Večna zvezda sv. treh Kraljev! llfJJiiilo je ravno na večer pred sv. trerai Kralji. V^ ^j^pL Mirkovi hiSi so bili že napravili praznik: vse ^f^ ' P° '^' -ie ^0 'ep0 pospravljeno in poznaženo; ^g§ dobra mati so pokadili vse poslopje in pokropili ^ z blagoslovljeno vodo; na vratih je bila zapisana nova j. pravi, le letnica in ,«»ia&< stala pod vzbokanim bove darovali tvoje ^ f^k ¦ steklom podobabož-srčice božjemu De- *, 5|j™k { jega Deteta, umetno tetu, — pa saj mu ) ®ij|||m ': 'z voska Darejena t ga smeš sama dati!« - ^ffiuyp ') lepi beli oblekci z Nato jo peljejo k i ^m^n ¦ zlatimi zvezdieami omari, na kateri je k-^-^-^-___l ozaljšani. Vsakemu se je lepa zdela ta podoba; kdor jo je videl, jo je po-hvalil. Marijici se je zdelo, kakor bi se bil .Tezušček pri-jazno nasmehljal, ko je stopila na stol in še na prste ter mu obesila zlato srce krog vratu, tako da je ravno na njegovem srcu počivalo. Mati pa so med tem natihoma pa prisrčno molili in božje Dete prosili, naj bi se njene hčerke srce, ka-terega podobo mu je podarila, nikdar ne ločilo od nje-govega presvetega božjega Srca, da bi vedno ostala po-božna in nedolžna! Še stoje mati z otrokoma pred lepo podobo. kar vsklikne Marijica: *Mama, ali se zdaj nikjer več ne more videti ona lepa zvezda, ki je nekdaj privedla tri Modrfc k Jezuščku? 0, kako bi rada vsaj enkrat videla tistc blestečo zvezdo svetih treh Kraljev! Ali bi ,je nama n^ mogli pokazati?« 1 »Le vedno prav pridna in poslušna bodita, pa vama I jo pokažem,« odgovorijo smehljaje se mati. j »Se nocoj, kajne, ljuba mati?« veselo zakliče Ma- I rijica. I »Kar zdajle precej — le z menoj pojditalc I Hitro sta otroka napravljena in vsak na eni strani 1 primeta mater za roko ter vsi trije hitijo iz hiše. Na j nebu je že migljalo dokaj zvezdic; vsako, ki se jima' je zdela največja in najlepša, pokažeta materi, rekoč: »Mama, glejte, ali je ta — ali je la?« Slednjič dospejo do velike župnijske cerkve in sto-pijo vanjo. Druzih ljudi ob tem času ni bilo skoro nič. Skrivnostna tema je bila po vsem svetiSču, — le tam pred velikim altarjem se je od daleC milobno bliščala večna Iu6, kakor prečudno lepo blesfeea se zvezdica. Mati pobožno pokleknejo z otrokoma; potem s prstoni pokažejo proti večni luči in natihoma jn-avijo:' »Glejta, otroka, to je lista večna zvezda svetih treh Kra-Ijev, ki nas §e zdaj vodi k Jezuščku in tam-le — na altarji — v tabrnakeljnu še zmiraj prebiva preljubo božje Dete Jezus! Pobožno ga molita in darujta mu vse svoje srce!< Čeravno sta bila Mirko in Marijica že poprej več-krat z materjo v cerkvi, se jima vendar še nikdar ni zdelo tako ginljivo kakor nocoj, ker je bilo vse tako tiho in skrivnostno v večerni temi. Kar čuiiln sLa v svojera nedolžnem srcu, da jima je božje Dete tako blizo v tabrnakeljnu. Pobožno skleneta roke in zmolila vse molitvice, kar sta jih že znala; posebno goreče po-navljata prelepo molitvico v čast božjeinu Deletu, ka-tero so ju bili še pred božičem naučili pobožna mati. Celo leto je preteklo od fega dogodka, in zopel je prišel slovesni večer pred sv. tremi Kralji. Toda v Mir-kovi hiši letos ni bilo tako veselo ta večer, kakor po-prejšnje leto. Preblaga Marijica leži že več tednov v bolniški po-stelji. Hude bolečine trpi sirotica in nadležni kašelj ji ne da miru ni podnevi ni po noči. Toda nikoli se ne pritoži dobro dekletce, Se veselo in na ameh se drži. 6 In če jo kdo hoCe milovati, brž odvrne: *O iiič ne de, to bom že potrpela, — vse iz ljubezni do Jezuščka!