771 SRD 7 7 ? 0 O 9
49.2,76—
RADIO
REŽICE
mm,7 ta 9S,» MHz
Številka 154
Leto 6
Cena 240 SIT / 1 EUR
oo
M
<
Z
O
>
<
o
cr
c
o.
n
oo
o
|
su
S
■E'
16. marec 2006
Blagajničarka in direktor poslovala mimo blagajne?
iz vsebine...

Cerkljani “prepričali” Toporišiča
...stran 2
Sevnica - Lani tak čas seje Aleksander Hatlak kot direktor Stillesa na prvem veleslalomskem tekmovanju članov uprav in nadzornih svetov veselo spuščal po pohorskih strminah in si prismučal srebro. Kot kaže pa njegovo vodenje Stillesa ni bilo tako odlično kot njegova smuka. Njegovo mesto je 2. marca prevzel Stefan Teraž, ki ima s Stillesom, ki je že prepoznaven v svetu, ambiciozne načrte.
Nadzorni svet Stillesa je objavil razpis za direktorja, saj se je dosedanjemu direktorju Aleksandru Hatlaku mandat iztekel s 1. oziroma 2. marcem. Na razpis seje prijavilo enajst kandidatov, med njimi tudi Hatlak. Nadzorni svet je za direktorja imenoval Stefana Teraža, direktorja inženiringa in glavnega komercialista v Stillesu. Sicer pa je Teraž sevniški podžupan ter občinski in državni svetnik.
Teraž je prepričan, da bi z uspešnim vodenjem Stilles lahko veliko dosegel. Za prvo polovico letošnjega leta imajo veliko naročil, saj opremljajo luksuzne objekte po svetu. Tudi nasploh 90 odstotkov svojega inženiringa izvozijo. Veliko so vložili tudi v tehnologijo, tako da uspeh ne bi smel izostati. Predvsem pa je treba dobro sodelovati s kupci, razvijati partnerske odnose in nuditi dober servis, je prepričan Teraž, ki priznava, da so afere Šuštar in podobno škodile Stillesu in mu jemale energijo.
Znano je namreč, da seje v podkupninski aferi državnega sekretarja Borisa Šusterja kot priča znašel
Stilles v svetlo prihodnost z novim direktorjem in s sencami preteklosti
tudi tedanji direktor Hatlak. Stilles, je pojasnjeval Hatlak, naj bi šlo za katerega večinski lastnik je Sloven- kompenzacijski posel. Hatlak je ska razvojna družba, predsednik nad- pred kratkim javno izjavil, da reše-zomega odbora pa je bil nekaj časa vanje notranjih konfliktov v javnosti Šuštar, je namreč dobil 40 milijo- Stillesu ne koristi. A v javnost so nov SIT nepovratne državne pomoči, prav v teh dneh pricurljale še ene Del teh sredstev naj bi Stilles pora- šokantne novice okrog “notranjih bil za izdelavo pohištva, namenjene- konfliktov”. Stillesova blagajničarka ga opremi Šuštarjeve hiše, kar je naj bi v sodelovanju z nekdanjim di-Hatlak zanikal. Poleg tega naj bi rektorjam Hatlakom poskrbela, da Stilles takratni cerkveni televiziji je iz Stillesove blagajne odteklo kar TV3 brezplačno opremil studio. Kot nekaj mihjonov, zaradi česa je menda
že bila suspendirana. Informacijo je potrdil tudi novi direktor Štefan Teraž, ki pa o podrobnostih ne želi govoriti.
Na Policijski upravi (PU) Krško so nam povedali, daje sektor kriminalistične policije pred dnevi prejel prijavo, ki se nanaša na nepravilnosti v enem izmed sevniških podjetij. Ker kriminalisti še niso preverili navedb iz prijave, na PU Krško ne dajejo izjav. N.C.C.
Kmetje čakajo na denar
...stran 3
Prevozniki ilegalcev
na sodišču
...stran 4
Ko policisti grešijo, se obdolženci smejijo ...stran 5
Namesto v Caracas v Maribor
m a k
stran 5
Krizni center za otroke in mladostnike ...stran 8
Perc in Preskar na čelu ju-jitsa
...stran 10
Dediščina s črno piko
Brežice - Anton Horžen je dal
kot direktor Razvojnega centra Brejce novembra lani odpoved, ki je sR>pila v veljavo z letošnjim 15. feb-hiarjem. Medtem seje na Občinskem
svetu Brežice pričel postopek za ukinitev tega zavoda, kakor tudi Zavoda za turizem, saj bo zaradi ekonomičnosti njuno delo združeno v skupnem na novo ustanovljenem
bbl
e RCB kmalu ne bo več.
zavodu. Takšno reorganizacijo so svetniki sprejeli na pobudo župana, ob tem pa se ni bilo moč izogniti komentarjem, kdo bo zasedel direktorski stolček v novem zavodu. Pojavile so se govorice, da se Horžen umika zato, ker ve, da ne bi prišel v izbor za novega vodjo, pa tudi obtožbe, da je na Razvojnem centru dobro poskrbel zase. Očitki gredo na račun visoke šolnine, ki mu jo je plačal zavod za podiplomski študij.
Preverjanje govoric je pokazalo, da v Horženovem delu ni bilo nobenih nepravilnosti, daje dokumentacija vzorno urejena za zgled ostalim zavodom. Črki zakona je torej zadoščeno, ostaja pa vprašanje njegovega etičnega ravnanja, kar je pravzaprav sprožilo govorice. “Gre za zlonamerno natolcevanje. Moje delo je bilo transparentno, zavod nikoli ni naredil izgube, naslednikom pa ostaja solidna dediščina,” pravi Horžen.
...na strani 3
Župnik razrešen
Artiče - Potemkojebilartiški župnik Karli Jošt osumljen nečednosti, ki naj bi jih zagrešil nad otroci, in mu je bil odrejen hišni pripor, ki ga preživlja v Mariboru, sta župniji Artiče in Sromlje ostab brez svojega duhovnika. Maše so bile samo v Artičah in še to le ob nedeljah, maševali pa so duhovniki od drugod. 5. marca, ko se je začel postni čas, je obe župniji obiskal mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki se je po maši tudi sestal z župnijskim svetom oziroma ključarji. Tudi naslednjo postno nedeljo, 12. marca, je maševal škof Kramberger, ki je ob koncu maše vernike seznanil, da sta se z župnikom Joštom dogovorila za razrešnico, ki jo je škof tudi že napisal. Za določen čas bo za obe župniji skrbel nad-dekan Milan Kšela. Škof je vernike prosil za strpnost v tem času in zatrdno obljubil, da bo poskrbel, da bo v Artiče čimprej prišel drug duhovnik. P.U.
Sklad za razgradnjo še brez direktorja
Krško - Direktorju Sklada za financiranje razgradnje nuklearke Milanu Veneku je zadnjega februarja potekel mandat. Upravni odbor sklada je za novega direktorja izbral Jožeta Petroviča iz Krškega, zaposlenega kot komercialista na Petrolu, in predlog poslal na vlado že januarja. Vlada, ki imenuje direktorja sklada, Petroviča še ni potrdila, ker je predlog še na usklajevanju, je sporočil tiskovni predstavnik Branko Vidrih.
Na računu sklada seje doslej nabralo slabih 30 milijard SIT. Naloga direktorja bo skrbeti za , ustrezne finančne donose in za smotrno porabo denarja za gradnjo odlagabšča jedrskih odpadkov. B.D.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Cerkljani “prepričali” Toporišiča
Cerklje ob Krki - Od poletja 2005, ko je bila na območju letališča Cerklje ob Krki postavljena vremenska postaja in se ime tega kraja v medijih pojavlja nekajkrat dnevno, so krajani bili boj za pravilno poimenovanje svojega kraja na nacionalnem radiu. Po sestanku z akademikom prof. dr. Jožetom Toporišičem, avtorjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika, je vendarle prišlo do kompromisa, ki je do neke mere zadovoljil krajane.
Toporišič z županom Molanom in krajani Cerkelj ob Krki
Več kot pol leta se krajanom Cerkelj ob Krki in okoličanom ježijo lasje, ko ob napovedi vremena na nacionalnem radiu poslušajo popolnoma izkrivljeno poimenovanje njihovega kraja. Najbolj zavzeti so začeli pisati pisma - najprej na Radio Slovenija, kjer so jim povedali, da morajo kot nacionalni radio upoštevati pravopisna pravila. Povsod je namreč kraj Cerklje ob Krki zapisan z ostrivcem na črki e, kar pomeni ozek glas e. In kadar stoji takšen e pred črko r, se pri izgovoru sliši skoraj kot glas i, kot v primerih cerkev, večer in podobno. Tako so krajani po radiu slišali temperature za “Cir-klje” ob Krki, s čimer se nikakor niso strinjali. Tudi dopisnica iz Posavja Irena Majce je skušala vplivati na svoje sodelavce in jih prepričati, da se ta kraj pravilno izgovarja s širokim glasom e, po domače pa s polglasnikom. Za tem so se obrnili tudi na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, na komisijo za slovenski jezik in tudi na avtoija Slovarja slovenskega knjižnega jezika dr. Jožeta Toporišiča. Čeprav je po rodu domačin z Mosteca pri Dobovi, ni pristal na zahteve krajanov Cerkelj. V svojih razlagah je našteval
različne vzroke, zakaj je prišlo do takšnega poimenovanja, med drugim da je i ostal še iz časov Avstro-Ogrske, da so širok e udomačili vojaki nekdanje JLA, ki so v tamkajšnji vojašnici služili vojaški rok, in je zato vztrajal pri tem, da se Cerklje ob Krki izgovaija z ozkim e, ki se sliši kot i. Njegovo stališče je bilo, da širokega glasu e v besedi Cerklje ni mogoče razložiti, čeprav se takšen e izgovarja pri imenu za mejni prehod Jezersko, pa v besedi afera, kjer e prav tako stoji pred črko r.
Toda krajani so vztrajali; po radijski oddaji Most konec jan-
uarja, ko so prof. Toporišiča preko radijskih valov skušali prepričati, da je izgovorjava njihovega kraja napačna, in naj napako v slovarju popravi, na kar ni pristal, je krajevna skupnost prof. Toporišiča prejšnji teden povabila v Cerklje. Čeprav je že kazalo, da srečanje ne bo obrodilo sadov, saj so “mahali” vsak s svojimi argumenti, je na pobudo župana Ivana Molana, ki se je tudi udeležil srečanja, prof. Toporišič vendarle pristal na kompromis in dovolil izgovorjavo s polglasnikom, tako kot domačini kraj imenujejo po domače. Obljubil je, da bo
čimprej to tudi uradno zapisal in s tem seznanil Radio Slovenija, v slovarju pa bo takšen zapis kraja ob naslednjem izidu.
Brežiški županje ob tej priložnosti še zatrdil, da so že posredovali pri družbi za državne ceste, da popravijo tudi zapis na krajevnih tablah, kjer manjkata besedi “ob Krki”, kar krajane prav tako zelo moti.
Jože Kožar, eden najbolj aktivnih zagovornikov pravilnega izgovora za Cerklje ob Krki, je po omenjenem sestanku povedal, da je dosežen kompromis vendarle boljši kot nič, čeprav se tako on kot tudi ostali krajani čudijo, daje dr. Toporišič pristal na narečno izgovoijavo imena, nikakor pa ne na tisto obliko, ki je že desetletja ustaljena in ni doslej nikogar motila.
Srečanja seje udeležil tudi vodja govorcev na Radiu Slovenija Ivan Lotrič, ki je odločitev že prenesel v Ljubljano in upati je, da bo odslej napak pri poimenovanju tega kraja -ki ga včasih radi zamenjamo tudi s Cerkljami na Gorenjskem - čim manj - čeprav so (smo) tudi radijci samo ljudje in se nam napake seveda dogajajo.
Jelice Koršič
Podeljene prve dimnikarske koncesije
Ljubljana, Posavje - Vlada RS je podelila dimnikarskim podjetjem prve koncesije. Med njimi je Dimnikarstvo Jelančič, medtem ko Energetski servis Brežice koncesije ni dobil.
Na področju dimnikarske dejavnosti je pred leti prišlo do zakonskih sprememb in pristojnost podeljevanja koncesij je z občin prešla na državo. Večina uporabnikov tega ni vedela, zato so se v primeru nezadovoljstva s cenami ali storitvami “svojega” dimnikaija še naprej pritoževali na občino. Precej takih klicev so imeli v Brežicah, saj je očitno več ljudi nezadovoljnih z dimnikarji Energetskega servisa. Pripombe niso nove, ker prav zaradi njih občina temu podjetju ni podaljšala koncesije takrat, ko je bila za to še pristojna. To je bil razlog, da je bila vloga Energetskega servisa Brežice za podelitev koncesije pretekli teden na vladi zavrnjena. Po dikciji zakona je namreč vlada prve koncesije podelila tistim podjetjem, ki so imela z občinami sklenjene veljavne pogodbe. Dobilo jih je 38 podjetij v Sloveniji, med njimi Dimnikarstvo Jelančič za občine Sevnica, Krško, Škocjan in Kozje.
Za področja, ki niso pokrita s koncesionarji, bo vlada objavila razpis. Za brežiško področje se bo zagotovo potegovalo Dimnikarstvo Jelančič, najbrž pa tudi Energetski servis. Dokler ne bo rezultata, torej podeljene državne koncesije, velja za brežiška gospodinjstva in ostale tamkajšnje uporabnike, da lahko za dimnikarske preglede pokličejo, kogar sami želijo.
Vlada bo v kratkem obravnavala tudi cenik dimnikarskih storitev, ki bo enoten za vso Slovenijo. Po danes znanem predlogu se bodo cene na ljubljanskem in kranjskem področju znižale, v Posavju, kjer so sedaj te cene nižje, pa bo prišlo do povišanja. Danes jev Posavju strošek dimnikarskih storitev z obveznim letnim pregledom za gospodinjstva s pečmi do 50 kilovatov moči 13 tisoč SIT, v Ljubljani pa 22 tisoč SIT. B.D.
POSAVSKE nVSICE
Moškon spremlja Martino in Matjaža Prevejška.
Kadrovske in
drugačne
zmogljivosti
Bližnji obisk slovenske vlade in ministrskega zbora bo lahko pomemben dogodek za jug države, kjer imajo lepe razvojne možnosti. Marsikatera priložnost je že izkoriščena, a je še več ta-
kih, ko je vse skupaj ostalo zgolj pri pobožnih željah, praznih besedah in neuresničenih obljubah. Dvodnevno potepanje po Posavju pa bo lahko tudi pokazalo, kako enotno ali kako neenotno je območje in njegovi prvi možje.
Vsekakor se bo potrebno posebej posvetiti kadrovskim vprašanjem, zlasti tistim, ki lahko zagotovijo hitrejši gospodarski razvoj. Prav takih ljudi v Posavju primanjkuje; res imamo v zdravstvu in kulturi, osnovnem, srednjem in glasbenem
šolstvu, na področju gozdarstva in še kje visoko usposobljene ljudi, a njihovih učinkov navzven ni čutiti. Kakor, da jih ni, enako kot vrhunskih strokovnjakov iz nuklearke, ki bi zaradi izjemnega tehničnega znanja tudi lahko kaj več prispevali v svojem okolju. Z ukinitvijo celulozne proizvodnje ne bo izgubljenih le 350 delovnih mest, ampak bodo med njimi brez zaposlitve ostali tudi strokovnjaki. Seje o tem z evropskim komi-sarjem Potočnikom kaj pogovarjal direktor Kettner iz Vipa-pa? Gradnja novih objektov okrog Dmovega z zaposlitvijo zgolj navadnih delavcev ne bo nadomestilo za visoko usposobljene ljudi. Posavje še zdaj nima ekipe strokovnjakov, ki bi razmišljali dolgoročno, razvojno in povezovalno, niti ljudi, ki bi opozaijali na nevarnosti, ko naložbe na Krškem polju grozijo podtalnici. Toliko pomembneje je zato, da se v Krškem ob logistiki odločajo še za usposabljanje energetikov in morebiti Brežicam doselijo oddelek za alternativne vire?! Sploh kaže pohiteti, ker bo tudi pri nuklearki kmalu prišlo do menjave kadrov, ki jih doma nihče ne šola. Potrebovali jih bomo tudi pri savskih elektrarnah, kjer pa se
zatika pri financiranju infrastrukturnih objektov. Bo vladna ekipa ob obisku v Posavju le presenetila z ustrezno rešitvijo? Bi pa morali bolj izkoristiti tudr ljudi, kijih že imamo. Denimo različne doktorje kot so Dejan Avsec, Stanislav Čuber, brata Smrekar ali Ivanka Počkar. Pa nihče od njih ne zaseda pomembnega položaja; ali gaje izgubil, ali pa se sploh še ni mogel dokazati. Krškemu bi morale hitreje slediti Brežice, kjer sta celo ekonomska šola in gimnazija kar preveč zamudili pri pridobivanju novih programov.
