih vrst navaja tudi Tarman (1992). Vseh 216 vrst sem razvrstil po nara{~ajo~ih vrednostih osmih spremenljivk: (a) raz{irjenosti po geografski {irini, (b) raz{irjenosti po geografski dol`ini, (c) produktu raz{irjenost po geografski {irini in geografski dol`ini, (d) {tevilu zasedenih kvadratov 10 x 10 km, (e) {tevilu zasedenih kvadratov 50 x 50 km, (f ) {tevilu zasedenih fitogeografskih obmo~ij, (g) povpre~nem {tevilu gnezde~ih parov in (h) povpre~ni populacijski gostoti; merjenje spremenljivk opisuje Jan`ekovi~ (2000 & 2002). Pri vsaki posamezni spremenljivki je bil spodnji kvartil vrst (25% = 54 vrst) uvr{~en v kategorijo redkih vrst. Pri nekaterih spremenljivkah, npr. {tevilo fitogeografskih regij, je ve~ vrst imelo iste vrednosti, v tak{nih primerih so bile vse te vrste vklju~ene v spodnji kvartil. 2.2. Ugotavljanje redkih vrst po Rabinowitzu Rabinowitzev model sedmih oblik redkosti temelji na treh ekolo{kih zna~ilnostih posamezne vrste: 1. populacijski gostoti, 2. velikosti obmo~ja raz{irjenosti in 3. {irini habitata (Rabinowitz 1981, Rabinowitz et al. 1986, Kry{tufek 1999, Yu & Dobson 2000). Vsaka obravnavana vrsta pti~a je bila pri posamezni zna~ilnosti razvr{~ena na osnovi dihotomne klasifikacije, klju~ za uvr{~anje je bila vi{ina konkretne vrednosti, ali je vi{ja od mediane ali ni`ja od nje. Vrste z vrednostmi vseh treh ekolo{kih spremenljivk nad mediano so bile prepoznane kot relativno pogoste vrste, vse tri vrednosti pod mediano pa so pomenile, da je vrsta redka. Vrste z le nekaterimi vrednostmi pod mediano so bile uvr{~ene v razli~ne vmesne kategorije redkosti glede na {tevilo spremenljivk pod mediano. Vsaka od osmih kategorij oziroma polj je bila rangirana z vrednostjo, najni`ji rang (polje H) ima vrednost 1, pri preostalih poljih pa je dodana vrednost 1 za vsako prese`eno mediano (tabela 1). Populacijsko gostoto posamezne vrste sem izra~unal kot kvocient med srednjo vrednostjo ocene gnezde~ih parov v Sloveniji in {tevilom zasedenih kvadratov 10 x 10 km (Jan`ekovi~ 2002). Telesna velikost je zelo pomembna zna~ilnost vrst in ima mo~an vpliv na populacijsko gostoto in zato tudi na uvrstitev vrst v posamezno kategorijo redkosti. Znan je negativni odnos med telesno velikostjo in velikostjo Acrocephalus 25 (120): 5 – 13, 2004 Tabela 1: Razredi redkosti oziroma pogostosti (A – H), modificirani po Rabinowitz (1981) in Yu & Dobson (2000), vsako polje je rangirano glede na stopnjo redkosti ({tevilke v oklepajih). Polje H ozna~uje vrste, ki so redke v vseh treh vidikih, rang 1 ozna~uje najvi{jo stopnjo redkosti. Table 1: Classes of rarity or commonness (A – H) modified after Rabinowitz (1981) and Yu & Dobson (2000) and ranks of rarity that were assigned to each cell (numbers in the parenthesis). Category H contains species rare in all three aspects, with rank 1 indicating the highest degree of rarity. Raz{irjenost / Distribution [iroka / Large Ozka / Small Populacija/ [tevilna/ Malo{tevilna/ [tevilna/ Malo{tevilna/ Population High Low High Low Obse`en/ A (4) C (3) E (3) G (2) Habitat/ Broad Habitat Omejen/ Narrow B (3) D (2) F (2) H (1) populacije (Brown 1995, Gaston & Blackburn 2000, Jan`ekovi~ 