« Pri tem pa tako ljubo pogleduje k Jezaščku na omari, kateremu je bila darovala zlato srčice, da se vsakemu zdi kakor angeljček. —¦ Mirko se tiho igra v kotičku, da bi ne motil bolne sestrice, večkrat pa se pribtiža po prstih k postelji bolne seslrice, ji ponudi lepo jabelko ali pa kako igračico, — in milo se mu stori vselej, ko vidi, da sesLrica noče nič več jesti in se z njim igrati. Žalosten zmaje s svojo kodrasto glavieo in gre spet na svoj prostorček. Mati na lahko odpirajo in zapirajo, kadar gredo po opravkih; ko je pa vse postorjeno, se vsedejo k po-steljici bolne hčerke in otožno pogledujejo upadlo lice trpeče deklice. Odkar je bila lani Marijica Jezušeku podarila svoje zlato srčioe. postala je vsa drugačna. Ze poprej je bila pridna in tiha deklica, ki je starišem vedno le veselje napravljala. Od tistega večera postala je še vsa boljša in plemenit.ejsa; živela je le za Jezusa in videti je bila kakor angelj v človeški podobi. Tako rada in natančno je ubogala stariše, lako prijazna je bila z malim bratcena ter uljudna in postrežna do vseh Ijudi, da se je spod-budno zdelo vsacemu, nihče bi ne bil pričakoval tolike popolnosti pri tako malem otroku. Saj drugi ljudje tudi niso vedeli, odkod to, da je raala Marijica tako zelo pridna: le dobra mati so vedeli, da to stori detinska Ijubezen, ki jo ima njen ljubi otrok do Jezusa, in ne--beška Ijubezen, s lcatero osrečuje in blaži božji Sin, pri-jalelj olrok, to izvol.jeno dele. Navadno so pri svojih molitvah Se pristavljali prisrčno zahvalo za to, ker jim je ljubi Uog dal doživeti loliko veselje nad tera angelj-skim otrokom. In to se ve, da ji niso mogli odreči nujne prošnje: »Mama, vzemite še mene s saboj k svetli zvezdici in k Jezusu v cerkev, — saj bom vedno prav pridna!« Dobra mati so že znali tako uravnati svoja obilna opravila, da sle šli vsak dan z Marijico v cerkev; če je niso zjutraj s saboj vzeli k sv. maši, ste šli pa zvet-er po končanem delu obiskat Jezusa v tabrnakeljnu. Pa kako lepo se je znala vesti mala deklica na svetera kraju? Poleg matere je pokleknila, sklenila in povzdig- 7 nila je roke in ves čas je mirno klečala, skoro ni pre-maknila glavice iu nikamor drugam ni obrnila nedolžnih očesec, nego proti tabrnakeljnu, pred katerim je tako Ijubko svetila večna luč, njena svetla zvezdica, zvezdica švetih treh Kraljev. In čudno, ni se naveličala molitve tako hitro, kakor drugi ofroei; vselej se ji je prezgodaj zdelo, ko je morala 7. materjo zopet zapustiti svetišče Božje. Najrajše bi bila vedno ostala na tem svetem, nji tolikanj priljubljenem kraji. A tudi doma ni pozabila božjega Deteta, misel na Jezusa jo je priganjala k delu, da je pridno pomagala materi, kolikor je že mogla po svojih slabih močeh; misel na Jezusa jo je varovala greha; ljubezen do Je-zusa jo je vnemala, da se je tako resno prizadevala za one svete čednosti, ki se folikanj podajo detinski dobi. Med tem se je približal zopet adventni čas. Vsi dobri Ijudje so se začeli pripravljati na ro.jstvo Jezusovo. Mari-jica je bila v tem svelem času še gorečniša kakor sicer. Nekega večera v začetku svetega adventa je po-sebno žarelo njeno lice, ko ste se % materjo iz cerkve vračali. Z nenavadno ganljivim glasom začne govoriti po potu: »Mama. tako rada sem pri Vas in pri ljubem ateju in malem Mirku, pa najraje vendar pri milem Je-zuščku in njegovi zvezdi v cerkvi. 0, tam sem fako rada, rada! Zato ga zdaj vsak dan prosim, da bi kmalu smela za zmiraj pri njem biti — noč in dan, — in vedno ga gledati in z njim se radovati, kakor so se sveti trije Kralji. To bi bilo moje največje veselje.