Naše poti in stranpoti
Do zamude pa očitno prihaja pri gradnji podvoza v Brežini; pa ne le zato, ker Rozmanovi ne bi radi prodali zemlje, ampak tudi zaradi različnih interesov cestarjev in
železničarjev. Za spuščenimi zapornicami že zdaj nastajajo dolge kolone, vendar tam ne potujejo občinski velmožje. Bodo pa kolone še daljše in bolj moteče, ko bo okrog silosov nastala nova industrijska cona s sejmiščem. Medtem Brežice še naprej kazijo razrite ulice in nedokončane hiše, za odkup nekdanje banke pa se zdaj potegujejo še kar trije interesenti - konkurenti Peteline, Božičnik in Prosevc. Bo vse posege res mogoče dokončati do letošnjih volitev? Bo dotlej mesto poleg upravne stavbe, pošte, policijske postaje in Slomškovega doma res dobilo še javno hišo? Dovolj javno pa je medtem svoj skorajšnji odhod iz Kulturnega doma Krško napovedal Adolf Moškon. Pa mu tudi po upokojitvi ne bo manjkalo dela, saj se bo lahko še bolj predajal glasbi. Nedavno tega je z zakoncema Prevejšek navdušil slovenske vinarje pri Treh lučkah, kjer skušajo Radejevi
rešiti, kar se še rešiti da. Ob mnogih zagatah jim zna sedaj obisk zmanjšati še plaz, ki je zaprl cesto na Sremič. V Krškem medtem ostaja pobudnik mnogih zanimivih dogodkov Jožef Habinc, ki je kot urednik Pustnih novic v obliki Tehnopolisa nakazal tudi rešitev svoje nekdanje celuloze, pustne veseljake v Dobovi pa je navduševal neumorni Ivan Kovačič. Medtem je nekdanji poslanec Brane Janc postal predsednik Zveze prijateljev inladine Krško, ki jo je doslej vodil Damjan Lah, sekretarka uspešne organizacije, ki pa ni brez problemov, pa ostaja Vida Ban. Tudi na čelo AMD Krško je prišla ženska, Violetta Free Land iz nuklearke, zamenjala je Petra Žiganteja, po svoje pa se bo moral zdaj znajti tudi Milan Venek. Odšel je z vrha sklada za razgradnjo nuklearke, na vrhu posavskega zdravstvenega zavarovanja pa je Čubra zamenjal Starc, če-
prav si je to mesto obetala Tanja Mlakar. V Sevnici je prišlo do kadrovskih premikov v Stillesu na levem savskem bregu, na desnem, kjer
Ivan Kovačič
je nekoč kraljevala JutranJ' ka, pa ima sedaj priložnos za še en odkup proizvodni^ zmogljivosti v celoti ali p kosih družina Valant iz KnP lje vasi.
Vlado Podgorš^
Jožef Habinc in Brane Janc
Janez Potočnik in Oldrich Kettner
AKTUALNO
Razvojni center Brežice
Zakaj je odstopil Horžen?
Brežice - Razvojni center Brežice je bil ustanovljen kot občinski javni zavod za spodbujanje podjetništva leta 1999. V začetku leta 2000 je bil za direktorja imenovan Anton Horžen, diplomirani ekonomist iz Cerkelj ob Krki in po izteku prvega mandata ponovno dobil potrditev še za štiri leta. Vendar je proti koncu lanskega leta dal odpoved, kar je sprožilo govorice in ugibanja. Opozicija je v tem videla le politični obračun novega župana s kadri LDS. Horžen naj bi odstopil, ker ve, da za koalicijo ne bi bil primeren. Zupan Ivan Molan pa se vprašanja ni lotil politično, ampak ekonomsko in tukaj bi Horžen, če bi ostal, res “pogorel”.
Župan je pri pregledovanju uspešnosti javnih zavodov Centra za razvoj in Zavoda za turizem ugotovil, da ne eden ne drugi nista bila uspešna pri pridobivanju zunanjih sredstev, ampak sta se v preveliki meri preživljala na plečih občinskega proračuna. Začel je razmišljati, da bi obe ustanovi povezal v en javni zavod, prostorsko lociran v občinski stavbi, kjer bi bile tudi zavodske finance dnevno pod drobnogledom računovodstva občinskega proračuna.
Ko je izvedel, da se je na razpis za zunanja sredstva namesto Razvojnega centra prijavil zasebni zavod Optimus v solastništvu Horženove uslužbenke, je bil čvrsto odločen, da takšnemu načinu dela naredi konec. Na decembrski seji občinskega sveta je dal predlog, naj svetniki z enofaznim postopkom podprejo ustanovitev novega skupnega Zavoda za razvoj turizma in podjetništva, kamor bi prešli zaposleni iz obeh zavodov, razen direktoijev, saj bo za di-rektoija novega zavoda objavljen razpis.
Ker je Anton Horžen dal tik pred tem odpoved, je opozicija v občinskem svetu županov predlog označila kot manever za politični obračun, saj je Horžena na položaj postavila nekdanja koalicija z LDS. Molan je pojasnjeval, da gre zgolj za racionalizacijo in proračunski prihranek. Toda decembra se svetniki še niso dali prepričati in so odlok o novem zavodu sprejeli kasneje. V veljavo stopa s 1. aprilom, do takrat pa še delujeta Zavod za turizem in Razvojni center kot samostojni Pravni osebi.
Horžen je konec februarja Predal posle novo imenovani vršilki dolžnosti direktorice Nataši Šerbec. Tisti, ki so lansko jesen samo šepetali o razlogih za odstop prejšnjega direktorja, so postali sedaj glasni komentatorji njegovega ‘lika in dela”. Spomnili so, da mu je Razvojni center omogočil drago izobraževanje, ki naj bi ga “odslužil” s kreativnim delom na zavodu.
Razvojni center mu je pla-cal šolnino za enoletni postdi-Plomski študij managementa MBA na Bledu ( IEDC -Sohool of Management) za
šolsko leto 2001/2002. V pogodbi o napotitvi na izobraževanje, sklenjeni decembra leta 2000 s takratnim upravnim odborom, med drugim piše, da bo Horžen ostal v zavodu dvakrat toliko časa, kot traja izobraževanje oziroma do konca mandatnega obdobja, sicer mora vrniti vse stroške izobraževanja. Vrniti jih mora tudi v primeru, da ne
Anton Horžen
zaključi šolanja. Ob govoricah v zvezi s šolnino se omenja še nekaj v dobrem stanju odpisanih osnovnih sredstev zavoda pri zadnji inventuri, ki bi jih na centru lahko še s pridom uporabljali.
Očitkov “iz preddverja” pa nihče uradno ne želi komentirati, saj ni dokumenta, ki bi potrjeval kakršnokoli nepravilnost. Nasprotno, občinski nadzor je v dokumentacijskem smislu njegovo delo označil za vzorno.
Nataša Šerbec pravi: “Ne bi komentirala govoric, zame je pomembno, da v poročilu za preteklo obdobje ni odkritih nobenih nepravilnosti. Želim se posvetiti bodočemu delu na razvoju turizma in podjetništva, za kar imam vizijo in potrebno znanje.” Šerbčeva je zaključila magisterij s področja podjetništva in je svetovalka generalistka za vavčarsko svetovanje. Njena licenca je pomembna tudi zato, ker je s Horženom odšla sodelavka, ki je edina imela potrebno licenco za sodelovanje v sistemu vavčarskega svetovanja. Ta dejavnost pa prinaša zavodu državna sredstva.
Predsednik upravnega odbora Vojko Bibič je delno seznanjen s komentiranjem
Molan izbira novega sodelavca
Brežice - Občina Brežice je objavila razpis za vodjo oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, M bo prevzel funkcijo od Romana Matjašiča. V roku je Prispelo pet vlog, od tega je ena nepopolna. V tem tednu So kandidati vabljeni na razgovor, sledil bo izbor novega v°dje. Imenuje ga župan in za svoj izbor ne potrebuje so-Stasja občinskega sveta. Če se nihče od zavrnjenih kandidatov ne bo pritožil, bi lahko novi vodja oddelka nastopil del° z aprilom. B.D,
Horženovega delovanja in pravi: “Ta hip nimam podlage, da bi lahko kaj izjavil. Na Razvojnem centru morajo pripraviti poročilo za upravni odbor, o njem pa se bomo na podlagi argumentov pogovarjali na naši zadnji seji, preden ta zavod ugasne. Sklepe bomo nato posredovali ustanovitelju.”
Župan Ivan Molan: “Delovanje razvojnega centra je pregledala nadzorna občinska komisija in ni ugotovila nepravilnosti. Potrjeno pa je, da center ni pridobil omembe vrednih zunanjih sredstev, njegova strategija delovanja pa naj bi bila prav v tem. Ker bo v obdobju 2007 do 2013 nova priložnost za evropska razvojna sredstva, menim, da je vendarle smotrno imeti občinski javni zavod, ki si bo prizadeval s programi konkurirati za ta denar. Vendar bo nov zavod pod večjo kontrolo, direktorica pa nam bo vsak mesec na kolegiju poročala o tekočem delu in načrtih.”
Anton Horžen se čudi, zakaj se dviguje prah v zvezi z njegovim vodenjem: “Občinski nadzor je ugotovil, da je bila vsa dokumentacija zavoda v zvezi z našim delom vzorna. Na računu je naslednici ostalo 6 milijonov SIT. Glede očitka, da seje namesto Razvojnega centra na razpis za zunanja sredstva prijavil Optimus, lahko povem, da to ni moje podjetje, ampak podjetje moje nekdanje kolegice na zavodu. Prijavila se je iz razloga, ker zavod takrat, ko se je že govorilo o njegovi ukinitvi, ne bi mogel izpolnjevat^ vseh pogojev iz razpisa. Šlo je za pridobitev točke VEM, za kar je razpis “obljubljal” računalnik in sredstva za promocijo. Jaz kot funkcionar se s svojim podjetjem nisem nikamor prijavil, ker mi zakon tega ni
dopuščal. Sem pa lani zasledil priložnost delati kot svetovalec za neko japonsko firmo in jo želim izkoristiti. Zato sem dal odpoved na Razvojnem centru, kar pa je časovno sovpadalo z napovedano ustanovitvijo novega skupnega zavoda. Še očitek za opremo, ki da je bila po nepotrebnem odpisana - jaz nisem bil član inventurne komisije! Sem se pa vedno zavzemal, da se še delujoča oprema, čeprav je amortizirana, uporablja naprej. Tako je tudi bilo, kar je razvidno iz zapisnika inventurne komisije, v kateri sta dva člana upravnega odbora.”
Horžen je potrdil, daje zaključil študij MBA na Bledu, za kar je zavodu te dni dostavil potrdilo. Glede “odsluženega” roka iz pogodbe nima slabe vesti: “Gre za 70 študijskih dni. Pogodba me zavezuje, da na zavodu ostanem v dvakratnem trajanju študija, vezano na moj prvi mandat. To je 140 dni. Ostal sem dlje.” Na IECD Bled School of Management so nam povedali, daje študijski letnik v času vpisa Antona Horžena stal 15.500 evrov.
Pogodba z Razvojnim centrom se ni nanašala zgolj na plačilo šolnine, temveč še na potne stroške, stroške bivanja in literature. Izobraževanje med delovnim časom je Hor-ženu zagotavljalo enake pravice, kot če bi delal, torej polno plačo in dopust. Teh dobrin si ni vzel sam, temveč mu jih je omogočil takratni upravni odbor v prepričanju, da bo Horžen z novimi prijemi spodbujal podjetništvo v občini in se ne bo posvečal nobenim zasebnim poslom. Glavna zamera Horženu je najbrž dejstvo, da je brez zadrege zmogel svoje strokovno znanje prodajati tudi zunaj institucije, ki jo je vodil.
Branka Demovšek
“Znižati vrednost infrastrukturnih vlaganj”
Boštanj - Na 10, seji odbora za HE na spodnji Sa' jo je sklical predsednik Niko Galeša, so zbrani slišali to, kar že dolgo slutijo in tudi čutijo na lastni koži. Sredstev za vlaganja v infrastrukturo ob gradnji HE na spodnji Savi ni dovolj (in jih bo očitno vse manj).
V 460 milijonov evrov težkem projektu, ki ga predstavlja gradnja HE na spodnji Savi, naj bi bilo 120 milijonov evrov namenjenih za izgradnjo infrastrukture. Podjetje Infra iz Sevnice, kije zadolženo za infrastrukturna vlaganja, je že pri HE Boštanj na račun nasipa ob železnici in tesnilne zavese na Kompolju presegla vrednost del za 15 odstotkov, zato so se dela upočasnila, priznava direktorica Ana Gračner. Poleg tega še vedno ni sprejet poslovni načrt In-fre za letošnje leto, saj se ministrstva med seboj ne morejo uskladiti. Končno so se vendarle uspela dogovoriti, da bo polovica infrastrukture financirana iz vodnega sklada, za polovico vlaganj pa bo Infra najela kredit. Vlada tudi še ni sprejela uredbe o dodatni infrastrukturi na Blanci, ki jo je lani sprejel sevniški občinski svet. Cveto Kosec z Ministrstva za gospodarstvo je jasno predstavil namere Ministrstva za finance, s katerim sodeluje. Kot pravi Kosec, se motto Ministrstva za finance glasi: “Znižati vrednost infrastrukturnih vlaganj na kakršenkoli način.” Predsednik odbora za HE na spodnji Savi Niko Galeša je ogorčen: “Brez soglasja Posavja nihče ne bo mogel zoževati obsega infrastrukturnih sredstev!” Galeša je tudi prepričan, da bi projekt izgradnje HE morala voditi in usmerjati “posebna delovna skupina”, ki bi jo imenovala vlada. Kot ugotavlja, je koordinacija med Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) ter ostalimi ministrstvi slaba, koordinacijska komisija ne deluje, MOP ima sicer jasne zadolžitve, nima pa nobenih pristojnosti. Skratka - sedanja organiziranost kon-cendenta se kaže kot neučinkovita!
Ana Gračner, Bogdan Barbič, Ivan Molan in Franc Bogovič
Odbor za HE zahteva, da vlada do 27. marca sprejme poslovni načrt Infre in tudi sklep o načinu in obsegu financiranja infrastrukturnih ureditev pri gradnji HE Blanca. V Posavju so prepričani, da bodo na vrhu države resno vzeli njihova sporočila in zahteve v roku tudi izpolnili. 28. in 29. marca se bo namreč vlada mudila v Posavju in ob obisku bo menda lahko postregla s kakšnimi spodbudnimi novicami.
Nada Černič Cvetanovski
Kmetje čakajo denar
Ljubljana, Posavje - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je 1. marca začela z zbiranjem vlog za subvencije 2006. Rok za oddajo vlog se bo iztekel 15. maja. Vendar pa kmete, še posebej posavske, zanima, kdaj bodo dobili izplačane subvencije za leto 2005. Mnogi so namreč zaradi naravnih nesreč ostali brez prihodkov, subvencij in državne pomoči za škodo po toči pa od nikoder. Sprašujejo se, kako bodo začeli novo sezono. Na vse pristojne so apel naslovili tudi s posavske območne kmetijsko gozdarske zbornice.
Vlagatelji so že dobili obrazce s predtiskanimi podatki o površinah ter grafični izpis površin. Kmetijske svetovalne službe jih sedaj vabijo na izpolnjevanje vlog, ko bodo vse potrebne podatke vnesli v računalniški sistem. Vlagatelj bo dobil računalniški izpis vloge, ki ga bo podpisal, po potrebi dopolnil s potrebnimi prilogami in dokazili ter poslal na agencijo. Ena glavnih letošnjih novosti je grafična prijava zemljišč na osnovi tako imenovanih grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč oziroma GERKOV - brez teh letos za subvencije ne bo mogoče zaprositi.
Časa za oddajo vloge je letos nekaj več, zadnji dan je 15. maj.
Bolj kot letošnje subvencije pa v tem trenutku posavske kmete skrbi, kdaj bodo končno dobili subvencije za lansko leto, saj jih večina še ni dobila niti odločb. Sprašujejo se, kako naj nabavijo fitofarmacevtska sredstva, semena in kako naj začnejo s spomladanskimi deli, ko pa komaj zmorejo preživeti. Daje stanje v kmetijstvu, še posebej v posavski regiji, zares nevzdržno, da se zmanjšuje stalež živine, da se kmetijske površine zaraščajo, repromaterial se draži, socialni transferji pa se višajo, so vse pris-
tojne inštitucije opozorili tudi s kmetijsko gozdarske zbornice, H ji predseduje Franc Pribožič.
S vprašanji glede omenjene problematike smo se obrnili na agencijo za kmetijske trge, kjer so nam pojasnili, daje prišlo do zaustavitve izplačil za leto 2005, ker so zaradi Zakona o dohodnini morali spremeniti programsko
opremo. Po njihovem zagotovilu naj bi z izdajanjem odločb za lanske subvencije nadaljevali v drugi polovici marca. Da ne bi kmetje preveč glasno nergali, so v pojasnilu še dopisali, daje rok za izplačilo do 31. junija 2006 -kar pomeni, da niti tega ne vedo, da ima junij le 30 dni.
Jelica Koršič
Vladaje 2. marca končno sprejela uredbo o subvencioniranju zavarovalnih premij za kmetijske pridelke, za kar je po besedah ministrice za kmetijstvo Marije Lukačič v proračunu namenjenih 500 milijonov SIT. Očitno premalo, da bi država subvencionirala tudi zavarovanje proti pozebi. Uredba namreč določa le sofinanciranje zavarovanjakmetijskih kultur pred nevarnostjo toče, požara in udara strele in sicer v višini 30 odstotkov.
KRONIKA
Stečajni Jutranjke toži
Prevozniki ilegalcev
Rabiča
Krško - Stečajni upravitelj Jutranjke Tomaž Kos je na Okrožno državno tožilstvo v Krškem vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja Jutranjke Miho Rabiča. Sumi ga zlorabe položaja in oškodovanja upnikov ter odškodninsko toži za 636 milijonov SIT.
Stečajni upravitelj Jutranjke je že lani oktobra na naroku za preizkus terjatev izjavil, da bo najbrž vložil odškodninsko tožbo proti Rabiču, pred dnevi pa je svojo napoved uresničil.