2002). Zaradi navedenega je vpliv telesne velikosti upo{tevan pri klasifikaciji vrst med {tevilne ali malo{tevilne. Vseh 216 vrst je bilo na osnovi njihove splo{ne telesne velikosti razdeljenih v tri skupine, ki jih tu imenujem mali pti~i (mediana telesne mase 12 g), srednji pti~i (mediana 59 g) in veliki pti~i (mediana 835 g). Mediana populacijske gostote za male pti~e je bila 70 parov na 100 km2, za srednje pti~e 14 parov na 100 km2 in za velike pti~e 4 pari na 100 km2. V kategorijo vrst z visoko populacijsko gostoto so bile uvr{~ene vrste, pri katerih je povpre~na populacijska gostota presegala vrednost mediane, pri ni`ji vrednosti od mediane pa so bile uvr{~ene v kategorijo malo{tevilnih. Tabela 2: Opisna statistika spremenljivk za ugotavljanje redkih vrst po Gaston (1994) Table 2: Descriptive statistics of variables for assessing rare species after Gaston (1994) Mediana/ Minimum/ Maksimum/ Median Minimum Maximum Q 1 % Q1 Geografska {irina/ 140 Latitude (km) Geografska dol`ina/ 210 Longitude (km) Geografska {irina x dol`ina/ 28200 Latitude x Longitude (km2) [t. kvadratov/ 29 No. squares 10 x 10 km [t. kvadratov/ 10 No. squares 50 x 50 km [t. fitogeografskih obmo~ij/ 4 No. phytogeographical areas [t. parov/ 450 No. pairs Populacijska gostota/ 14,3 Population density (No. pairs/ No. squares 10 x 10 km) 0,97 170 100 58,8 250 130 54,0 40800 12400 30,5 228 9 3,9 19 5 26,3 6 2 33,3 750000 27,5 0,004 3505 3,0 0,08 10 10 100 7 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji Tabela 3: [tevilo in odstotni dele` (n; n%) redkih vrst po redovih, glede na razli~ne metode Table 3: Number and percentage (n, n%) of rare species for Orders, according to different methods Podicipediformes Cicon uformes Anseriformes Falconiformes Galliformes Gruiformes Charadriiformes Columbiformes Cuculiformes Strigiformes Caprimulgiformes Apodiformes Coraciiformes Piciformes Passeriformes 22 2 2 2 2 2 2 2 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 1 1 14,3% 14,3% 42 40,0% 20,0% 55 33,3% 33,3% 1 14,3% 3 30,0% 4 26,7% 3 42,9% 5 50,0% 6 40,0% 22455 28,6% 28,6% 57,1% 71,4% 71,4% 75776 70,0% 50,0% 70,0% 70,0% 60,0% 6 5 9 9 7 40,0% 33,3% 60,0% 60,0% 46,7% 22 2 0 0 2 0 0 1 25,0% 25,0% 25,0% 0,0% 0,0% 25,0% 0,0% 0,0% 12,5% 21 1 2 2 1 1 1 2 33,3% 16,7% 16,7% 33,3% 33,3% 16,7% 16,7% 16,7% 33,3% 77 43,8% 43,8% 7 43,8% 10 62,5% 9 56,3% 11 68,8% 9 56,3% 7 43,8% 10 62,5% 10 1 0 0 0 002 20,0% 0,0% 20,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 40,0% 00 0 0 0 0 0 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 23 22,2% 33,3% 3 33,3% 0 0,0% 0 0,0% 2 22,2% 0 0,0% 0 0,0% 2 22,2% 00 0 0 0 0 0 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 01 1 0 0 1 0 0 1 0,0% 50,0% 50,0% 0,0% 0,0% 50,0% 0,0% 0,0% 50,0% 00 0 0 0 2 2 2 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 50,0% 50,0% 50,0% 0,0% 12 2 2 2 2 1 1 3 10,0% 20,0% 20,0% 20,0% 20,0% 20,0% 10,0% 10,0% 30,0% 24 28 20,3% 23,7% 27 22,9% 22 18,6% 21 17,8% 29 24,6% 19 16,8% 20 17,2% 28 23,7% Skupaj / Total 51 54 54 52 51 64 54 54 69 23,6% 25,0% 25,0% 24,1% 23,6% 29,6% 25,0% 25,0% 31,9% Gnezditvena raz{irjenost ptic v Sloveniji (za obdobje od 