« Materi so segle te besede globoko v srce; zdelo se jim je, kakor da se imajo kmalu spolniti dobre Ma-rijice srčne želje. Pa še prav hit.ro so se spolnile, poprej kakor bi si bili mogli misliti. Začela je bolehati in v kratkem je tako oslabela, da 0 Božiči ni mogla več vstati iz posteljice. 0 kako rada bi bila šla v cerkev 0 prelepih božičnih praznikih. pa ni mogla. Pa udala se je v božjo voljo in s posteljice je najrajše obračala svoje nedolžne oči tje proti podobi milega Jezušfika, ki je slal na omari in še vedno imel okrog vratu obešeno zlato srce, ki mu ga je bila podarila lanske božične praznike. Z nebeško tolažbo jo je v bolezni navdajal ta pogled, večkrat se je veselo nasmehljala in rekla: 8 »Svoje srčice sem že zdavno podarila Jezuščku; zdaj pa bode pač kmalu prišel, da me vzame vso s saboj v sveta nebesa; kajne, mama!« »Da, ljubi moj otrok! od-govore mati, kmalu pride po-f.e božje Dete. Kmalu bo za-te vzhajala svetla zvezda svetih treh Kraljev,« pri-stavijo bolj z zamolklim glasom, ker se jim živo ponovi v spominu, kaj je bilo lansko leto na ta večer — pred-večer svetih treh Kraljev. Zunaj postaja čedalje bolj temno; tisoč in tisoč zlatih zvezdic se že lesketa na jasnem nebu in se pri-jazno ozirajo v izbico, kjer leži bolna Marijica, kakor bi ji holele za njo tako veselo skrivnost oznaniti, da še nocoj pride Jezušč-ek po njo. Marijici je čedalje hujše, na njenem bledena obrazu se pozna, kako hude so njene bolečine; tako težko sope in milo se ozira, kakor bi pomoči prosila v svojih silnih stiskah, da hoče poleg posleljice klečečim starišcm ža-losli sree počiti in da celo mali Mirko zažene Klasen jok, ker se mu Ijuba seslrica tako zelo smili. Pa ta stiska je bila kakor memogredoč oblak; zna-menja skrbi in bolečin izginejo, — kakor bi nebeško solnce posijalo, se vjasni njeno obličje, radostno se po-smehlja in ^-~. sv. treh Kra- guje svoje SŽŽ^iŠŠisdtffii&^ ^e^nie va^'? čiceprotima- /^HB^^^^^^mHiu njim!Ohitro, »Oh, mama. mS^^^^^^i^'0 ram iti! Ata, mama, vzdig- "^«^~^^^^^^^§^^ mama, bratec lepo se sveti *" t)r*ip^!ip,, JezuSček m© svetla lučica že čaka!« — pbe roki stegne kakor vsled velikega veselja in hrepenenja, — čedalje veselejše se smehlja, — potlej pa omahne trudna glavica na materino naroeje, njena blaga nedolžna dušica je vsplavala v nebeSke višave k Jezusu, božjemu Detetu! Na svetih treh Kraljev dan je ležala inala Marijica na mrtvaškem odru med cvetlieami in gorečimi svečami — lepa kakor bela rožica, ko se ravno začne razcvitati, — nadzemeljsko smehljanje tudi po smrti ni zginilo zl njenih uslnic. Podoba Jezuščka, kateremu je bila pred lefom darovala zlato srce, je stala pri njenem zglavji, — zlato srce angeljske deklice pa se je že napajalo v, nebeških radostih ter prepevalo z angeljci nebeško slavo, Jezuščku in molilo s sv. tremi Kralji božje Dete! Kaj pravite, otroci ! Ali ne boste tudi vi posiiemali pridne Marijice? ali ne boste tudi vi tako srčno Ijubili Jezusa in ga s tolikim veseljem ohiskovali v zakratnentu presv. rešnjega Telesa? Ali mu ne boste radovoljrio da-rovali, kar vam je najljubše na zemlji ? — Četudi ni-mate zlatega srca, kakor Marijiea, da bi mu ga daro-vali: glejte, božje Dete želi imeti to-le vase živo srce, ki nedolžno klije v vaših mladih prsih. Da, to svoje srce mu darujte, pa celoma, pa za zmiraj! Gotovo bode Jezušček vesel vašega darilca in rad' bo prebival v vašem pobožnem srcu, kakor v posvččenih jaslicah in kadar se steče — prej ali slej — vašega živ-ljenja tek, pride tudi po vas, kakor je prišel po priclno Marijico, da vas vzame k sebi v prekrasna sveta nebesa!