Pri prevzemu stečaja in obdelavi podatkov poslovanja je namreč prišel do spoznanja, daje Rabič preko posojanja sredstev državne pomoči, ki jih je dobila Jutranjka, del denarja speljal v zasebne žepe. Po Kosovem mnenju je bila leta 2003 ustanovljena družba Jutranjka Naložbe, kjer je bil Rabič direktor, z namenom goljufije, da bi se v njej parkirala sredstva državne pomoči in se posojala podjetju Redcos ter fizičnim osebam. Delno se je denar sicer vrnil v matično Jutranjko, nekaj pa ga je bilo pobotanega. Redcos je živel samo na račun Jutranjke in je v času
Rabičevega manevriranja z dobrimi 180 milijoni SIT državne pomoči močno povečal poslovanje, a po stečaju Jutranjke takoj tudi sam zapadel v stečaj.
Tomaž Kos
Tomaž Kos je na podlagi izstavljenih računov seštel, da je Jutranjka plačala Redcosu in Jutranjki Naložbe 33 milijonov SIT za storitve sveto-
vanja. V Redcosu sta bila nosilca dejavnosti Rabičeva znanca - plesalca iz njegovega obdobja plesne kariere, in ne kakšna strokovnjaka za finance.
Kosova ocena je, daje Rabič s svojim početjem Konfekcijo Jutranjka oškodoval za najmanj 232 milijonov SIT in jo pripeljal do stečaja. Zaradi takšnega izžemanja podjetja so oškodovani upniki. Stečajni upravitelj odškodninsko toži Rabiča za 636 milijonov SIT, poleg tega ga sumi še zlorabe položaja.
Čeprav je Kos lani omenil, da bo sofisticirano obliko osebnega okoriščanja težko dokazati, ga je za vložitev tožbe najbrž opogumila nedavna sodba, v kateri je bil Rabič spoznan za krivega neupravičene porabe sredstev državne pomoči in ponarejanja listin ter obsojen na 11 mesecev zapora. B.D.
Svečana prisega za novo petletko
Krško - Posavskim sodnikom porotnikom, ki so svoj mandat na Okrožnem sodišču Krško pričeli pred petimi leti, se ta izteka. 12. marca bodo nastopili novi sodniki porotniki, ki so že izrekli svečano prisego.
Prisega enega izmed porotnikov
“Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval pravni red in da bom odločal po svoji vesti”, se je glasila svečana zaprisega, s katero so se zaobljubili sodniki porotniki. Okrožno sodišče Krško potrebuje za nemoteno delo 140 sodnikov porotnikov, vendar jih bo delo v tem mandatu opravljalo 131. Število porotnikov iz posameznih občin je odvisno od števila prebivalcev. Porotniki, med katerimi je precej tistih, ki so to funkcijo oprav-ljali že v sedanjem in tudi v prvem obdobju, imajo petletni mandat. V zgodovini Okrožnega sodišča Krško teče tretji mandat, saj je sodišče staro 11 let. Kot je povedala predsednica sodišča Dušanka Weiss, je krško okrožno sodišče v tem času dobilo v reševanje skoraj 41 tisoč zadev in konec lanskega leta je ostalo le 1130 nerešenih zadev, kar je dober rezultat.
Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik Višjega sodišča iz Ljubljane Jernej Potočar. Dejal'je, da javno mnenje sodnikom ni najbolj naklonjeno, saj je poklic sodnika tak, da si v vsaki zadevi nakoplješ zamero vsaj ene stranke. Kot je poudaril Potočar, so dosežki slovenskih sodišč iz leta v leto boljši, kri-
tike na račun sodnikov in njihovega dela pa se iz leta v leto povečujejo.
Sodnikom porotnikom sta tako Weissova kot Potočar iskreno čestitala in jima položila na srce, daje delo sodnika porotnika častno, a izredno odgovorno.
Sodnike porotnike kličejo na obravnave po abecednem redu, za svoje delo ga dobijo minimalne nagrade. Ze nekaj časa sodišča opozarjajo, da so te nagrade preskromne in bi jih bilo potrebno uskladiti vsaj z rastjo življenjskih stroškov. Kot je napo-
vedala predsednica Okrožnega sodišča Krško Weissova, bodo njihove pobude v tem letu menda končno uslišane.
Nada Černič Cvetanovski
TOM pti IPMS
ajgiss »a* bolht
TEHNIČNI PREGLEDI ** REGISTRACIJA VOZIL
°jy
www.avtoSne-krsko.si
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK - PETEK: 7. do 17. ure
SOBOTA: 8. do 12. ure
OB SOBOTAH PREVENTIVNI PREGLED GRATISI
mm/m-m-m
snuittinamiaia _________________________________Avtoline KrSko tt.o.o., Bohoričeva 10,8270 Kršim
na sodišču
Krško - Na okrožnem sodišču se je začelo sojenje združbi, ki jo obtožnica bremeni nezakonitega spravljanja ilegalcev preko državne meje. Na zatožni klopi se je znašlo šest oseb: Aleksander Ajdišek, Danijel Nemcič, Avni Rrahmani, Asmir Sabotič, Dalibor Gicič in Miro Perič, medtem ko bo postopek zoper Gruma in Milana Stergarja potekal ločeno.
Omenjena združbo so policisti odkrili lani, ko so spremljali preprodajalce droge. Sprva je tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve zoper vse vpletene spisala eno obtožnico, a seje izkazalo, daje le ena oseba - Aleksander Ajdišek - vpletena v obe zadevi, zato sedaj preprodajalcem droge in sprovajalcem ilegalcev sodijo ločeno.
Na prvi obravnavi se nekateri obdolženci niso zagovarjali, nekateri pa so zagovore, ki so jih dali pred preiskovalnim sodnikom, delno spremenili. Zanimivo je, da so med obdolženci tako dobro situirani ljudje kot so taksisti, ki se ukvarjajo še s preprodajo avtomobilov, kot ljudje, katerih sorodniki nimajo denarja za plačilo varščine. Tak je primer hrvaškega državljana Nemciča, ki se nahaja v priporu. Morebitno plačilo varščine, da ga izpustijo iz pripora, ne pride v poštev, je dejal Nemcič, razen če bi se sodišče odločilo za minimalno
varščino. Ta pa ne pride v poštev zaradi bojazni, da bi Nemcič potem izginil in se ne bi javljal sodišču. Kot je dejal Nemcič, ga služba na Hrvaškem trenutno še čaka, a verjetno ga ne bo več dolgo. Mladenič ima tudi otroka, sorodniki mu odplačujejo večji kredit.
Da se vpletanje v sumljive posle ne konča le na sodišču ali v zaporu, temveč ima še številne druge posledice, kaže primer obdolženega Periča, ki tudi trdi, daje nedolžen. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja gaje zapustila partnerka z otrokom, njegov oče pa je - ko je slišal namige o sinovih nečednih poslih - skočil pod vlak.
Sicer pa na Policijski upravi Krško ugotavljajo, da število ilegalnih prehodov preko državne meje upada, podobni podatki veljajo za vso Slovenijo. Tako je bilo v letošnjem januarju na območju Slovenije obravnavanih 312 ilegalnih prehodov državne meje, kar
je za 27 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Največ ilegalnih prehodov je bilo na meji s Hrvaško, najpogosteje pa so biti obravnavani državljani Albanije, Srbije in Črne gore, Turčije in BiH. Ilegalne migracije, katerih vzrok so zlasti slabše ekonomske razmere v državah, od koder ilegalci prihajajo, preko Slovenije večinoma potekajo v druge države EU, predvsem v Italijo.
Ilegalce so včasih množično prevažati s kombiji in prirejenimi prostori v kamionih, danes pa jih zaradi večje varnosti prevažajo predvsem z osebnimi avtomobili. Zato so se tudi cene teh “storitev” močno zvišale. Številni ilegalci doma prodajo vse svoje premoženje, da plačajo pot v obljubljeno deželo in v lepše življenje, nazadnje pa jih dobi policija in se morajo brez vsega vrniti domov. Tudi zaradi tega, ker služijo na račun nesreče drugih, so za sprova-jalce ilegalcev preko državne meje zagrožene visoke zaporne kazni. P.U.
IB
Na hladno do streznitve
Sevnica, 13. marec -Policisti so posredovati na železniški postaji v Sevnici, kjer so mladostniki kršili javni red in mir s tem, da so kričati na javnem kraju ter razbiti vrata na WC-ju. Policisti so izslediti tri kršitelje iz območja Posavja ter dva od njih tudi pridržati, saj sta v vinjenem stanju s kršitvami in z nedostojnim vedenjem nadaljevala, za obvladanje kršiteljev pa so policisti uporabili tudi fizično silo in sredstva za vklepanje.
Vlom v mini kasino
Čatež ob Savi, 11. marec - Neznanci so vlomiti v več avtomatov Mini kazi-noja termalne riviere Term Čatež. Po prvih ugotovitvah so neznanci vlomiti v avtomate za igrače in žetone ter odtujili nekaj čez 115.000 SIT gotovine. Za storilci še poizvedujejo.
Odkriti
ponarejeni evri
Brežice 7. marec- V Novi ljubljanski banki v Brežicah so odkriti bankovec za 200 evrov, ki naj bi bil ponarejen. Policisti so bankovec zasegli. Poslati ga bodo na Banko Slovenije v ekspertizo in potrditev ter podati kazensko ovadbo zaradi ponarejanja. Oseba, kije bankovec prinesla na banko, je sicer znana, v policijski preiskavi pa se bo ugotovilo ati bo ovadena ta ista oseba ati kdo drug.
Požar povzročil za milijon SIT škode
Orešje na Bizeljskem - Na gospodarskem poslopju v Orešju je 11.marca zvečer prišlo do požara. S pomočjo domačinov je 37 gasilcem s štirimi voziti iz prostovoljnih gasilskih društev Orešje, Bizeljsko in Kapele uspelo požar lokalizirati in pogasiti. Policisti in kriminalistični tehnik so ogled kraja zaključiti naslednji dan, vzrok požara pa še ni znan. Požarje po prvih ocenah povzročil za okoli milijon SIT škode. Zgorelo je leseno ostrešje lesenega dela in del ostrešja dozidanega objekta. V gospodarskem poslopju je bilo tudi nekaj sena in koruznice.
Vožnjo končal v gospodarskem poslopju
Stara vas na Bizeljskem - Na regionalni cesti v naselju Stara vas na Bizeljskem se je zgodila prometna nesreča, v kateri seje voznik osebnega vozila hudo telesno poškodoval.
Policisti so z ogledom kraja prometne nesreče in zbiranjem obvestil ugotoviti, da je 32-letni voznik osebnega vozila iz Brežice vozil iz Brežic proti Bizeljskemu. V blagem ovinku, v delu, kjer se začne cesta vzpenjati, je zapeljal na bankino, izgubil oblast nad vozilom in po dobrih 30 m trčil v gospodarsko poslopje ob cesti. Voznik seje v nesreči hudo telesno poškodoval (zlom čeljusti, pretres možganov...) in so ga z reševalnim vozilom odpeljati v brežiško bolnišnico.
Po prvih ugotovitvah voznik med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom, domnevni vzrok nesreče pa je neprilagojena hitrost.
Zaradi prevelike količine mamil omagal
Krško - V Zdravstveni dom Krško so na urgenco pripeljali 25-letnika iz okolice Kozjega, ki gaje bilo ob prihodu potrebno oživljati. Ob nudenju prve pomoči so na roki ugotovili sveže sledi intravenoznega zaužitja mamil in je pozitivno reagiral na mamilo heroin. Policisti so ugotovili, & sta 25-letnika pripeljala dva njegova znanca, s katerima naj bi se, po njunih besedah, celo noč zabavati. Nazadnje naj ti1 se nahajati na avtobusni postaji v Krškem, kjer so 25-letni' ka popoldne nekaj časa pustiti samega. Pri vračanju dornov sta ugotovila, daje z njim nekaj narobe, zato sta ga pripei' jala v zdravstveni dom. Po nudenju prve pomoči in krajšem11 počitku so ga lahko odpustiti domov.
KRONIKA
Oprostilna sodba
Ko policisti grešijo, se obdolženci smejijo
Krško - Zelo redko se zgodi, da bi bili ob razglasitvi sodbe zagovorniki obdolženih zadovoljni in ne bi napovedali pritožbe. A zgodilo se je prav to. Sodni senat, ki ga je vodil sodnik Peter Žnidaršič, je namreč Božidarju Oprešniku, Boštjanu Grzinčiču in Venčeslavu Hočevarju, ki jih je obtožnica kot združbo bremenila neupravičenega prometa z mamili, izreklo oprostilno sodbo.
Pred sedmimi leti je policija v Celju pri preprodaji 367 gramov heroina zalotila združbo, v kateri so bili Božidar Oprešnik, Boštjan Grzinčič in Venčeslav Hočevar. Omenjeni so heroin prodali tajnemu policijskemu sodelavcu, že pred tem pa naj bi Oprešnik nekaj heroina prodal tajnemu policijskemu sodelavcu na sevniški bencinski črpalki. V spektakularni akciji po celjskih ulicah so Oprešnika in Hočevarja ujeli, Grzinčič pa je pobegnil.
Na sodišču sta se tako v začetku znašla le Oprešnik in Hočevar, saj je bil Grzinčič še vedno na begu. Oprešnik je bil obsojen na 6 let in 6 mesecev zapora, Hočevar pa na dve leti in pol. Sledile so pritožbe na višje sodišče, kr je ugotovilo, da sodišče ni v popolnosti ugotovilo dejanskega
stanja. Prvostopenjsko sodišče je odločalo znova; takrat so že ujeli tudi Grzinčiča, ki se je na sodišču pridružil sodelavcema. V drugi razsodbi je sodišče nekoliko omililo kazni. Oprešniku je kazen znižalo za tri mesece, Hočevarju za pol leta, Grzinčiču pa prisodilo štiri leta zapora. Spet so sledile pritožbe na višje sodišče, ki je zadevo ponovno vrnilo v Krško. Tokrat naj bi bilo najbolj sporno tajno policijsko delovanje, na katerem je temeljila vsa akcija in vsa obtožba. Tajni policijski sodelavec seje namreč pojavil kot kupec heroina že v Sevnici in nato v Celju in heroin za 27 tisoč tedanjih mark tudi dejansko odkupil.
V vnovičnem sojenju seje sodišče osredotočilo na odredbo o tajnih policijskih metodah, kot so tajni policijski
sodelavec, tajno sledenje, prisluškovanje in podobno. Izkazalo se je, da formular Generalne policijske uprave iz Ljubljane, ki odobrava tajne policijske metode, sicer nosi podpise vseh pristojnih, ni pa v njem izrecno napisano, ali se tajno policijsko delovanje odobri ali ne. Kot priči sta se pojavila tudi takratna prva moža policije - generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič ter pomočnik direktorja kriminalistične službe in svetovalec vlade Drago Kos. Njuna pojasnila so pustila sodišče v dvomih in ker morajo biti odločitve sodišča onkraj vsakega dvoma, je sodišče iz spisa izločilo vse, kar je temeljilo na tajnih policijskih ukrepih, s tem povezana zaslišanja, poročila in podobno. Sodnega dosjeja tako praktično ni bilo več.
Zaradi napake policije, ki je s tajnimi metodami nezakonito posegla v človekove pravice, ki izhajajo iz ustave, je sodni senat tako vsem trem izrekel oprostilno sodbo, stroški sodnega postopka pa bremenijo proračun oz. davkoplačevalce.
Vpletenim v ta proces, nekateri od njih so v pripora presedeli že leto in več, seje ob razglasitvi sodbe kar smejalo, tožilstvo pa je napovedalo pritožbo. Meni namreč, da je sodišče neutemeljeno izločilo dokaze, zbrane na osnovi posebnih metod in sredstev. Po mnen-ju tožilstva sta visoka policijska funkcionaija pojasnila, daje bilo tajno policijsko delovanje dovoljeno, saj sicer do njega ne bi prišlo. Po mnenju tožilca Bogdana Matjašiča gre zgolj za formalno, ne pa vsebinsko napako policije. P.U.
Namesto v Caracas v Maribor
Brežice - Vitomir Sternen, nečak slavnega slovenskega impresionističnega slikarja, je bil na krškem okrožnem sodišču lani obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let. Kazni se je hotel izmuzniti tako, da bi se odselil v Venezuelo, a mu ni uspelo.
52-letni policist, vojak in gasilec Vitomir Sternen je v Venezueli kupil posestvo, kamor seje nameraval preseliti. S tem se je hotel izogniti zaporni kazni, ki gaje doletela zaradi spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let. Sternen, ki seje pred leti iz Kranja preselil v Brežice, se je takoj vključil v gasilsko dejavnost. Organiziral je gasilsko mladino in kar preveč zgledno skrbel za mladinski podmladek. Izkazalo seje, da ima pri tem svoje račune. Rad je namreč imel rosno mlade dečke, kijih je - tudi brez vednosti gasilskega društva - vozil na izlete in taborjenja, k sebi v stanova-
Vitomir Sternen
nje, jim predvajal pornografske filme, jih nadlegoval in podobno. Posamezne dečke je
odpeljal na piknik in če niso počeli tistega, kar je hotel sam, j ih j e kar pustil in se od-peljal. Nekateri starši so bili nad pretirano navezanostjo svojih otrok na “učitelja” nezadovoljni, saj naj bi se nekateri fantje kar preselili k njemu.