1979 do 1994), ovrednotena na podlagi {estih geografskih spremenljivk, je identi~na, kot je opisano v poglavju 2.1. (spremenljivke a do f ). Odnosi med spremenljivkami niso bili linearni, zato je vseh {est spremenljivk pretvorjenih v logaritemske vrednosti. Z njihovo vklju~itvijo v analizo glavnih komponent je {est osnovnih spremenljivk reducirano v samo en vektor geografske raz{irjenosti, to je 1. geografske glavne komponente (1.GGK; Jan`ekovi~ 2002). Vrste z vrednostjo 1.GGK nad mediano so bile uvr{~ene v kategorijo s {iroko raz{irjenostjo, vrednost pod mediano pa je pomenila, da je uvr{~ena v skupino vrst z ozko gnezditveno raz{irjenostjo. Izbira habitata; vrsta je bila uvr{~ena nad mediano, ~e gnezdi v dveh ali ve~ biotopih, in pod mediano, ~e gnezdi v samo enem biotopu. Vrste so bile razvr{~ene v slede~e biotope: gozd, travnik, skalovje, vode z obalo in kulturna krajina. 8 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — I3, 2OO4 3. Rezultati 3.1. Redke vrste po Gastonu Raz{irjenost 216 gnezdilk po posameznih spremenljivkah je predstavljena v tabeli 2. Z metodo kvadratov 10 x 10 km je bil spodnji kvartil vrst (n = 52) dose`en pri 9 kvadratih oziroma pri 3,9%. To pomeni, da so kot redke vrste bile prepoznane tiste, ki so bile ugotovljene v devetih ali manj kvadratih ali v najve~ 3,9% povr{ine celotnega ozemlja. Dele`i, pri katerih so bili dose`eni spodnji kvartili vrst (prag redkosti), so se med posameznimi spremenljivkami zna~ilno razlikovali (?2 = 151,0, df = 7, p < 0,0001), najvi{ji dele` (59%) merske skale je bil dose`en pri raz{irjenosti po geografski {irini, najni`ji (0,004%) pa pri povpre~nem {tevilu parov (tabela 2). Z neko izbrano spremenljivko lahko tako prepoznamo redke vrste {ele, ko zaobjamemo ve~ kot polovico razpona merske skale, z drugo metodo pa je dovolj manj kot 1% merske skale. Tako velike razlike med spremenljivkami nastajajo zaradi izrazito nesimetri~ne in razli~no usmerjene porazdelitve izmerjenih vrednosti (Jan`ekovi~ 2000). Ne glede na izbrano spremenljivko pregled {tevila redkih vrst po redovih Tabela 4: [tevilo vrst ptic v posameznem polju Rabinowitzevega modela redkosti (za razlago definicij posameznih kategorij od A do H glej tabelo 1) Table 4: Number of species in each cell of the Rabinowitz rarity model (see Table 1 for definition of cells A through H) Red/ A B C D E F G H[t. vrst/ Ordo No. of species Skupaj / Total 70 15 12 11 9 14 16 69 216 razkriva, da je najve~ redkih vrst med pevkami (21 do 29 vrst) in pobre`niki (7 do 11 vrst). Po odstotnih dele`ih so najvi{ji dele`i redkih vrst med rodovi, ki so prilagojeni vodnim in mo~virskim `ivljenjskim prostorom, to so plojkokljuni (20 – 70% redkih vrst), pobre`niki (44 – 69%), ponirki (50%) in mo~virniki (14 – 71%; tabela 3). 