Prava resnica o aktivnem prišleku je prišla na dan in sodišče je Sternenu prisodilo štiriletno zaporno kazen. V čakanju na razsodbo z višjega sodišča pa je Sternen hotel raziskati nove dežele (in nove ljudi). Zaradi begosumnosti so ga priprli in tako je namesto v “ Hey Caracas” prišel v “toti” Maribor. N.Č.C.
Smrt ob progi
Rožno - Ali je bila duševna stiska tista, ki je v smrt pognala 23-letno dekle s Senovega? V hladnem večera seje brez dokumentov ali kateregakoli drugega razpoznavnega predmeta - denimo nakita -odpravila od doma, kamor se ni nikoli več vrnila.
Da nekaj nenavadnega leži ob progi v naselju Rožno je šele zjutraj opazil eden od strojevodij na relaciji Brestanica - Blanca. Policijska patrulj a in železniški delavci, ki so odšli na kraj dogodka, so ugotovili, da gre za truplo mlade neznane ženske. Na podlagi objavljenega opisa v medijih je bila odkrita identiteta dekleta, ki so jo potrdili tudi svojci.
Na truplu ni bilo znakov kaznivega dejanja, zato ostaja sum, da seje dekle odločilo za samomor. N.Č.C.
Razkrili skupino osumljencev velikih tatvin
Krško - Policisti Policijske postaje Krško so v sodelovanju s policisti iz Brežic in Sevnice ter ob pomoči krških kriminalistov v hišnih preiskavah na območju Posavja zasegli večje Število različnih ukradenih predmetov, katerih skupna vrednost presega dva milijona SIT. Storitve 32 kaznivih dejanj tatvine je osumljenih pet Posavcev, ki so kazniva dejanja °pravili v letu 2005 in prvih mesecih letošnjega leta.
Kot so sporočili iz Policijske uprave Krško, je pet osumljencev, starih med 16 in 21 let, v tem obdobju opravilo več tatvin na deloviščih ter vlomnih tatvin v trgovine, poslovne Prostore, stanovanjske hiše in vikende.
Policisti so pri osumljencih opravili šest hišnih preiskav, °b katerih so našli večje število ukradenih predmetov, pred-Vsem motornih žag in kosilnic, avdio-vizualnih predmetov, ayto-akustike in delovnih strojev. 18 kaznivih dejanj je bilo storjenih na območju občine Krško, 10 v občini Brežice in 4 v °kčini Sevnica.
V povezavi z navedenimi kaznivimi dejanji so policisti ®vadili tudi tri občane, stare 19,23 in 41 let, doma z območja osavja, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikri-Vanja, saj so od osumljenih kupovali predmete, za katere so Vedeli, da so bili pridobljeni s kaznivimi dejanji.
Brežičan na meji z desetimi kg heroina
Vukovar - V nedeljo so hrvaški cariniki na mejnem prehodu s Srbijo in Črno goro aretirali 29-letnega Slovenca L.Š. iz Brežic, ki je v avtomobilu z ljubljanskimi registrskimi oznakami skrival nekaj čez 10 kg heroina. Čeprav je na mejo pripeljal sredi belega dne, so policisti nanj postali pozorni, ker seje obnašal precej živčno in vztrajno zatrjeval, da nima ničesar za prijaviti. Njihov sum ni bil zaman, saj so ob podrobnejšem pregledu skoraj iz vsakega bolj skritega kotička izvlekli zavoje heroina. Po neuradnih podatkih policije v Osijeku je bil to eden od njihovih rekordnih ulovov, takoj za tistim izpred nekaj dni, ko so neki Nemki zasegli 12 kg zelo čistega heroina.
Potem ko so cariniki in policisti pridobili potrebno dovoljenje, so Brežičana Hrvati seveda priprli in odvedli k preiskovalnemu sodniku, kjer je trgovanje z mamili priznal. Povedal naj bi tudi, daje pošiljko sprejel na Kosovu, za bogato plačilo pa naj bi jo dostavil naročnikom v Sloveniji. Ker so na zaslišanju iz njega izvlekli ime osebe s Kosova, ki menda živi v Sloveniji, seje o primera začela zanimati tudi slovenska policija. Sicer pa glede takšnih kršitev sosedje Hrvati niso prav nič milostni, saj L.Š. grozi do 12 let zapora.
Francu Arhu 20 mesecev zapora
Krško - Franc Arh, ki se mu je v letošnji novoletni noči rodil sin David, verjetno še kar nekaj časa ne bo mogel opravljati svojih očetovskih dolžnosti. V priporu čaka na izid sojenja v zvezi s preprodajo heroina, kamor je vpleten, v teh dneh pa so ga na okrožnem sodišču zaradi povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti obsodili na 20 mesecev zapora.
Sodni senat pod predsedstvom sodnika Petra Žnidaršiča je ugotovil, daje Franc Arh kriv, daje 21. maja leta 2000 hudo telesno poškodoval Darka Božičnika, za katerega bi poškodbe lahko bile usodne. Tega dne je namreč Arh zvedel, daje Božičnik, s katerim sta imela nerazčiščene zadeve iz preteklosti, v piceriji v Krškem. Čakal je v bližini njegovega vozila. Ko je prišel, je do njega pristopil Arh. Božičnik seje zaklenil v avto, Arh pa je skozi vrata prtljažnika zlezel v avto, prislonil pištolo na Božičnikovo glavo in sprožil. Božičnik naj bi se, ko je na glavi začutil cev pištole, sunkovito nagnil naprej, tako da gaje izstreljena krogla, ki bi mu sicer prestrelila glavo, le oplazila. Božičniku je nato uspelo pobegniti iz avta in se zateči na policijsko postajo. V zvezi z dogodkom je podal tri različne izjave. Med drugim je dejal, daje Arha potem, ko je ta zlezel skozi prtljažnik v avto, prijel za obe roki in ga potegnil naprej, pri tem pa je počilo in krogla je zadela njega in prednjo šipo, ki se je sesula. Tožilec je za Arha predlagal petletno zaporno kazen. Po njegovem je nesporno, da sta imela Arh in Božičnik nerazčiščene račune, ki so izhajali iz skupne kriminalne dejavnosti, zato ne bi bilo presenetljivo, če bi Arhova dejavnost kulminirala v uboju. Arh je namreč večkrat grozil, da bo vse Božičnike pobil. Sodni senat pa ugotavlja, da ni dokazov, da bi šlo za poskus umora, gre pa za povzročitev hudih telesnih poškodb iz malomarnosti, ki bi bile za Božičnika lahko usodne. Tudi izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da bi bila posledica pravokotnega strela na oškodovančevo glavo skoraj zanesljiva smrt. Arh, kije imel v rokah nabito pištolo, je moral vedeti, da gre za nevarno orožje, ki se lahko sproži. Arh mora plačati tudi stroške kazenskega postopka in 100 tisoč SIT povprečnine.
Darko Božičnik, ki se nahaja nekje v tujini, je za bolečine in prestani strah zahteval takratnih milijon mark odškodnine, sodišče pa gaje sedaj napotilo na zasebno tožbo.
V obtožnici se je kot Arhov pomočnik sprva znašel še Marjan Omerzel, ki naj bi po krških lokalih preverjal, kje se nahaja Božičnik. Obtožba zoper Omerzela je bila zaradi pomanjkanja dokazov umaknjena. P.U.
www.volkswagen.si
Touranova nova oblačila
Traveiler
Paket Traveiler je nov paket dodatne opreme, s katerim je vaš novi Touran Trendline še udobnejši, predvsem pa dostopnejši. Paket vključuje klimatsko napravo, 16-colska lita platišča, posebno notranje blazinjenje in radio z vgrajenim CD-strežnikom za 6 plošč. Z njim prihranite kar 473.000 SIT.
Za doplačilo samo 78.000 SIT pa vam je na voljo tudi radijski in navigacijski sistem RNS 300 z MP3- in CD-predvajainikom. Opremite se!
#
Skupna poraba: 5,9-8,21/100 km. Emisije C02:159-197 v g/km.
Radanovič Brežice d.o.o.
ČemUčevj ulica 5,
8250 Brežice
Tel.: 07/49-92-150 Fax: 07/49-92-172
KANAL 2000
Evropski komisar Potočnik med seniorji
Več moramo vlagati v razvoj!
Krško - Kot uvod v praznovanje desetletnice so posavski seniorji povabili medse evropskega komisarja za znanost in raziskave dr. Janeza Potočnika. Predstavnikom posavskega gospodarstva in razvojnih ustanov je spregovoril o pomembnosti znanosti in raziskovanja za hitrejši ekonomski razvoj, o tem pa sta spregovorila tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in državni sekretar dr. Janez Možina.
Osnovni poudarek Potočnikovega predavanja je bil, da Evropa na področju vlaganj v raziskave in razvoj v svetovnem merilu močno zaostaja. Evropska skupnost mora zato do leta 2010 za razvoj nameniti tri odstotke bruto domačega proizvoda, pri čemer naj bi pretežni del sredstev predstavljal zasebni kapital. Evropa znanja naj bi preko Lizbonske strategije s povečanim vlaganjem zagotovila nova delovna mesta, razmah podjetništva, večjo fleksibilnost trga dela in zanesljivost energetskih virov. Evropska skupnost, je dejal Potočnik, pričakuje za boljšo konkurenčnost zlasti več tehnoloških in drugih spodbud od spodaj, zato je podprl tudi posavske razvojne načrte.
O tem je spregovoril tudi minister Vizjak, ko je omenjal prizadevanja Slovenije za
Udeleženci predavanja v Krškem
ohranitev konkurenčnosti svo- elektrarn, Termoelektrarno jega gospodarstva, pri čemer Brestanico, z morebitnim se poslužujemo tudi neposred- skladiščenjem plina ter izko-nih spodbud ter novih davčnih riščanjem geotermalne ener-olajšav za vlaganja. Izpostavil gije slovenski energetski baje pomen Posavja, ki postaja zen, neposredno pa lahko k z nuklearko, verigo savskih razvoju prispeva gospodarska
platforma s celovitim izkoriščanjem letališča Cerklje ob Krki ter seveda razvoj visokega šolstva.
O prizadevanjih Krškega za ustanovitev fakultete za energetiko, pomenu tretje prometne osi in skrbi za bolj kakovostno življenje je spregovoril župan Franci Bogovič, prvi mož krškega Vipapa Oldrich Kettner pa je opozoril na visoke takse, ki jih podjetje plačuje za odpadne vode, in ceno energije, zaradi česar niso konkurenčni. Ivan Mirt, direktor Tanina Sevnica, je dejal, da so kot inovativna firma udarjeni s prispevki za nagrade, Peter Zigante, direktor Savaprojekta Krško, pa je opozoril na konkurenčnost tistih, ki nič ne vlagajo v kadre, ter izpostavil težave pri projektiranju v državah nekdanje Jugoslavije.
Vlado Podgoršek
Priprave na regionalni razvojni program
Krško - Posavje mora do letošnjega septembra dobiti nov regionalni razvojni program za obdobje od 2007 do 2013. Nosilka priprave programa je Regionalna razvojna agencija (RRA). Načrt priprave programa mora potrditi Razvojni svet regije Posavje, ki po novem nadomešča Programski odbor za pripravo regionalnega razvojnega programa, vendar pa je odloke, ki opredeljuje regijske institucije v skladu z lani sprejetim zakonom, doslej sprejel le sevniški občinski svet. V Brežicah in Krškem bodo to storili v marcu, tako da bo lahko prve dni aprila zasedal Razvojni svet in imenoval vodjo priprave razvojnega programa.
Prvi šestletni razvojni program, ki se izteče z letošnjim letom, je bil za regijo učna doba in kazalnik o uspešnosti pridobivanja razvojnih sredstev. Lani je prišlo v Posavje iz izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa dobrih 217 milijonov SIT.
Regionalni razvojni program naj bi opredeljeval razvojne prioritete regije in v prvi vrsti bi moral služiti potrebam Posavja. Če ne bo le skupek želja ali statističnih spoznanj, temveč premišljena strategija kot posledica odgovornih od-
ločitev, podprtih v vseh treh občinah, bo relevantna osnova za pridobivanje sredstev državnega in evropskega proračuna, opozarja Darja Planinc iz RRA, ki dela na razvojnem programu.
Posavje s 70 tisoč prebivalci, s povprečno bruto plačo 241 tisoč SIT in s 13.378 evri bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca zaostaja za slovenskim povprečjem. Naša regija je po razvojnih kazalcih razvrščena v razred A, kamor sodijo najbolj nerazviti, in ji je določena najvišja
stopnja prednosti pri dodeljevanju finančnih spodbud. Sicer je tik pred prejemom nova metodologija izračunavanja razvojnega indeksa, a tudi po njej ostaja Posavje A regija. Planinčeva poudarja, da je to prednost, če bo programski del regijskega razvojnega programa vseboval dobre načrte. Za to so odgovorne vse tri občine kot nosilke lokalnega in regionalnega razvoja, Regionalna razvojna agencija pa bo kot nosilka priprave programa skrbela za vključevanje in
sodelovanje vseh relevantnih subjektov.
Časovni okvir za pripravo programa je 7 mesecev. Stroški nastajanja tega dokumenta, ki naj bi ga septembra potrdili na Svetu regije, so ocenjeni na slabih 29 milijonov SIT. Sevniška, krška in brežiška občina naj bi skupaj zagotovile dobrih 21 milijonov SIT, razliko pa pridobile preko razpisa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Branka Demovšek
Sindikat kmetov vodi Sevničan
Molan na čelu
Novo mesto - Ker je dosedanjemu predsedniku Sindikata kmetov Slovenije SKS) Marjanu Gorencu potekel mandat, so izvedli volilni občni zbor, na katerem so za novega predsednika izvolili Sevničana Romana Zvegliča. Poleg Žvegliča sta bila kandidata še Jože Romšak iz Kamnika in Peter Kramfogel s Pesnice pri Mariboru.
Roman Žveglič se je že doslej kot podpredsednik sindikata kmetov zelo aktivno vključeval v delo in se v javnosti izpostavljal celo pogosteje kot dosedanji predsednik. Se pod Gorenčevim vodstvom so v načrtu dela za letošnje leto predvideli določene spremembe v načinu in delu sindikata. Velik poudarek bodo namenili dodatnemu izobraževanju ter okrepljenemu sodelovanju z različnimi vladnimi in nevladnimi institucijami ter gospodarstvom. Na področju kmetijstva se namreč nenehno večajo potrebe po novih strokovnih znanjih, ki jih narekujejo strukturne spremembe, pospešen razvoj pridelovalnih tehnik, vse večja specializaci-
Roman Žveglič
ja ter hitro prilagajanje proizvodnje sodobnim potrebam trga. Vsemu temu pa nameravajo v večji meri prilagoditi tudi delovanje sindikata
kmetov v prihodnje, ko ga bo vodil Žveglič. Kot je povedal po izvolitvi, sodi med prve zahtevne projekte sindikata zagotavljanje ustreznega razvoja podeželja za črpanje evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi, primemo odzivanje na aktualne probleme ter povečanje vpliva SKS glede na pogajanja z vlado. Za uresničitev vseh zastavljenih ciljev pričakujejo tudi večjo podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med svoje prednostne naloge v letu 2006 pa uvrščajo tudi trdnejše povezovanje z ostalimi tovrstnimi sindikati v Evropski uniji.
Jelica Koršič
lovcev
Posavje - Na letnem občnem zboru so se zbrale starešine lovskih družin, ki delujejo pod okriljem Zveze lovskih družin Posavja. Za novega predsednika upravnega odbora ZLD Posavja so potrdili Miho Molana, člana LD Pišece. Dosedanji predsednik Anton Podgoršek je posavske lovce vodil osem let. Ob pregledu in sprejemu poročil za minulo leto so sprejeli tudi letošnji plan dela in plan dela od leta 2006 - 2010. L.Z.
Miho Molan
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana
Terenci ne bodo
preveč opazni
Na lokacijah za umestitev skladišča NSRAO Vrbina, Globoko in Čagoš se bodo proti koncu marca pričele začetne terenske raziskave. Trajale bodo dva mesece, zbrani podatki bodo obdelani v primerjalni študiji in v varnostni študiji, ki jo zahteva Uprava za jedrsko varnost.
V začetni fazi raziskav posegi v prostor niso preveč opazni. Po terenu bodo hodili ljudje z beležnicami in zemljevidi ter vpisovali podatke, ki bodo dali odgovor, če je določena lokacija primerna za izgradnjo skladišča. Poleg tehničnih omejitev se že izhodiščno takšnega objekta ne sme umestiti v zaščiteno območje, ki varuje določene živalske in rastlinske vrste, njihove življenjske prostore ali kulturno dediščino.
Na terenu bo prisotna manjša mehanizacija za vrtine, vkope in razkope. Geofizikalne raziskave bodo v tej fazi strokovnjaki opravili s pomočjo posebnega kabla, na katerega se namestijo senzorji - geofoni. Ti zaznavajo odboj različnih valov od zemeljskih struktur. Valovanje za potrebe merjenja se lahko sproža s posebnimi kladivi, seizmično puško in drugimi manjšimi poki.
Raziskavemorajo namreč izhodiščno povedati, da v bližini lokacije ni aktivnih zemeljskih prelomov in če je predviden površinski tip skladišča, ne sme biti v bližini plazovitega področja. Prav tako ne sme biti blizu nahajališč mineralnih surovin, ker bi odlagališče onemogočilo njihovo eventuel-no izkoriščanje. Prepustnost podlage je eden od pomembnih parametrov. Biti mora majhna.
Geološke, hidrološke, geomehanske, meteorološke in biološke raziskave bodo povedale, če teren na izbranih lokacijah ustreza zahtevam za umestitev objekta.
Z geološkimi, hidrološkimi in geomehanskimi raziskavami bodo preučili hribine in kamnine, njihovo sestavo, lastnosti, preperelost, trdnost, razpokanost, prepustnost za vodo, kemične lastnosti in podobno. S hidrološkimi preiskavami bo ugotovljena značilnost površinskih voda na merjenih področjih, možnost poplavljanja, nanosa materialov, erozije. Na potokih bodo nameščeni posebni prelivi za merjenje pretokov in na lokacijah meteorološke postaje. Potrebni so namreč podatki o količini padavin, hitrosti in smeri vetra, zračnem tlaku, vlažnosti, sončnem obsevanju in temperaturi. O življenjskih združbah v določenem okolju in kroženju snovi bodo dale podatke biološke raziskave.
Agencija za radioaktivne odpadke lastnikom zemljišč zagotavlja, da bo od vsakega pred kakršnim koli posegom pridobila dovoljenje in se dogovorila o povračilu škode. Gre za škodo na zemljišču in pridelkih, ki pa bo v tej fazi raziskav majhna. Za potrebe vrtin bo potrebno odstraniti kakšno podrast ali morda posekati drevo, sicer pa raziskave ne bodo vplivale na kakovost zemljišč.
Po zaključku del predvidoma v začetku junija bo na terenu ostalo nekaj vrtin kot opazovalnih objektov, vremenske hišice in kakšen od prelivov na potokih.
Spar v začetku junija
Ljubljana, Brežice - Trgovska veriga Spar je na slovenskem trgu prisotna že 15 let. Na novinarski konferenci so predstavili rezultate poslovanja in načrte za prihodnost.
Za družbo Spar je bilo leto 2005 najuspešnejše do zdaj in sicer tako po poslovnih rezultatih kot tudi po širitvi mreže trgovin. Skupni bruto promet je znašal 118 milijard SIT. Do konca prejšnjega leta je podjetje odprlo kar enajst novih trgovin in leto sklenilo s 55 sodobno opremljenimi trgovinami, s katerimi jo prisotno po vsej Sloveniji.
V družbi Spar Slovenija načrtujejo, da bodo v letošnjem letu odprli najmanj deset novih trgovin Spar in dva megamarketa Interspar. Med njimi bodo konec maja ah v začetku junija odprli tudi trgovino Spar v Brežicah, ki bo na 1550 m2 ponujala živil' ske in neživilske izdelke za gospodinjstvo. L.Z.
SavaGto, 16.3-2006
Spičasta obletnica Brestanice
in Krškega
Krško - Brestanico in Krško povezuje bogata zgodovinska preteklost, prvič pisno izpričana pred enajstimi stoletji. Letos mineva od tega 1111 let in organizacijski odbor, ki pripravlja primerno obeležje dogodka, je visoko obletnico štirih enic poimenoval kar “špičasta obletnica”.
Margareta Marjetic, Ljudmila Šribar, Sonja Levičar in Alenka Černelič Krošelj
Alenka Černelič Krošelj
iz Valvasorjevega raziskovalnega centra je kot glavna koordinatorka v organizacijskem odboru zadolžena, da se bodo občani in širša slovenska javnost skozi prireditve seznanili, kaj seje v davnini dogajalo na območju Brestanice in Krškega.
Kralj Amuf je v Ottingnu na Bavarskem 29. septembra 895. leta podpisal listino, s katero je svojemu fevdniku Val-tunu podelil v last med drugim tudi tri kraljeve kmetije v Marki ob Savi pri Rajhen-burgu in neko drugo posestvo na drugi strani Save na Krškem. To je prvi zapis z omembo Richenburcha in Gurchevvelta ali Brestanice in Krškega, je povedala Krošlje-va na tiskovni konferenci, kjer je organizacijski odbor predstavil okvir proslavljanja obletnice.
Glavna proslava bo 29. septembra v Krškem, naslednjega dne še v Brestanici, sicer pa se bo dogodek obeleževal skozi celo leto na različne načine.
Ljudmila Šribar iz oddelka za domoznanstvo Valvasorjeve knjižnice pripravlja brošuro o zanimivih temah nekdanjega življenja, od pomena sremiških vinogradov v času trapistov, do povezave
Krškega z Malteškim redom.
Tudi svet KS mesta Krško na čelu z Jožetom Habincem daje v letošnjem programu dela poudarek seznanjanju s pomenom te špičaste obletnice in pečatom, ki gaje zgodovinsko dogajanje pustilo današnjemu Krškemu. Tematske dogodke, na katerih bodo sodelovali znani zgodovinarji in jezikoslovci, so poimenovali kolokviji. Prvi je bil posvečen Dalmatinu in Bohoriču, ki zaenkrat razen imena ulice in šole nimata drugega dostojnega obeležja v kraju. Na aprilskem kolokviju bo predstavljeno delo trapistov s poudarkom na njihovi zaslu-
gi za takratni gospodarski razvoj Sremiča in Sotelskega. Majski kolokvij pa bo osvetlil like prvih krških borcev, o katerih je premalo zapisanega.
Brestanica in Krško, ki ju druži sedanjost, morata biti
povezana za projekte prihodnosti in ob tem ponosna na skupno zgodovino, izpričano v letnici 895.
Margareta Marjetic je
povedala, da bo med drugim javnosti predstavljena posebej za letošnjo obletnico uglasbena legenda z naslovom Špičasta sprava v izvedbi učencev Glasbene šole Krško. Legenda govori o sprtem spodnjem in zgornjem rajhen-burškem graščaku.
Visoka obletnica bo med nas prinesla mnoge zanimive, doslej za laično javnost neznane podatke o naj starejšem slovenskem gradu Rajhenburg, o izumrtju rodbine Rajhenbur-ških, o nekdanjem krškem polju. S tem se Krško in Brestanica pridružujeta tudi obeležju dnevov evropske kulturne dediščine, letos posvečene trgom in gradovom.
Branka Demovšek
Kolokvij v Dvorani v parku z naslovom Vloga in pomen “krških” protestantov je z referati in sodelovanjem uglednih slovenskih zgodovinarjev, jezikoslovcev ter raziskovalcev osvetlil velika moža 16. stoletja, v okolici Brestanice rojenega Adama Bohoriča in v Krškem rojenega Jurija Dalmatina. Lokalna stroka je po svoje prispevala k odkrivanju pomena slavnih rojakov za Krško. Alenka Černelič Krošelj išče sledi, ki bi pripeljale do podob njunih obrazov, Zorica Kerin pa seje lotila pregleda, koliko Dalmatina in Bohoriča zajemajo osnovnošolski učbeniki.
Vojne ne rešujejo ničesar
Brežice - Predstavitev knjige Prelom 1914-1918, priznanih zgodovinarjev Dušana Nečaka in Boža Repeta, je potrdila zanimanje ljudi za našo preteklost. Avtorja sta nazorno predstavila svoje skupno delo o svetu in Slovencih v prvi svetovni vojni, odgovarjala pa tudi na številna, resnično zanimiva vprašanja poslušalcev. Posavski muzej, ki je pripravil zanimiv večer s sprehodom v našo ne tako daljno preteklost, bi lahko podobno kulturnozgodovinsko druženje pripravil še kdaj.
sko-hrvaške komisije zgo- ložaj v svetu, pa j e bilo slišati dovinarjev, ko seje naša stran kar črnogledo misel, da smo dela lotila raziskovalno, v vedno na robu globalnega spo-Avstriji in na Hrvaškem pa s pada. političnim predznakom. Kar
zadeva trenuten strateški po-	Vlado Podgoršek
Društva se bodo selila iz doma na Gubčevi
Brežice - Mladinski center Brežice bo v letu 2007 doživel korenito gradbeno adaptacijo, potrebno za izvajanje novih vsebin kot “Mednarodno krožišče” za neformalno izobraževanje. Župan Ivan Molan seje sestal s sedanjimi uporabniki prostorov na Gubčevi 10 a, da bi se dogovorili, kam bi se lahko preselili in nadaljevali s svojimi dejavnostmi.
V projektu z naslovom “Mednarodno krožišče”, kije zaradi predvidene vsebine dobil zeleno luč za evropsko sofinanciranje, je dom JLA na Gubčevi 10 a predviden za nastanitvene kapacitete. Poleg Mladinskega centra sedaj v tem objektu koristijo prostore še različna društva, ki se bodo morala letos seliti. Nekaterim to celo odgovarja. Rdeči križ, denimo, pričakuje, da bo dobil na novi lokaciji več prostora, ki ga potrebuje za skladišče, z lažjim dostopom za starejše. Radioamaterji in strelci bodo lahko ostali, za vse druge uporabnike pa župan Ivan Molan vidi možnosti na novih lokacijah. Lahko bodo uporabili prostore v stari mestni hiši, proste kapacitete pa bodo tudi v občinski stavbi, ko se bo upravna enota preselila v nove prostore.
Župan poudarja pomen društvenega delovanja za boljšo kakovost življenja v občini, zato si bo prizadeval za ustrezne rešitve. Hkrati pozdravlja projekt mednarodnega centra za neformalno izobraževanje v Brežicah, saj se tudi občina vključuje v ta projekt, v 85 odstotkih pokrit z evropskimi sredstvi. Občina vanj vstopa kot lastnica objekta na Gubčevi, finančno pa je pomagala tudi pri pripravi projektne dokumentacije. B.D.
Dušan Nečak in Božo Repe sta doživeto razčlenila zgodovinsko ozadje, kije privedlo do prve svetovne morije in čas po njej. Tudi zaradi tega Ponuja knjiga Prelom resničen Prikaz prelomnega obdobja, ko je prišlo do nove preureditve sveta z razcvetom kolonializma in zametkov nacionaliz-
ja in ustanovitve skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev, v tistem času verjetno najbolj smotrne odločitve.
Uvodni prispevek obeh avtorjev je razvnel razpravo z nadvse zanimivimi vprašanji. Odgovor na vprašanje, kaj prinaša vojna, četudi kolonialna ali ideološka, je bil nedvo-
Dfnaž Teropšič, Dušan Nečak in Božo Repe
^°v. Konec prve svetovne v °ine, ko je s spopadi na Soči . ® slasti trpel naš zahodni del, L2 nastopom gospodarskih ri'lz najbolj prizadel revno i ovensk° prebivalstvo. Prišlo 0 množičnega izseljevan-
umen - umiranje za nič! Enak je seveda bil odgovor o razpadu skupne države Jugoslavije in mednacionalnih obračunih na njenem jugu. Beseda je tekla o neuspešnem delu slo-vensko-avstrijske in slo ven-
Vinogradniške površine se zmanjšujejo
Sremič - Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije VINIS je svojo letošnjo redno skupščino pripravila na Sremiču. Ob pomoči bizeljsko-sremiških vinogradnikov oziroma njihovega predsednika Lojzeta Kuneja so predstavniki zveze, ki povezuje 35 vinogradniških društev od Primorske do Prekmurja, govorili o svojem položaju zadnje leto.
Kot je v pozdravnem nagovoru dejal Stanko Soster, predsednik zveze, so naši vinogradniki in vinarji lani doživljali vedno nove pretrese, povezane z novo zakonodajo. Zapletalo seje ob novem vinskem zakonu, ki pa je kljub burnim razpravam ohranil vinorodne dežele Primorska, Posavje in Podravje z devetimi vinorodnimi okoliši. V Posavju so to dolenjski, bi-zeljsko-sremiški in belokranjski vinorodni okoliši. Nepotrebni so bili tudi zapleti o dodatnih obveznostih naših pridelovalcev grozdja in vina, ki, kljub temu da so pomembna gospodarska panoga, preživ-
tega pojava ni zaznati.
Udeleženci skupščine so v svoj delovni program med drugim zato zapisali, da bodo načrtno spremljali položaj vinogradništva, sodelovali v pripravi nove zakonodaje in zagovarjali interese malih vinogradnikov. Še naprej bodo sodelovali na vinskih sejmih in drugih prireditvah, pripravili tretji vinogradniško-vinarski kongres z mednarodno udeležbo ter proslavili desetletnico zveze.
Po zanimivem kulturnem programu, ki so ga pri Treh lučkah pod največjo “prešo” v Evropi pripravili domačini, so podelili deset priznanj
Lojze Kunej (v sredini) z gosti
ljajo težke čase. Tudi zaradi zaslužnim posameznikom, naravnih ujm, zapletov okrog Med njimi tudi Stanku To-zakonodaje, zahtev Evropske mazinu iz Kostanjevice na unij e in nepovezanosti upada Krki za zasluge pri uvelj avit-obnova vinogradov, kar pose- vi cvička, ter v zvezo sprejeli bej velja za Haloze in Po- nove člane, dravje, medtem ko na Dolenjskem zaradi iskanega cvička	Vlado Podgoršek
Priznanja Civilne zaščite
Krško - Na svetovni dan Civilne zaščite je bila v Glasbeni šoli Krško regijska proslava s podelitvijo priznanj.
Srebrni znak Civilne zaščite so prejeli Gasilska zveza Brežice - za odličje sta jo predlagala župan in Občinski štab CZ, Gasilska zveza Sevnica, prav tako stajo predlagala občina in Občinski štab CZ ter Franc Pavlin, namestnik poveljnika CZ Krško. Za priznanje sta ga predlagala poveljnik občinske CZ in župan.
Prejemniki bronastega znaka so bili Enota za prvo pomoč NEK, ki svoje veščine usposobljenosti vsako leto z odličnimi rezultati pokaže na regijskem tekmovanju, dr. Branko Robič, član brežiškega štaba CZ, in Mirjana Ajster, članica krškega štaba CZ.
Dobitnikom priznanj seje za njihovo delo v sistemu Civilne zaščite zahvalil namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel. B.D.
Na osrednji državni slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite v Cankarjevem domu v Ljubljani so na predlog Gasilske zveze Slovenije plaketo Civilne zaščite podelili tudi Sevničanu Antonu Korenu, podpredsedniku Gasilske zveze Slovenije in članu štaba CZ za Posavje, bronasti znak pa je prejel Milan Kajič, poveljnik Gasilske zveze Sevnica.
Anton Koren
Krizni center za otroke in mladostnike
Krško - Pod okriljem Centra za socialno delo Krško že nekaj časa deluje krizni center, ki je namenjen otrokom in mladostnikom do 18. leta starosti. Ustanovljen je bil kot sedmi krizni center v Sloveniji. Pokriva celotno področje Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Namenjen je otrokom, ki potrebujejo strokovno pomoč za razreševanje svoje zapletene situacije. Otroci in mladostniki se zaradi svoje osebne stiske lahko umaknejo iz svojega domačega okolja in se pri njih nastanijo do treh tednov, kjer skupaj s strokovnimi delavci in drugimi ostalimi strokovnimi službami iščejo primerne rešitve. Na krizni center se lahko obrnejo kadarkoli v tednu, saj so dosegljivi 24 ur na dan, vse dni v letu. Otroci in mladostniki, ki so v težavah in potrebujejo pogovor ali samo nekoga, ki bi jih poslušal, jih lahko pokličejo na tel. št. 07/49-05-177 ali na št. 041-886-208, lahko pa se tudi osebno oglasijo pri njih. V centru je zaposlenih sedem strokovnih delavcev, med njimi sta tudi Alenka in Sašo.
Kje se nahaja krizni center za otroke in mladostnike?
Alenka: Krizni center se nahaja na Cesti krških žrtev 105, v nekdanjem dijaškem domu za mladinskim centrom. Namenjen je mladim, starim do 18 let, ki se zaradi stiske, ki jih doživljajo v domačem okolju, želijo za nekaj časa umakniti iz domačega okolja, kjer prihaja do različnih konfliktnih situacij oziroma nezmožnosti funkcioniranja v tistem okolju.
Delujete v okviru Centra za socialno delo Krško. Kako je prišlo do odločitve, da se v Posavju ustanovi takšen center?
Alenka: Prvi krizni center je bil ustanovljen v Ljubljani pred 10 leti. V Sloveniji je sedem takšnih centrov in področje Posavja, Dolenjske ter Bele Krajine še ni bilo pokrito.
Kdaj se lahko mladi obrnejo na vas?
Alenka: Ko imajo kakršnekoli težave doma, v šoli ah drugje. Lahko preidejo samo na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostanejo.
Kako lahko pridejo k vam? Samostojno ali jih k vam napoti kdo drug?
Sašo: Obe možnosti sta. Namestitev v kriznem centru je prostovoljna; tudi če so napoteni, ne izvajamo pritiskov na njih, da morajo ostati. Se pa potrudimo, da jim je dobro in da radi ostanejo. Lahko pridejo kadarkoli, z njimi se bomo pogovorili o težavah, kijih imajo in potem
skušali poiskati ustrezno rešitev.
Katere oblike pomoči nudite mladim, ki se zatečejo k vam po pomoč, po nasvet?
Sašo: Prva je socialna pomoč - pogovor z otrokom ali mladostnikom, da ugotovimo, za kaj gre. Potem kot ekipa naredimo individualni načrt. Z aktivnim sodelovanjem ocenimo, kaj je tisto primarno, na čem bi morali delati, in temu kasneje sledimo.
Kako dolgo mladi ostanejo pri vas?
Alenka: Ostanejo lahko največ tri tedne. V tem času iščemo rešitev zanje. Če je v tem času ne najdemo, se lahko namestitev podaljša še za tri tedne. Dosegljivi smo 24 ur vse dni v letu in kadarkoli se lahko obrnejo na nas. Ali pridejo sami, ali pokličejo, ali jih k nam napotijo na centru za socialno delo, v šoli ah drugih institucijah.
Kakšne so dosedanje izkušnje pri delu z mladostniki?