3.2. Rabinowitzev model sedmih oblik redkosti Po Rabinowitzevem modelu je bila skoraj tretjina vrst (32,4%) uvr{~ena v kategorijo zelo pogostih vrst (polje A), zelo podoben dele` (31,9%) vrst pa je bil uvr{~en med zelo redke vrste (polje H; tabela 4). Vzorec porazdelitve, pri katerem je veliko vrst ekstremno pogostih ali ekstremno redkih (slika 1), se zna~ilno razlikuje od pri~akovane enakomerne porazdelitve vrst med vseh osem kategorij (?2 = 179,7, df = 7, p < 0,0001). Seznam redkih vrst (tabela 7) obsega 69 vrst, narejen pa je na podlagi Rabinowitzevega modela. Slednji je v primerjavi z Gastonovim kompleksnej{i in upo{teva ve~ vidikov redkosti, predvsem pa njihove kombinacije oziroma sinergi~no delovanje med njimi. Red mo~virniki je skupina z najvi{jim dele`em 71% vrst uvr{~ena v kategorijo zelo redkih vrst (v polje H; tabela 5). Glede na uvrstitev vrste v posamezni razred redkosti je bila vrsti prirejena vrednost – ute` tega 1: [tevilo vrst v posamezni kategoriji redkosti a pogostosti po Rabinowitzu (za razlago definicij eznih kategorij od A do H glej tabelo 1) e 2: Number of species in each category of rarity or commonness after Rabinowitz (see Table 1 for definition of cells A through H) Podicipediformes Ciconiiformes Anseriformes Falconiformes Galliformes Gruiformes Charadriiformes Columbiformes Cuculiformes Strigiformes Caprimulgiformes Apodiformes Coraciiformes Piciformes Passeriformes 11 2 .? 4 ^ 1 1 1 4 31 13 11 3 7 10 S 2 7 1 2 1 10 2 15 I 8 ¦= 6 >tr> 16 11 3 ! 1 31 2 1 3 50 13 5 3 4 7 8 28 9 1 2 4 10 118 Slika oziro posa 2 1 1 E 1 kategorije redkosti / Rarity category 9 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji Tabela 5: Povpre~ni rang redkosti po Rabinowitzu (R) posameznega reda ptic, {tevilo in dele` vrst v kategoriji (H, H%); N – {tevilo vseh obravnavanih vrst posameznega reda Table 5: The mean rank of rarity after Rabinowitz (R) for Ordo of birds, number and percentage of species in cell (H, H%); N – number of all examined species of each Ordo Red / Ordo N H H % R Skupaj / Total 216 69 Povpre~je / Average 31,9 2,5 razreda ({tevilke v oklepajih v tabeli 1). V okviru posameznega reda je izra~unan povpre~ni rang redkosti, kot kvocient med vsoto ute`i, ki jih prispevajo vrste, in {tevilom vrst obravnavanega reda. Tudi pri primerjanju povpre~nih rangov redkosti so bili mo~virniki uvr{~eni med redove z najni`jo vrednostjo, torej z najvi{jim dele`em redkih vrst. Povpre~ja rangov redkosti med redovi so se zna~ilno razlikovala (v izra~un razlik je bilo od 15 redov vklju~enih 10 redov z vi{jim {tevilom vrst; ?2 = 31,2, df = 9, p = 0,0003). Izrazite razlike med redovi glede na dele` redkih vrst lahko interpretiram v smislu, da se je pri nekaterih redovih ve~ina vrst ujela v spiralo, ki vodi v smeri izumiranja. 3.3. Redke vrste v slovenskem rde~em seznamu ogro`enih pti~ev gnezdilcev V Pravilniku o uvrstitvi ogro`enih vrst v rde~i seznam pti~ev gnezdilcev (Uradni list 2002) je uvr{~enih okrog 220 vrst. Med seznamom 216 v Ornitolo{kem atlasu Slovenije navedenih gnezdilcev (Geister 1995) in Rde~im seznamom ogro`enih gnezdilcev iz 10 Uradnega lista (2002) je nekaj razlik, ki so posledica bodisi novih gnezdilk (dolgorepa raca Anas acuta, tatarska `vi`gavka Netta rufina, sabljarka Recurvirostra avosetta, mo~virski martinec Tringa glareola, beloli~na ~igra Chlydonias hybridus in travni{ki vrabec Passer hispaniolensis; op. avt., najbr` bi bile tudi te vrste zajete v seznam redkih vrst, a zaradi opisanih omejitev niso bile obravnavane) bodisi vrst, ki so izumrle