Sašo: Doslej so vsi prišli nazaj na obisk, pogledat, kako smo, povedat, kako jim gre. Imam občutek, da smo pri vsakem primeru, ki smo ga obravnavah, prišli do neke rešitve. Mislim, da ima mladostnik, ko odhaja, občutek, daje nekaj dobil, postal močnejši.
Alenka: Mogoče pri nas dobi drugačen vzorec vedenja, življenja in spozna, da seje iz tega nekaj naučil. Uvidi, da lahko funkcionira tudi na drugačen način. Resje, da so tri-
je tedni kratka doba za globlje spreminjanje, dobi pa nove izkušnje.
Kako izgleda vsakdanje življenje v vašem centru - odjutra do večera?
Alenka: Dopoldne, če gredo otroci v šolo, urejamo razne druge zadeve. Če pa so iz bolj oddaljenih krajev - pokrivamo tudi Belo Krajino in celotno Dolenjsko in Posavje - potem v tistem času, ko so pri nas, ne hodijo v šolo in se mi s šolo dogovarjamo, da pri
nas predelujejo učno snov. Sledimo interesom in potrebam otrok, ki so pri nas. Z njimi izvajamo uče ure, različne aktivnosti; vse poteka zelo različno, ker so otroci in mladostniki različnih starosti. Poskušamo jih vključiti v aktivnosti, ki se dogajajo v Krškem, ogledamo si stvari, ki jih zanimajo. Sicer pa jim poskušamo zagotoviti čimbolj
“normalno življenje”, da se vključujejo v okolje.
Sašo: Imamo koncept hišnega reda in dnevnega reda, ki ga morajo mladi upoštevati. To je tudi pogoj ob vstopu, ko podpiše pristopno izjavo. Veljajo pravila, ki jih je potrebno upoštevati. Prihaja tudi do odstopanj, kadar ne gredo v šolo. Če je situacija stresna, jih en dan pustimo, da se odpočijejo. Sicer pa zjutraj vstanemo, sledi umivanje, zatem zajtrk. Nekateri gredo v šolo. Ko se vrnejo, pojemo
kosilo in se malo pogovorimo, odpočijemo, kasneje se učimo. Potem imamo proste aktivnosti, zvečer so spet pogovori. Poskušamo, da je vzdušje ugodno, vendar disciplinirano, kljub vsemu ni vse tempirano na minuto.
Alenka: Vzporedno s tem pa rešujemo težave mladostnika in sledimo ciljem, zaradi katerih je pri nas. Sode-
lujemo tudi s centrom za socialno delo, s starši.
Katere so najpogostejše težave pri mladostnikih?
Sašo: Zgodba, ki se dejansko ponavlja, je občutek drugačnosti, ki lahko izhaja iz stisk in se tako tudi izraža. Občutek, da jih starši ne sprejemajo. Mladi imajo določen stil, s katerim se starši največkrat ne strinjajo, ah pa jih okolica ne sprejema. Tako se začaran krog vrti in otrok ne najde tistega pravega načina komunikacije. Zato poskušamo graditi na tem, poskušamo okrepiti identiteto, da bi lahko bili to kar so. Poskušamo pametneje izraziti njihov “jaz”, da konfliktnost presežemo, da ugotovimo, kje je problem. Če so težave globlje, potem vključimo še ostale institucije in strokovnjake.
Kakšni so odzivi staršev mladostnikov, ki poiščejo vašo pomoč?
Alenka: Če pride mladostnik sam, je ponavadi tako, da so starši malo ogorčeni in je tudi prva reakcija takšna. Potem se skušamo z njimi pogovoriti, jih pomiriti. Starši ne poznajo dovolj ah sploh ne namena kriznih centrov in tudi ne vedo, kaj naj naredijo, če mladostnik gre od doma in se zateče k nam. Gotovo jim ni vseeno.
Sašo: Starše smo dolžni obvestiti, da je njihov otrok pri nas. Največkrat začutimo pomanjkanje komunikacije -pogovor. Ko se stiki s starši začnejo, smo večkrat prisotni.
Sašo in Alenka
Ko opazimo, daje spet prišlo do konflikta, poskušamo na blag način poseči vmes in pomagamo do skupne komunikacije. Če se postavim v vlogo staršev, ko nekdo pokliče in reče “vaš otrok je zdaj pri nas in bo tukaj tri tedne, ker ima to pravico”, verjamem, da je to šok. Takšna reakcija privede tudi do kakšne žal besede. Potem pa se običajno stvari umirijo, na tak ah drugačen način. Običajno se pokaže napredek v odnosu starši - mladostniki.
Morda pride do takšne reakcije tudi zato, ker starši niso seznanjeni s tem, da imajo otroci in mladostniki pravico do pomoči, nasveta?
Alenka: Verjetno se bojijo odzivov okolice, kaj bodo na to porekli sorodniki, sosedje...
Sašo: Dodal bi še, daje to, da bi si otrok vzel nekaj časa in šel, še posebej, če gre za neko institucijo, kot je krizni center, še vedno tabu tema in starši ne dojamejo, da je to nekaj naravnega. Če pride do konflikta, je prav, da se zadeve razčlenijo na dva pola in se potem, ko se naredi prazen prostor, stvari razmislijo, poležejo in se spet vzpostavi skupna komunikacija.

/
Se lahko mladostnik ponovno vrne k vam, če se spet sooči s problemi?
Alenka: Seveda. Pri tem ni omejitev. Če ima težave, se lahko zateče k nam.
Jana Morinc
Vplivi in vzroki za bolezen
Na ljudi vpliva cela vrsta škodljivosti, znanih in znanstveno dokazanih, mene pa zanimajo predvsem take, ki jih ugotavljam radie-stezijsko. Radiestezijska sevanja so po izvoru zemeljska ali kozmična, po učinku pa blagodejna ali škodljiva.
Blagodejna sevanja so taka, ki z blago močjo ugodno vplivajo na človeka. Po delovanju so običajno področna, koncentrična ali pa delujejo v pasovih.
Tokrat nekoliko več o škodljivih sevanjih, ki so različna; kozmična, zemeljska sevanja, tehnična sevanja in pažarčenja ljudi - zavestna ali nezavedna.
Poznam še druge vrste škodljivih vplivov, imenujem jih negativni energetski elementali, ki jih ljudje ustvarijo s svojim negativnim razmišljanjem o sebi, in pa blodeči elementali, ki vdrejo skozi načeto avro v človekov energetski sistem in mu škodijo. Obstajajo še elementali prostorov, ki ob določenih pogojih tudi lahko škodujejo. Na človeka lahko škodljivo delujejo negativne vibracije predmetov, slik, kipov, ročnih izdelkov. Poleg naštetih obstajajo še druge škodljivosti, ki jih ne bom podrobno predstavljala.
Posebej opozarjam na vizualizirani škodljiv elemental, ki je v energetskem smislu človeku zelo škodljiv. Tudi blodeče duše v avri so lahko zelo nevarne.
Zdravje se poslabša, če je človek dalj časa izpostavljen škodljivim energetskim vplivom. Naravnim škodljivim sevanjem, kot so kozmična, geopatogena, pa tudi tehnična, se maramo izogniti s primernim zavarovanjem. Dober radiestezist taka sevanja ugotovi kadarkoli in kjerkoli, tudi na daljavo, in svetuje, kako ukrepati. Za nevtralizacijo nekaterih prej naštetih škodljivosti pa je treba imeti veliko izkušenj, saj lahko povzročijo hude začasne in celo trajne posledice.
BLODEČI ENERGETSKI ELEMENTAL
Po mojih dosedanjih izkušnjah se pojavlja neodvisno od naše volje in razmišljanja, so negativni miselni vzorci, ki jih ljudje emitirajo, tak elemental vdre v človekov energijski sistem in se prisesa na del telesa ali organ, od koder prične črpati energijo. Nekaj časa sosednje čakre pomagajo uravnovešati energijo, vendar če to traja predolgo, se prične na takem mestu bolezen. Stanje, če je elemental prisesan več let, lahko povzroči hude organske okvare, odpravljam ga s pomočjo nihala izis, včasih se zgodi, da ima pacient tudi pet elementalov.
NEGATIVNI ENERGETSKI ELEMENTAL
Je škodljiva vibracija, ki jo človek postopoma gradi okrog sebe; nastane tako, da človek pogosto negativno premišlja o sebi, energije, ki se pri tem tvorijo, pa ustvarijo okrog telesa škodljiv energetski ovoj. Ko ta ovoj doseže kritično koncetraci-jo, prično škodljive energije iz njega delovati na najbolj občutljivo mesto v človekovem telesu. Negativna razmišljanja so strah, občutek krivde, manjvrednosti, nezadovoljstvo s svojim delom itd.
Takšen elemental je potrebno pri zdravljencu razgraditi, potrebno se je pogovoriti in ugotoviti, od česa je elemental nastal, od pacienta je seveda odvisno, kakor hitro bo uspel spremeniti razmišljanje, ki je privedlo do tvorbe elementala. Tako razmišljanje se bo verjetno ponavljalo še nekaj časa in bo potrebno tak - ponovno nastali elemental spet razgraditi, dokler ne bo zdravljencu uspelo spremeniti načina razmišljanja
VIZUALIZIRAN ŠKODLJIV ELEMENTAL
Ustvarijo ga predvsem osebe, ki imajo moč manipulirati z energijami. Taka oseba lahko v strahu, da mu kdo zavestno pošilja škodljive vibracije, pomisli na nekoga, ki ga sumi in že je ustvarjen zametek škodljivega elementala, nekak dvojnik zamišljene osebe. Elemental je odslej naprej že napajan z energijami strahu, bojazni, suma, kar so škodljive energije, ki se takoj usmerjajo proti ustvarjalcu tega elementala. Potrebno ga je razgraditi na mentalni ravni, saj lahko uniči človeka.
Minka Mendušič zdravilka, radiestezistka (tel.št. 041-219-148)
Minka Mendušič
rojstva v porodnišnici brežice
Letošnje Gregorjevo, ko se po starem izročilu ptički ženijo, je bil tudi zet Hermino Podkrižnik čisto poseben dan. Čeprav je iz Rogaške Slatine, je rodila v brežiški porodnišnici, ker ima tam svojega zdravnika. Kristjan, ki je že PraV‘ korenjak, saj je ob porodu tehtni 4000 g in meril 54 cm, je že njen tret j1 “moški”. Prva dva - partner Robi in starejši sin Aljaž, kije star dve leti in pol, že nestrpno čakata, da Hermina in KrisT jan prideta iz porodnišnice. Sicer je bil Robi priča veselemn dogodku in če morda mislite, da sta bila morda razočarano• ker v drugo ni bilo deklice, se motite - bila sta pripravljenn na fanta.
Rojstva od 28. februarja do 14. marca
Deklice so rodile: Petra Kučko iz Krškega, Brigita Voglar1 Velikega Obreža, Ksenija Povhe iz Narpla, Iveta Horvat iz Breza--Andreja Veršec iz Vitne vasi, Polonca Seničar iz Artič, Bruna Geršak iz Dolenje vasi pri Krškem, Sabina Bovha s Senovega Vesna Poljaševič z Raven.
Dečke so rodile: Suzana Ogorevc iz Brežine, Vanja Arh iz gri Leskovcu, Lea Gregl iz Brežic, Martina Šmajgl iz Brežic, La' Zigič z Mrtvic, Aleksandra Maznik iz Velikega Podloga, Li J Balon z Bizeljskega in Hermina Podkrižnik iz Rogaške SlatWe-
Azil za moške, imenovan salamiada
Sevnica - 45. salamiada, ki je letos potekala tudi v velikem šotoru pred gostilno Vrtovšek, je odlično uspela. Salame so bile dobre in veliko jih je bilo, prav tako obiskovalcev. Premierno se je predstavila salamarska glasbe-

na skupina, z Muljave je prihlačal Krjavelj, tisti, ki je nekoč hudiča na pol presekal. Prišli so gostje z Madžarske, župan in oba podžupana iz Sevnice pa tudi poslanec Rugelj in minister Vizjak. Kaj bi si človek želel še več!
Na sevniško salamiado, ki je zibelka vseh slovenskih salamiad, seje 10. marca zgrnila nepregledna množica tistih, ki mislijo, da so mučeniki; moških torej. Bilo je hladno in dežje rosil, policisti so že pripravljali zasede, a to ni zmotilo dobrega namena in dobre volje udeležencev sala-miade, cesarje bil zelo vesel slovenski in sevniški predsednik salamarjev Stane Krnc. Poleg tega salamiada letos ni bila zgolj kulinarično - pivska prireditev, temveč je obsegala tudi bogat program, ki ga je povezoval Slavko Podboj. Za uvod v boljše razpoloženje je poskrbela godba Blanški vinogradniki, kmalu pa je godbo zamenjala novopečena glasbena skupina, ki je bila sprva brez imena. Ime ji je nadel Krjavelj, kije prišel naravnost z Muljave in rekel: “Slepo črevo naj bo.” To bi lahko razumeli tudi kot simboliko, saj je Sevnica zaradi slabih cestnih povezav z Ljubljano večkrat omenjena kot
slovensko slepo črevo. Vodja skupine je Joško Gnidica, poleg njega pa so v Slepo črevo zašli še Roman Kragl, Marjan Brečko, Zvone Es in občasno Matjaž Poznič.
Da bi se ohranjala tradicija salamiad, so v Sevnici letos izbrali tudi naj mlaj šega sala-marja, to je postal Grega Mirt s Pokleka nad Blanco. Mučeniki so med dvema kan-
didatoma, ki sta tega dne obhajala rojstni dan, izbrali mučenika leta. Za ta naziv sta se potegovala Bojan Ostrovrš-nik, ki se je v predstavitveni točki iz škrbastega moža pre-
levil v moža z lepimi belimi zobmi, in Lado Avguštin, ki seje ob odhodu na salamiado z bojaznijo oziral po Sevnični (ob njej je namreč doma), ki je grozila, da prestopi brego-
ve. Zmagal je mučenik Avguštin, ki je v življenju sicer obdan s samimi ženskami. Dela namreč v sevniški Lisci in tudi doma ima opraviti s samimi ženskami, ki jih ima nadvse rad.
Vrhunec prireditve, ki so se je udeležili tudi Madžari iz kraja Bekeščaba, s katerimi Sevničani dobro sodelujejo, pa je bila razglasitev rezultatov. Strokovna komisija, ki jo je vodil sevniški rojak Peter Ivančič iz Novega mesta in so jo sestavljali še Joško Gnidica, Karli Kozole in trije Franci - Skrabec, Lazanski in Sotošek, je morala oceniti 86 salam. Zmagal je preizkušeni salamar Milan Daničič iz Boštanja, drugi je bil Aljaž Vrtovšek iz gostilne gostiteljice, tretji pa Stanko Felicijan iz Boštanja. Devet najbolje ocenjenih salam se bo uvrstilo na zaključno slovensko salamiado, ki bo 13. maja v Bistrici ob Sotli.
Nada Černič Cvetanovski
Najboljši salamarji
Selani letos v Posavju
Dečno selo/Arnovo selo -10. jubilejno srečanje Selanov, torej prebivalcev krajev in vasi, ki imajo v svojem krajevnem imenu takšno ali drugačno obliko besede selo, bo letos v Posavju. Takšnih krajev je po Leksikonu slovenskih krajevnih imen v Sloveniji okrog 90, kar nekaj pa tudi v Posavju.
Nekateri posavski Selani so se teh srečanj že večkrat udeležili, letos pa so prišli na vrsto za organizacijo. Tako bosta srečanje družno organizirali vasi Dečno selo in Arnovo selo, ki obe sodita v Krajevno skupnost Artiče. Organizacijski odbor že precej časa intenzivno dela, saj so priprave na takšno prireditev velik zalogaj - tako v organizacijskem kot v finančnem smislu. Zadnjo soboto v juniju, ko vsako leto potekajo omenjena srečanja, pričakujejo okrog 2000 ljudi z različnih koncev Slovenije. Ob tej priložnosti jim bodo skušali čimbolj predstaviti obe vasi, tamkajšnje stare ljudske običaje in pristne domače jedi, naravno in kulturno dediščino ter vse, kar je povezano s sadjarstvom, najbolj prepoznavno kmetijsko panogo na tem področju. Vse omenjeno bo povzeto tudi v brošuri, ki jo bodo izdali.
Sicer pa se bo uvodni dogodek srečanja Selanov zgodil že 8. aprila, je povedal predsednik organizacijskega odbora Milan Gorišek. Takrat se bodo v Dečnem selu zbrali predstavniki vseh vasi, ki bodo letos sodelovale na srečanju. Ogledali si bodo prireditveni prostor, ki bo na travniku v Arnovem selu, kjer bo junija postavljen tudi velik šotor, pogovorili se bodo o poteku srečanja, saj je običaj, da se vsaka vas predstavi, organizatoiji bodo gostom okvirno predstavili program celodnevnega druženja, bodo pa že ob tej priložnosti za predstavnike Selanov pripravili krajši ogled nekaterih “točk”, ki bodo vključene tudi v junijsko srečanje, ter kulturni program s pogostitvijo. J.K.
Skupščina društva za osteoporozo
Brežice - Društvo za Preprečevanje osteoporoze Posavje bo v sredo, 22. mar-Ca> ob 17. uri v prostorih restavracije Štefanič v Brežicah Pripravilo redno skupščino oruštva. Predstavili bodo Minulo delo in finančno Poslovanje, sprejeli program ža letošnje leto in izvolili °vo vodstvo društva. O os-^eoporozi bo predavala Ur-
L z ^antar'Rott’ med-
0 srčnem infarktu
Čatež ob Savi - Društvo za zdravje srca in ožilja pripravlja jutri, 17. marca, v dvorani hotela Terme Čatež letno skupščino. Poleg poročil o delu in načrtih za letošnje leto bodo del skupščine namenili strokovnim predavanjem, in sicer bo o srčnem infarktu predavala dr. Vanda Kostevc Zorko, o dejavnikih tveganja za infarkt dr. Milena Strašek, o zgodnji rehabilitaciji po srčnem infarktu pa dr. Mojca Savnik Iskra. L.Z.