pred nastankom atlasa gnezdilk, zato jih ta ne obravnava ali pa jih obravnava le kot mo`ne gnezdilke (rjavi lunj Circus aeruginosus, mo~virski lunj Circus pygargus, beloglavi jastreb Gyps fulvus, pritlikava tukalica Porzana pusilla, velika droplja Otis tarda, prlivka Burchinus oedicnemus, mo~virska uharica Asio flammeus, modra ta{~ica Luscinia svecica, veliki srakoper Lanius excubitor in planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax). Nekoliko nejasnosti glede vrst na rde~em seznamu ostaja zaradi nenatan~nega seznama vrst iz redu Passeriformes, ki so uvr{~ene v kategorijo vrste zunaj nevarnosti (kategorija O). Uvrstitev redkih vrst iz Rabinowitzevega modela redkosti, ki temelji na stati~nih Geistrovih podatkih, sem primerjal z aktualnim rde~im seznamom v pri~akovanju, da bodo redke vrste uvr{~ene v visoke Tabela 6: Razvrstitev vrst iz Rabinowitzevega modela redkosti v kategorije rde~ega seznama ogro`enih pti~ev gnezdilcev (Ex – izumrla vrsta, Ex? – domnevno izumrla vrsta, E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta, R – redka vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, I – neopredeljena vrsta, K – premalo znana vrsta) Table 6: Classification of rarity after Rabinowitz in the Red list of threatened breeding birds species (Ex – Extinct, Ex? – Extinct ?, E – Endangered, V – Vulnerable, R – Rare, O – Out of danger, I – Indeterminate, K – Insufficiently known) Kategorije ogro`enosti/ Threatened categories Tip redkosti/ Ex Ex? E V R O I K Rarity cell A 613 46 B 146 C 4612 D 732 E 133 2 F 1613 G 16413 H 1928868 5 Skupaj/ 1 11 56 47 9 72 0 5 Total Ciconiiformes 7 5 71,4 1,4 Podicipediformes 4 2 50,0 1,5 Charadriiformes 16 10 62,5 1,6 Anseriformes 10 6 60,0 1,6 Gruiformes 6 2 33,3 2,0 Falconiformes 15 7 46,7 2,1 Coraciiformes 4 0 0,0 2,3 Apodiformes 2 1 50,0 2,5 Piciformes 10 3 30,0 2,6 Strigiformes 9 2 22,2 2,7 Columbiformes 5 2 40,0 2,8 Passeriformes 118 28 23,7 2,8 Galliformes 8 1 12,5 2,9 Caprimulgiformes 1 0 0,0 3,0 Cuculiformes 1 0 0,0 4,0 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — I3, 2OO4 kategorije ogro`enosti. Dobro so se ujemali podatki o vrstah, ki sodijo v najvi{je kategorije ogro`enosti (Ex, Ex? in E), te so bile v glavnem tudi prepoznane kot redke vrste. Izrazit odmik je bil opa`en v kategoriji ranljivih vrst (V) in vrst zunaj nevarnosti. V kategorijo ranljivih vrst je bilo uvr{~enih 13 vrst (28%), ki niso izkazovale nobenega atributa redke vrste, {e vi{ji dele` 46 vrst (64%) pa je bil ugotovljen pri vrstah zunaj nevarnosti (tabela 6). 4. Diskusija Analize tak{nega tipa imajo vsaj dva vira napak: ~asovni (vmes so vrste `e izumrle, ne da bi jih zaznali kot redke) in nezadostna raziskanost (nepregledana obmo~ja, spregledani pari ali vrste). Zbiranje gradiva za atlas je trajalo okrog 15 let (od okvirno leta 1980 do 1994), do te {tudije pa je preteklo {e skoraj celo desetletje. V dobrih 20 let trajajo~em obdobju so se stale`i nekaterih vrst drasti~no poslab{ali, na primer zlatovranke Coracias garrulus (Bra~ko 1986). Na osnovi »zastarelih« podatkov o {tevilu parov in geografski raz{irjenosti zlatovranka v tem prikazu ni bila prepoznana kot redka vrsta. Primer zlatovranke je pou~en zato, ker nam poka`e, da je upadanje populacije lahko zelo hitro. Vrsta je v nekaj letih pre{la iz kategorije z relativno zadovoljivo geografsko raz{irjenostjo in {tevilno populacijo v kategorijo mo~no ogro`ene vrste. Ta {tudija nima namena (in ne more) napovedovati, kateri vrsti se lahko hitro in radikalno zmanj{a populacija. Iz primerjave redkih in zakonsko opredeljenih ogro`enih vrst (tabela 6) pa vidimo, da je kar osem redkih vrst uvr{~enih v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti, nadaljnjih pet pa v kategorijo premalo znana vrsta (K). Ptice so v sredi{~u naravovarstvene pozornosti, najbr` iz tega vzgiba izhaja uvrstitev skoraj vseh (okoli 220 vrst) gnezdilk na Rde~i seznam ogro`enih vrst, pa naj je to potrebno ali zgolj preventivno. Iz seznama so seveda izostale tri »{kodljive« ({oja Garrulus glandarius, sraka Pica pica in siva vrana Corvus corone cornix) in dve »lovni« vrsti (mlakarica Anas platyrhynchos in fazan Phasianus colchicus). Vrste, vklju~ene v Rabinowitzev model redkosti, izkazujejo izrazito bimodalno porazdelitev, tretjina vrst je bila pogostih (npr.: mlakarica Anas platyrhynchos, kme~ka lastovka Hirundo rustica, ~rnoglavka Sylvia atricapilla), tretjina redkih (tabela 7), preostala tretjina pa je bila razporejena v preostalih {est kategorij redkosti. V vsako od {estih vmesnih oblik redkosti je bilo uvr{~enih ve~ vrst (od 9 do 16), na primer vrste z relativno {iroko raz{irjenostjo in malo{tevilno populacijo (polji C in D, npr.: srpi~na trstnica Acrocephalus scirpaceus, mlinar~ek Sylvia curruca, kosec Crex crex), ali pa vrste z ozko raz{irjenostjo in {tevilno populacijo (polji E in F, npr.: siva ~aplja Ardea cinerea, velika uharica Bubo bubo, slegur Monticola saxatilis). Primerjava metod po Gastonovem in Rabinowitzevem modelu prepoznavanja redkih vrst izkazuje nekaj razlik med {tevilom prepoznanih redkosti (tabela 3), testiranje med vsemi kombinacijami metod s ?2 testom pa je v vseh primerih izkazalo nezna~ilno razliko. To pomeni, da ne glede na izbrano metodo prepoznavanja vrst med njimi ni bilo statisti~no zna~ilnih razlik. Tak{en rezultat je bil tudi pri~akovan, saj vsi izra~uni temeljijo na istem podatkovnem nizu. Prednost Rabinowitzeve metode je v {ir{em zajemanju vidikov redkosti (geografska raz{irjenost, populacijska gostota in habitatska specifi~nost) in jasni kvantitativni oceni stopnje redkosti za posamezno vrsto oziroma vi{ji taksonomski nivo, njena {ibka to~ka pa je zamudnost izra~unavanja. Za hitro prepoznavanje redkih vrst lahko uporabimo manj natan~no in robustnej{o Gastonovo metodo. Pomanjkljivost obeh metod je neupo{tevanje ~asovne dimenzije, saj nobena ne zajema populacijskih nihanj oziroma upadanja populacije. V prikazu gnezditvene raz{irjenosti je Geister (1995) prepoznavanje redkih vrst izvedel na osnovi raz{irjenosti, ki je temeljila na {tevilu zasedenih kvadratov 10 x 10 km. Med redke vrste (izjemno redke, zelo redke in redke) je uvrstil tiste, ki so zasedale do 50 kvadratov oziroma do 21,0% ozemlja, takih je bilo 124 oziroma 56,6% vseh gnezde~ih vrst v Sloveniji. Zelo visok dele`, ve~ kot