Mlajši za starejše
Pišece - Srečanja na lep sobotni popoldan, na katerega so povabili krajane, ki so ali pa še bodo letos dopolnili 70 let starosti, se je udeležilo preko 70 krajank in krajanov. Aktivistke Rdečega križa (RK) so jim pripravile krajši program, pozdravili sojih predsednica krajevne organizacije RK Pišece Eva Jagrič, župnik Anton Kolar, predsednik gasilcev Jože Omerzel in predsednica občinskega združenja RK Brežice Fanika Zaniuk.
Druženje z rajanjem in petjem seje zavleklo v pozno noč. Tako je bil namen aktivistk RK iz Pišec, pričarati starejšim nekaj prijetnih skupnih uric, v celoti uresničen.
r	^
prejeli smo ...
(Vzeto iz knjige vtisov)
Nas slogan je: “Pleteršnik vedno z nami”
Lepega sončnega dne smo imeli srečo nekaj časa prebiti v domu velikega Slovenca prof. Maksa Pleteršnika.
Sredi zelenih hribov življenje bogato je vzklilo, Slovence z besediščem dragocenim je obogatilo, ponosni in srečni slovarjev liste obračamo, se v spominu v čase njegove vračamo.
Z delom svojim v besedah naših veličina njegova, v jeziku slovenskem sadove nove rodi.
Zapisanim besedam je žlahtni glas podarila gospa Rut Zlobec. Hvala gospe Marjanci Ogorevc za prijetne zbrane besede, s katerimi nam je pričarala živost Pleteršnikove časa.
Hvala tudi inž. Francu Filipčiču za ohranitev izjemnega bogastva.
prof. dr. Martin Kumar s svojo družbo po lepi deželi
(Z dovoljenjem avtorja objavljamo vtise zapisane v knjigo vtisov.)
MAPO VED!
Izobraževanje
18. marec
Sevnica - tečaj računalništva (L del), od 16. do 19. ure, OŠ Sava Kladnika
21.	marec
Sevnica - predavanje o novostih pri prvi pomoči, ob 9. uri, galerija Ana
25. marec
Sevnica - računalniški tečaj (2. del), od 16. do 19. ure, OŠ Sava Kladnika
Prireditve
16.	marec
Brežice - predstavitev rezultatov ankete “Kvaliteta preživljanja prostega časa”, mladinski center ob 18. uri
17.	marec
Sevnica - koncert “Pipi Broz”, ob 21. uri, mladinski center
18.	marec
Leskovec pri Krškem - tradicionalna prireditev “Pomlad prihaja”, ob 19.30, osnovna šola
Krško - koncert skupine Lava iz Brežic; med odličnimi glasbeniki je tudi klaviaturist Peter Urek, ki se bo predstavil v jazz duetu s Tejo Pribac; ob 21. uri, klub Zvezda Hinje-blagoslov Sv. Jožefa, ob 8.30, v novi Slapšakovi kapelici
Razbor - Razborski večer, ob 19.30, dom krajanov
19.	marec
Cerklje ob Krki - 10. jubilejna prireditev “Korajža velja” (zbrana sredstva bodo namenjena obnovi strehe doma), ob 19. uri, v dvorani gasilskega doma
Sevnica - pohod po Sevniški - Lojzovi poti, odhod ob 8. uri, avtobusna postaja
22.	marec
Krško - predstavitev rezultatov ankete “Kvaliteta preživljanja prostega časa”, mladinski center ob 18. uri
24.	marec
Tržišče - predstavitev projekta “Iz malega raste veliko’’, prireditev ob materinskem dnevu, ob 18. uri, spodnja OŠ Sevnica - potopis “Lepote vzhodnoafriških držav”, predaval bo popotnik Gregor Tavčar, ob 19. uri, mladinski center
Sevnica - Karaoke Night, ob 21. uri, mladinski center
25.	marec
Telče - kultumo-družabna prireditev “Praznik pomladi”, ob 19. uri, gasilski dom
Kultura
16.	marec
Sevnica - literarni večer “Kaplje besed”, prva predstavite literarne skupine SEV Društva Trg, ob 19. uri, Lekos galerija Ana
17.	marec
Krško - multimedijski performans “Noli me Tangere/ Hibrid” avtorjev Petre Kolmančič in Nina Flisarja, ob 19. uri, ČebePnak
Senovo - srečanje plesnih skupin občine Krško “Plesni mozaik 2006”, ob 18. uri, Dom 14. divizije
18.	marec
Sevnica - odprtje fotografske razstave Dejana Mijoviča z naslovom “Otroci sveta”, ob 20. uri, mladinski center Senovo - premierni letni koncert Folklorne skupine DKD Svoboda Senovo, prvič se bodo predstavili s koroškimi plesi, gostje - člani KUD Mihovil Krušlin iz Šenkovca, ob 19. uri, Dom 14. divizije
21. marec
Sevnica - območno srečanje otroških lutkovnih skupin občine Sevnica, ob 9. uri, kulturna dvorana
23.	marec
Sevnica - komedija "Poročil se bom s svojo ženo” v izvedbi gledališke skupine KD Otočec
24.	marec
Krško - “Don Pasquale”, komična opera, gostuje SNG Opera in balet Ljubljana, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom
26.	marec
Razbor - komedija “Zadrega nad zadrego”, ob 15. uri, dom krajanov
28. marec
Sevnica - območno srečanje otroških folklornih skupin občine Sevnica, ob 17. uri, kulturna dvorana
Perc in Preskar na čelu ju-jitsa
Sevnica - V začetku marca je potekala volilna skupščina Ju-jitsu zveze Slovenije (JJZS), na kateri je bil za predsednika izvoljen Robert Perc, ki je v prejšnjem mandatu opravljal funkcijo generalnega sekretarja zveze. Funkcijo podpredsednika Ju-jitsu zveze Slovenije pa so tudi za prihodnja štiri leta zaupali Stanetu Preskarju iz Globokega.
Bili ste generalni sekretar JJZS, sedaj ste postali njen predsednik. V čem se bo vaše sedanje delo najbolj razlikovalo od prejšnjega?
Perc: Obseg dela se mi bo kot predsedniku v manjši meri zmanjšal, pri čemer pa se bo spremenila vsebina. S sekretarjem si bova dela razdelila po vsebini in funkciji tako, da bomo ohranili visoko stopnjo notranje informiranosti, organiziranosti in strokovno tehnične podpore našim članicam, ne smemo pa pozabiti tudi na stike s tujino. Ena od razlik bo tudi v tem, da bom kot direktor komisije za razvoj pri evropski ju-jitsu zvezi (JJEU) nase prevzel večji del stikov s tujimi državami ter evropsko in mednarodno ju-jitsu zvezo (JJIF), saj se bo vsebina prekrivala z mojimi aktivnostmi doma in v tujini.
Na redni letni skupščini JJZS v Sevnici ste bili tudi v novem mandatu izbrani za podpredsednika zveze. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo?
Preskar: Za to sem se odločil, ker sem prepričan, da glede na svojo starost in izkušnje, ki sem jih pridobil v teh 12 letih, še lahko pripomorem k nadaljnjem razvoju ju-jitsa kot športa in kot veščine v Sloveniji in širše. Veselim se nadaljevanja sodelovanja z novim predsednikom Robertom Percem, s katerim sva že vse od začetka delovanja zveze tesna sodelavca in na najinih ramenih je bilo glavno operativno breme delovanja in razvoja zveze.
Pred izvolitvijo v naziv predsednika JJZS ste predstavili svoj program dela. Katere temeljne vrednote so bile najbolj izpostavljene?
Perc: Za nadaljevanje uspešnega dela bo potrebno povečati skrb za strokovno usposobljenost trenerjev in sodnikov, da bi tako našim tekmovalcem omogočili čim boljšo strokovno podporo. Etične vrednote, ki smo jih nenazadnje tudi Slovenci zapisali v etični kodeks mednarodne zveze in se nanašajo na odnose na relaciji tre-ner-tekmovalec-sodnik-javnost, morajo skupaj s športnim “fair playem” postati del našega vsakdana - ne samo v telovadnici. Medsebojna komunikacija in informacijska podpora je osnova za pregledno in korektno poslovanje slovenske ju-jitsu zveze, kar bomo ohranjali tudi v prihodnje. Nadaljevali bomo strokovno sodelovanje z različnimi institucijami in strokovnjaki doma in v tujini in se nadalje razvijali na vseh področjih delovanja. Kot člani mednarodnih asociacij (JJIF in JJEU) bomo z delom utrjevali naš strokovni in organizacijski ugled v projektnih skupinah, delovnih telesih in komisijah. Se naprej bomo konstruktivno sodelovali v razpravah o razvoju ju-jitsa v Evropi in svetu.
Bili ste direktor slovenske ju-jitsu reprezentance. Boste to funkcijo še naprej opravljali ali ste jo ob novem imenovanju prepustili drugemu kandidatu?
Preskar: Z novim statutom,
kije bil sprejet na tej skupščini, smo razdelili funkciji in pristojnosti podpredsednika zveze in direktorja reprezentance. Sam bom še naprej vodil projekt kategorizacije športnikov in zastopal našo zvezo v skupščini OKS-ZŠZ Slovenije. Letos bom izpeljal še projekt poletne šole ju-jitsa, ki bo tokrat v Strunjanu. Direktorsko mesto pa je strogo operativno. Moram reči, da sem 11 let oral ledino na tem področju in skrajni čas je, da to naporno in odgovorno mesto prepustim komu od mlaj -ših. Vesel sem, daje na to mes-
to izvoljen Karti Kelc iz Maribora, ki je bil doslej selektor ženske članske vrste.
K čemu bo usmerjena vaša vizija delovanja ju-jitsa v Sloveniji?
Perc: Da bi stanje izboljšati, je seveda potrebno zagotoviti bolj stalen in zanesljiv vir financiranja. Da bi postati potencialnim partnerjem (sponzorjem, donatorjem itd.) bolj zanimivi (in da bi se jim nenezadn-je “splačalo” vlagati v nas), nas čaka še kar nekaj dela na področju utrjevanja statusa ter medijski prepoznavnosti in promociji. Dejstvo je, da samo navkljub mednarodni vpetosti in že omenjenim rezultatom že v izhodišču v slabšem položaju, ker spadamo med t.i. neotim-pijske športe. V bližnji prihodnosti v svetovnem merilu velikih sprememb na tem področju ni pričakovati, vztrajati pa bomo na tem, da se rezultati naših športnikov v Sloveniji primemo vrednotijo. Več bomo storiti na področju promocije in medijski prepoznavnosti, saj imamo dobre temelje za razmišljanje, da se ju-jitsu razvija in raste, kar pomeni, da smo in bomo postali bolj zanimivi za sodelovanje z različnimi subjekti, ki bi lahko pomagati materialno ati finančno k uspehom, ki jih sicer dosegamo. V tej smeri razvijamo produkte, ki jim bomo ponuditi javnosti v prihodnje in s tem utrditi našo celostno podobo in visoko stopnjo organiziranosti.
V Posavju veljate za “gonilno silo” ju-jitsa in marsikdo, ki vas pozna, pravi, da ste “brez dlake na jeziku”. Kako ste zadovoljni z dosedanjim razvojem borilne veščine ju-jitsu v. tem okolju?
Preskar:	Ne povsem,
čeprav smo našli svoj prostor v posavskem športnem okolju. Iz povsem anonimnih klubov sta globoška “Katana” in sevniški
“Ippon” zrasla v dobro organizirana športna kolektiva, ki v svojih občinah kotirata pri vrhu športnih rezultatov, organizirata odmevna (tudi mednarodna) tekmovanja in sta tudi po strokovnih kadrih med najboljšimi v stroki. Lokalno smo medijsko še kar nekako “pokriti”, moti pa me, da ni najboljšega posluha za naše rezultate na državni ravni. Tako imenovana “strokovna novinarska športna sfera” se vse premalo zaveda pomena rezultatov posamičnih, posebej še neotimpijskih športov in raje išče opravičila za
slabše rezultate naših “olimpijskih” kolegov in jih s tem spravlja v še večjo zadrego, namesto da bi poiskala “nove športne junake”, jih promovirala in na tak način s pozitivnim pristopom koristila slovenskemu športu.
V Posavju ste aktivni na različnih področjih. Med drugim ste že nekaj let tudi predsednik Športne zveze Sevnica. Kako boste v prihodnje uspeli usklajevati vse obveznosti?
Perc: Pred dvema letoma sem na polovici mandata prevzel vodenje ŠZ Sevnica. Mandat mi letos poteče, na volilni skupščini, ki bo predvidoma konec marca ati v začetku aprila, pa najveijetneje ne bom več kandidiral in bi želel to funkcijo prepustiti drugim. Eden od ciljev moje kandidature za predsednika ŠZ je bil izboljšati pogoje dela za rekreacijo v Sevnici in širše. Letos bo dokončan nov športni dom v Sevnici, plod šestletnega usklajevanja, sodelovanja in dela lokalne skupnosti in športa. Potrebno bo postoriti še marsikaj na področju strokovnega kadra in programa aktivnosti v domu. Na jesenskih volitvah mi poteče mandat svetnika v KS Boštanj, o čemer razmišljam podobno kot prej. Že deset let sem član sveta in koordiniram delo vaškega odbora na Logu in volitve bodo prava priložnost, da se izkažejo tudi drugi. Prijatelj mi je nekoč dejal, da večje obremenitve praviloma privedejo do boljše organizacije dela in časa, da zmoremo vse. A po tako intenzivnih 10 letih opravljanja različnega dela si bom vzel odmor in več časa zase. Ju-jit-su (v katerega sem padel bolj ati manj po naključju) pa ostaja hobi, želja in obveznost z vizijo, idejami in dobro ekipo, da jih uresničimo.
JanaMorinc
Robert Perc, Srečko Krope in Stane Preskar
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem v zadevi St 12/2005 z dne 23.2.2006 nad dolžnikom JUTRANJKA d.d. v stečaju, Radna 3, SEVNICA
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ JAVNO DRAŽBO (II. narok)
I. PREDMET PRODAJE
1.	NEPREMIČNINE EM PREMIČNINE
1.1 Nepremičnine - tovarniški kompleks na lokaciji Radna 3 v Sevnici, zk.vl.št. 728, 715 in 403, vse K.o. LOG ;
K.o. LOG, zk.vl.št. 728
pare. št.	Vrsta rabe nepremičnine	Površina - izmera v m2
2312/35	Dvorišče	251
2312/36	Gospodarsko poslopje	1248
	Dvorišče	53
2312/37	Poslovna stavba	1351
	SKUPAJ	2903
K.o. LOG, zk.vl.št. 715
pare. št.	Vrsta rabe nepremičnine	Površina - izmera v m2
2314/14	Poslovna stavba	531
	Dvorišče	4104
	Zelenica	957
	SKUPAJ	5592
K.o. LOG, zk.vl.št. 403
pare. št.	Vrsta rabe nepremičnine	Površina - izmera v m2
2312/55	Gospodarsko poslopje	20
2333/9	Poslovna stavba	945
	Dvorišče	3722
	Dvorišče	367
	Zelenica	6542
	SKUPAJ	11596
Likvidacijska vrednost za nepremičnine je znižana za 25% in znaša 360.203.250 SIT.
1.2	Premičnine - stroji in oprema; to je (proizvodna oprema, skladiščna, pisarniška, trgovinska in ostala oprema, rezervni deli, itd.) vse po cenitvenem seznamu. Likvidacijska vrednost premičnin je znižana za 25% in znaša 23.576.805 SIT.
1.3	Blagovna znamka “JUTRANJKA "je registrirana do junija 2006, vendar jo je možno podaljšati. Likvidacijska vrednost za blagovno znamko je znižana za 25% in znaša 1.290.000 SIT.
Celotno premoženje stečajnega dolžnika na lokaciji Radna 3 v Sevnici - nepremičnine, premičnine in blagovna znamka pod točko 1 se prodajajo v kompletu po 25% znižani izklicni ceni 385.070.055 SIT. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene.
2.	NEPREMIČNINE
“Stara poslovna stavba” z dvoriščem na lokaciji Prešernova 19 v Brežicah, parc.št. 1362/1 in 1363, zk.vl.št. 890, K.o. Brežice.
Premoženje - nepremičnine pod točko 2 se prodajajo po 25% znižani izklicni ceni 13.130.250 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	NEPREMIČNINA
Dvosobno stanovanje št. IB v izmeri 54,85 m2 na lokaciji NHM 26, Sevnica v več stanovanjskem objektu (bloku) na parc.št. 1608, K.o. Sevnica; postopek vpisa etažne lastnine je v teku, stanovanje je zasedeno.
Premoženje - nepremičnina pod točko 3 se prodaja po 25% znižani izklicni ceni 4.252.500 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
4.	NEPREMIČNINA
Enosobno stanovanje št. 26 v izmeri 38,06 m2 nalokaciji NHM 26, Sevnica v več stanovanjskem objektu (bloku) na parc.št. 1608, K.o. Sevnica; postopek vpisa etažne lastnine je v teku, stanovanje je zasedeno.