polovica, redkih vrst v Geistrovem pristopu ni skladen ne z Gastonovim ne z Rabinowitzevim modelom redkosti. Geister je namre~ izbral temeljno druga~en pristop, ko je kot redke vrste klasificiral tiste, ki poseljujejo do 21% kvadratov 10 x 10 km. Modela po Gastonu in Rabinowitzu sta uvrstila med redke vrste tiste iz prvega kvartila nara{~ajo~e vrste, to pa pomeni, da je okrog ~etrtine vrst prepoznanih kot redke vrste ne glede na metodo merjenja raz{irjenosti. Odnosi med metodami predstavljanja raz{irjenosti niso linearni (Jan`ekovi~ 2000), zato bi Geistrov pristop izkazoval zelo razli~no {tevilo redkih vrst, pa~ glede na uporabljeno metodo, s katero predstavljamo raz{irjenost. Habitati redkih vrst so v ve~ini primerov povezani z vodnim ali mo~virnim `ivljenjskim prostorom. Ta ugotovitev ima dve mo`ni razlagi: (1) ve~ina vodnih in mo~virnih vrst ima ozko ekolo{ko valenco – specializirane (steneke) vrste; (2) vodni in mo~virni 11 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji `ivljenjski prostori ptic so v velikem {tevilu primerov degradirani in zato neprimerni za gnezdenje. Za eno in drugo razlago lahko najdemo nekaj primerov podpore, pri tem pa gre za primere stenekih vrst, katerih habitati so degradirani ali pa pod mo~nim pritiskom razli~nih oblik gradbenih ukrepov (navadna Sterna hirundo in mala ~igra S. albifrons – prodi{~a, breguljka Riparia riparia – pe{~eni bregovi, ~apljica Ixobrychus minutus in tamariskovka Acrocephalus melanopogon – trsti{~a, itd.). Na dejstvo, da so prav mo~virne vrste med najredkej{imi, pa najbr` vplivata obe zgoraj navedeni razlagi, in to ponavadi v kombinaciji. 5. Povzetek V analizo prepoznavanja redkih vrst v Sloveniji je bilo vklju~enih 216 gnezdilcev. ^etrtina (vrste spodnjega kvartila Q1) jih je bila uvr{~ena med redke vrste v Gastonovem metodolo{kem pristopu. V Rabinowitzevem modelu sedmih oblik redkosti, ki temelji na geografski raz{irjenosti, populacijski gostoti in izbiri habitatov, je bila ena tretjina vrst uvr{~enih med redkosti. Razlika med Gastonovim in Rabinowitzevim pristopom ni bila statisti~no zna~ilna. Na osnovi Rabinowitzovega modela je izdelan seznam 69 redkih vrst ptic gnezdilk v Sloveniji. Vse redke vrste so tudi zajete v aktualnem Rde~em seznamu ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst Republike Slovenije. Primerjava Rde~ega seznama ogro`enih ptic z Rabinowitzevim modelom redkosti razkriva, da je nekaj pogostih vrst uvr{~enih v kategorije prizadetih ali ranljivih vrst, na drugi strani pa je bilo nekaj redkih vrst uvr{~enih med vrste zunaj nevarnosti ali pa premalo znane vrste. Razmeroma najve~ redkih vrst obsegajo redovi Ciconiiformes, Podicipediformes in Charadriiformes, in sicer vrste, ki so prilagojene vodnemu ali mo~virnemu `ivljenjskemu prostoru. 6. Literatura Bra~ko, F. (1986): Naglo upadanje {tevil~nosti zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji. – Acrocephalus 30: 49–52. Brown, J.H. (1995): Macroecology. – The University of Chicago Press, Chicago, London. Gaston, K.J. (1994): Rarity. – Chapman and Hall, London. Gaston, K.J. & Blackburn T. M. (2000): Pattern and process in macroecology. – Blackwell Science, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Jan`ekovi~, F. (2000): Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk. – Acrocephalus 21: 249–259. 12 Jan`ekovi~, F. (2002): Odnosi med telesno velikostjo, raz{irjenostjo in gostoto gnezde~ih ptic v Sloveniji. – Acrocephalus 23: 123–128. Kry{tufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Rabinowitz, D. (1981): Seven forms of rarity. pp. 205–217 In: Synge, H. (ed.): The biological aspects of rare plant conservation. – John Wiley & Sons, Chichester. Rabinowitz, D., Cairns, S. & Dillon, T. (1986): Seven forms of rarity and their frequency in the flora of the British Isles. pp. 182–204 In: Soule, M.E. (ed.): Conservation biology, the science of scarsity and diversity. – Sinauer, Sunderland, Mass. Yu, J. & Dobson, F.S. (2000): Seven forms of rarity in mammals. – Journal of Biogeography 27: 131–139. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. – DZS, Ljubljana. Tucker, G.M. & Heath, M.F. (1994): Birds in Europe: their conservation status. – BirdLife International (BirdLife Conservation Series no. 3), Cambridge. Uradni list Republike Slovenije (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst v rde~i seznam. [t. 82: 8893–8975. Prispelo / Arrived: 27.10.2003 Sprejeto / Accepted: 9.7.2004 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — I3, 2OO4 APPENDIX / PRILOGA Tabela 7: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji (vrste uvr{~ene v kategorijo H Rabinowitzovega modela sedmih oblik redkosti). Tabela 7: Rare breeding birds species in Slovenia after Rabinowitz’s rarity model (species classification in the H cell). Podicipediformes: Podiceps grisegena, Podiceps nigricollis; Ciconiiformes: Botaurus stellaris, Ixobrychus minutus, Nycticorax nycticorax, Ardeola ralloides, Ciconia nigra; Anseriformes: Anas strepera, Anas crecca, Anas querquedula, Aythya nyroca, Aythya ferina, Mergus merganser; Falconiformes: Milvus migrans, Milvus milvus, Haliaeetus albicilla, Circaetus gallicus, Aquila pomarina, Hieraaetus pennatus, Falco naumanni; Galliformes: Lagopus mutus; Gruiformes: Porzana porzana, Porzana parva; Charadriiformes: Himantopus himantopus, Charadrius alexandrinus, Gallinago gallinago, Limosa limosa, Numenius arquata, Tringa totanus, Tringa ochropus, Sterna hirundo, Sterna albifrons, Chlidonias niger; Columbiformes: Columba livia, Columba oenas; Strigiformes: Glaucidium passerinum, Aegolius funereus; Apodiformes: Tachymarptis melba; Piciformes: Dendrocopos syriacus, Dendrocopos leucotos, Picoides tridactylus; Passeriformes: Melanocorypha calandra, Calandrella brachydactyla, Riparia riparia, Hirundo daurica, Anthus pratensis, Prunella collaris, Oenanthe hispanica, Cettia cetti, Cisticola juncidis, Acrocephalus melanopogon, Acrocephalus schoenobaenus, Hippolais pallida, Hippolais icterina, Sylvia melanocephala, Sylvia hortensis, Phylloscopus bonelli, Phylloscopus trochilus, Ficedula parva, Ficedula albicollis, Ficedula hypoleuca, Tichodroma muraria, Remiz pendulinus, Lanius senator, Fringilla montifringilla, Serinus citrinella, Carpodacus erythrinus, Carduelis flammea, Emberiza melanocephala. I3