Premoženje - nepremičnina pod točko 4 se prodaja po 25% znižani izklicni ceni 3.510.000 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Celotno premoženje se prodaja na javni dražbi (II. dražbeni narok), ki bo v sredo, 29.3. 2006, ob 9. uri v prostorih Okrožnega sodišča Krško, v dvorani 4 - II. nadstropje, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 10.10.2005. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec Zvonko Jezernik univ.dipl.ing.
D. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI
1.	Premoženje se prodaja po načelu “videno kupljeno” po posameznih kompletih ah skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje več kompletov oziroma vse skupaj.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe, tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL.
3.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
4.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10% izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika,odprtpri pri Banki Celje d.d., št 06000-0956079344 z navedbo “plačilo varščine za javno dražbo”. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno na banki.
5.	S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini, sprejme obveznost, da pristopi k dražbi. Če ponudnik odstopi od javne dražbe, že vplačana varščina zapade v korist stečajne mase.
6.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeh, se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti.
7.	Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
8.	Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZin SPZ lahko uveljavijo predkupno pravico v skladu z določili 149/ 3 čl. ZPPSL.
9.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ah potijuje, da ne obstojijo dejstva in okohščine iz I., II., in HI. odst. čl. 153 ZPPSL ah poda izjavo, oveijeno pri notarju. s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okohščine iz I., II., in HI. odst. čl. 153 ZPPSL.
10.	Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celome kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, vplačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
11.	Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
12.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Urad. List 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list št. 57/99). Vse dajatve in stroškev zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
13.	Kupljeno premoženje bo kupcu izročeno v posest in last po plačilu celome kupnine.
14.	Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 9. do 14. ure po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Tomažem Kosom, na tel. št. 03/427-44-80, GSM 041-652-185 in na spletni strani www.svetovanie-kos.si.
III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo.
4.,Najmanjši možen dvig cene na dražbi je:
-	za predmet prodaje pod točko 1 je najmanjši dvig cene za 5.000.000 SIT
-	zapredmet prodaje pod točko 2je najmanjši dvig cene za 500.000 SIT
-	za predmet prodaje pod točko 3 in 4 je najmanjši dvig cene za 100.000 SIT.
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višjaponudba. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo c
6.	Dražba je končana 10 minut po naj višji ponudbi.	v . :
7.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reši steč j upravitelj takoj.
8.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednice stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL )•
ZANIMIVOSTI, NASVETI
Sava Glas, 16.3.2006
za mlade...
Prosti čas mladih
Prosti čas je v modemi družbi vse pomembnejša kategorija; obravnavamo ga kot čas, ki ostane po opravljenih službenih, šolskih ah drugih vsakodnevnih obveznostih. To je čas, ko se ukvarjamo s prostočasnimi aktivnostmi, ki nudijo sprostitev, počitek in razvedrilo, zabavo in raznolikost, socialno in osebno izpolnitev. Pogosto se govori o aktivni, konstruktivni ah celo inteligentni uporabi prostega časa (npr. šport, branje...) in pasivni uporabi (neselektivno gledanje televizije, igranje računalniških igric...). Prosti čas posameznika postaja vse bolj prazen in pasiven.
Po mnenju strokovnjakov je to čas, ki ga posameznik uporablja za lastno regeneracijo, za razreševanje konfliktov, pomeni tudi čas zmanjšanega nadzora nad posameznikom. Prav področje nadzora nad prostim časom mladih pa je največkrat izvor konfliktov med odraslimi in mladimi. Raziskava Urada RS za mladino opozarja, da preživljanje prostega časa med mladimi postaja s starostjo vse bolj nezdravo in nekreativno. Mladi si želijo še več športa, umetnosti in zabave. Izpostavljajo, da si želijo več javnega dogajanja in pogrešajo družabne prostore za mladino.
In kakšne so potrebe mladih v Posavju po prostočasnih dejavnostih? Kako mladi v Posavju preživljajo svoj prosti čas? Kje in s kom preživljajo prosti čas? Katere aktivnosti pogrešajo v Posavju, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v raziskavi o kakovosti preživljanja prostega časa mladih v Posavju. Raziskavo smo izvajali na Ekonomski in trgovski šoli ter Gimnaziji Brežice v sodelovanju z mladinskimi centri Brežice, Krško in Sevnica. Tokrat so bili ciljna populacija raziskave dijaki, želeli pa bi raziskati tudi potrebe ostalih starostnih kategorij mladih (osnovnošolci -mlajši mladoletniki, študenti) in s tem prispevati k večji kakovosti življenja mladih v Posavju. Predstavitve rezultatov raziskave “Kakovost preživljanja prostega časa mladih” bodo v četrtek, 16. marca, ob 18. uri v MC Brežice, v sredo, 22. marca, ob 18. uri v MC Krško in v četrtek, 30. marca, ob 18. uri v MC Sevnica.
Mojca Ogorelc, prof.
Prireditev ob dnevu žena
V si vemo, da so mamice naše naj večje bogastvo, mi pa njihovo, zato je prav, da jih na ta dan presenetimo in razveselimo. Otroci nimamo denaija, da bi jim kupih darilo, obstaja pa drug način, da jim izkažemo zahvalo za vso skrb in dobroto, ki smo je deležni. Z učiteljicami pripravimo program za proslavo in pridno vadimo, da pokažemo, kaj znamo. Tako je bilo tudi letos. Zelo smo bili veseli, da seje toliko mamic in ostalih krajank odzvalo vabilu.
Program sta povezovali Sara - naš Knapec in učiteljica Majda, za glasbeno spremljavo pa je skrbel učitelj glasbe Maijan. Otroci smo se predstavili po razrednih skupnostih. Nekateri so recitirali, drugi peh tretji plešah. Na šoh delujeta tudi folklorna skupina Žarek in pevski zbor Sonček, ki sta pokazala delček tistega, kar znata. Vsi zbrani so lahko videh, daje nekaj otrok glasbeno nadarjenih, saj so nam zaigrali na prečno flavto, violino in saksofon, naša pevka Tanja pa je zapela pesem o mami. Ne smem pozabili še plesne skupine Nektarinke, ki so zaplesale ob zvokih modeme glasbe, saj so mlade, poskočne in dobro razgibane. Za zaključek večera je ravnatelj povedal veliko lepih misli, namenjenih vsem ženam, in jim čestital ob njihovem prazniku, na odru pa se je njegovim željam pridružil predsednik KS g. Močan. Skupaj sta podelila vrtnice učiteljicam, ki so pripravile program in gospe Mileni Papež, kije pripravila razstavo ročnih del svojih prijateljic in zelo popestrila sceno.
Večerje minil v prijetnem vzdušju. Obrazi vseh prisotnih so jasno pokazali, da naš trud ni bil zaman in tudi nam so sijale oči. Nakoncu vsem ženam in materam iz srca čestitam in želim, da jim sije žarek sreče.
Življenje - kultura in prijateljstvo
Ob koncu meseca kulture smo v Osnovni šoh Raka pripravili prireditev z naslovom “Življenje - kultura in prijateljstvo”. Program smo pripravili učenci na predmetni stopnji skupaj z učiteljicami. Vsem obiskovalcem seje predstavil mladinski pevski zbor, kitaristi in trobentača, recitatorji pa so z lepimi mislimi o ljudeh in prijateljstvu vodih večer. Spomnili smo se tudi na Mozarta, Rembrandta in Linharta, saj je letošnje leto posvečeno njim. Učenci so zaigrali prizor iz Županove Micke, pripravili pa so tudi dramatizacijo Trdinove bajke Vila. S svojim nastopom so vse prisotne navdušili nekdanji učenci naše šole - moški pevski zbor Lavrencij, ki so bili gostje na prireditvi. V njihovi izvedbi so čudovito zvenele tako ljudske kot modeme pesmi. Starši in ostah obiskovalci so nas pohvalih in to je velika spodbuda, da se bomo pri vseh dodatnih dejavnostih še naprej trudili in ljudi razveseljevali na drugačen način.
Člani novinarskega krožka OŠ Raka
Zaključek tečaja nemščine
V soboto, 11. marca, smo v dvorani Mladinskega centra Krško priredili nastop otrok, ki so obiskovali tečaj nemščine. Tečaj je potekal v MC Krško od novembra 2005 do marca 2006 v obsegu 30 ur. Zaključek je bil namenjen staršem, saj so otroci in profesorica Katarina Lapuh želeli predstaviti staršem svoje novo pridobljeno “nemško” znanje. Otroci so se predstavili na simpatičen način z igricami in petjem. Ob zaključku je vsak prejel potrdilo, mentorica pa jih je nagradila s sladkarijami. M.K,

4 bratje
Mark Wahlberg, Tyrese Gibson,
Andre Benjamin in Garrett Hedlund igrajo v tej pretresljivi zgodbi o bratski ljubezni, prevari in maščevanju, ki jo je režiral priznan ustvaijalec John Singleton. Po nasilni smrti matere se štirje posvojeni sinovi zaobljubijo, da bodo raziskali in maščevali njen krut umor. Policijskim ukazom navkljub obrnejo na glavo svojo staro sosesko v Detroitu, da bi našh krivca za brutalni umor. Hkrati pa odkrijejo, da so povezani z vezmi, ki so močnejše kot kri.
IF0U8 IRffBSIiS
Mn
-UHUk. ČUSTVA. STKAST
« KJHlCJM «JittM.
Sara Šivavec, OŠ Krmelj
S	\
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Otok
Lincoln Six-Echo se bori za lastno življenje, življenje, o katerem naš junak tako ah tako ne ve veliko, razen dveh stvari. Prvič: pripadniki oblasti, ki stalno nadzorujejo Lincolnov nadzemljski svet, ga redno obveščajo o njegovem bodočem življenju v Raju, zadnjem nenaseljenem mestu na Zemlji. Drugič: prevarali so ga. Ewan McGregor kot Lincoln Six-Echo in Scarlet Johansson v vlogi Jordan Two-Delta bi se rada izognila preganjalcem v zunaj zemeljski svet, kjer niso bili še nikoli. Režiser tega senzacionalnega in futurističnega trilerja, postavljenega v leto 2019, je Michael Bay.
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV
Kraj	Poštna št.
Ulica	Telefon
Datum	Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine le možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
Pogrešana na letalu
Izredno napet psihološki triler, ki spominja na Hitchcockove mojstrovine, v katerem blestijo tako oskarjevka Jodie Foster (Ko jagenjčki obmolknejo, Obtoženi) kot ostah člani igralske zasedbe. V najsodobnejšem letalu, ki leti 11.000 metrov nad zemljo, šestletna Juha izgine brez sledu.
Ali pa sploh ni izginila? Nihče izmed potnikov in članov posadke ne verjame, daje deklica sploh prišla na letalo. Njena mama Kyle, kije od obupa tudi sama na robu pameti, mora vsemu navkljub rešiti skrivnost in seveda hčer.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
moda
Čas maturantskih plesov je tu in vedite, da se je vredno potruditi, pa čeprav samo za en večer. Pravzaprav je to velika priložnost, da uporabite svojo oblikovalsko fantazijo, se poglobite v barve, kroje in materiale. Kajti prav tisti en večer je res samo vaš. Seveda so tudi druge svečane oz. malce drugačne prireditve, kjer je potrebno obleči svečane, večerne in sploh glamurozne obleke. Modna paleta barv vam je dana, zamisel lahko prav tako dobite preko modnih smernic, ostalo je vaša odločitev. Ali navdih arabskega sloga, navdih kor-sage ah volančkov, navdih 70 let ah čipke... Materiali morajo biti seveda bogati, naj bo to čipka, svila ah kaj drugega. Ne pozabite modnih dodatkov, ki so pika na i. Pa veliko zabave, tako pri pripravah kot tudi na samem plesu!
Lea Šinko Štraus
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEM
Vaš intelektualni šarm bo podiral vse ovire in vam priskrbel kopico zanimivih in nepričakovanih priložnosti. Napredovali boste le z marljivim delom za kulisami; opravite delo po najboljših močeh.
BIK
Ne pustite drugim, da vas obremenijo s krivdo, kije niste sami povzročili. Na potovanju boste imeli romantično srečanje. Bodite pozorni pri uporabi strojev in električnih naprav. Dogodki vam bodo uhajali iz rok.
DVOJČKA
Nekdo v skupnem gospodinjstvu bo povzročil drastično spremembo vašega načina življenja. Dokažite, da ste vredni zaupanja, opravite svoje delo pošteno in se izognite opravljanju na delovnem mestu.
RAK
V zabavo vključite vse člane družine, premalo časa preživite z njimi. Nepričakovani stroški bodo nesprejemljivo visoki, vendar se vam obetajo tudi dobri posli in na tak način lahko zaslužite denar.
LEV
Novi postopki pri delu ter nove tehnologije vam bodo olajšale delo. Če boste pri odločitvah dovolj hitri, lahko izkoristite priložnost. Ugotovili boste, da vam denar prehitro polzi skozi prste.
DEVICA
Za nujne investicije si boste lahko sposodili denar. Vaš življenjski partner vam lahko povzroči finančno škodo. Vaše ideje so odlične, vendar jih vsi ne sprejemajo na enak in pozitiven način.
TEHTNICA
Preden se podate v avanturo, preverite dejstva, sploh če je oseba že vezana ali celo poročena. Začnite z redno telesno vadbo. Odločiti se boste morali za nekaj konkretnih sprememb v življenju.
ŠKORPIJON
Ne obremenjujte se s posledicami incidenta doma. Otroci vam lahko povzročijo nekaj sivih las, sploh če ne boste poskrbeli, da bodo ubogali. V odločanje vključite svoje bližnje.
STRELEC
Obeta se vam nova priložnost za poslovno partnerstvo, vendar poskrbite, da bo vse napisano. S tveganjem lahko le pridobite. Potovanje ali le športna aktivnost vam lahko pomagata pri zmanjšanju stresa.
KOZOROG
Veliko lahko izveste, če boste pozorno prisluhnili prijateljem in znancem. Trenutno ne zaupajte nikomur, še posebej bodite pozorni na konkurente in ne dovolite, da uporabijo vaše informacije.
VODNAR
Pomagajte starejšim pri reševanju njihovih težav. Pogumno se lotite svojih načrtov in ne oklevajte prositi za pomoč. Novi prijatelji vam bodo ponudili intelektualni izziv.
kM
RIBI
Komunikacija z najbližjimi bo ta teden otežena. Usmerite svoje sile v odpravljanje slabih navad. Če se le da, pojdite na službeno pot, ne bo vam žal. Vaš srečen dan bo sreda.
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
magradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Marija Komočar,
Ulica 11. novembra 40,
8273 Leskovec
2.	nagrada - zgoščenka Anica Lepšina,
Dečno selo 43, 8253 Artiče
3.	nagrada - kaseta Anica Gomilšek,
Zdolska 33, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
AKSIS, MLEKO, PASAR, PUST, ŠOLARKE, VELESILA, ALS, STEWART, AT, KIM, MOA, AVE, OKEL, KROMPIR, KANALI, KATRA, AREH, TR, ARTIKULACIJA, RIAS, SANENEC, STRAST, TLAKA.
Geslo: PUST ŠIROKIH UST
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 24.3.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
SPODNJI DEL ORODJA ZA STISKANJE,
Stan canje ali
KOVANJE
.... MAŠČOBA.....
POLŽ S PORCELANASTO HIŠICO, KI ŽIVI V INDIJSKEM OCEANU (IZ ČRK: VIKAR)
MAJHNA NIT
STANJE, KI POVZROČA DUŠEVNE BOLEČINE
OTOK
V
JADRANU
TINE
KOS
KOŽNA BOLEZEN Z RDEČE OBROBLJEN. IZPUŠČAJI
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA
GARDNER
PAINE,
THOMAS-
ang.-am.
CINIČEN
ODNOS
00
ČESA
ROMAN
NOBELOVCA
50YINKE
VDOLBINA
V5IEML
SIMBOL
ZA
KALCIJ
MESTO SZ, OD BOSTONA
PISATELJ
(THOMAS)
FRNIKOLA
ALOJZ
REBULA
JANEZ
ERŽEN
AVT0M0B.
OZNAKA
Šibenika
LITERARNA
JUNAKINJA
KARENINA
STROKOVNJAK ZA ANATOMIJO
ČTEVNIK
MESTO V RUSU!, 0B REKI URAL NABIRALNA BISEROV
KORALNI
OTOK
NEGATIVNO NAELEKTREN ION
ZNAK
ZATON
DRŽAVNA
BLAGAJNA
CRANE,
STEPHEN
0871-1900)-
amertškt
pisatelj
HOKEJSKA
AME! PISATEU {STEPHEN)
APLANA-
TIČN0
LEČJE
LEDENA,
SKORJASTA
PLAST
SNEGA
ATA V MEŠČANSKEM OKOLJU

VIŠINSKA
TOČKA
NA
ZEMLJE-
VIDU
ZDRAVILO
ALDRIN.
EDWIN-
amertški
astronavt
SKRBNOST,
VNEMA
(ZASTAR.)
Kino servis Brežice
Četrtek, 16.3., in petek,
17.3.,	ob 18. uri Kazanova, romantična komedija, in ob 20. uri Krvavi hostel, grozljivka; sobota, 18.3., in nedelja,
19.3.,	ob 18. uri Čarovnik Howl in gibljivi grad, risani film, in ob 20. uri Krvavi hostel; četrtek, 23.3., in petek,
24.3.,	ob 18. uri Rožnati panter, komedija, in ob 20. uri Zvesti vrtnar, triler; sobota,
25.3.,	in nedelja, 26.3., ob 18. uri Vesoljska avantura, pustolovski film, in ob 20. uri Rožnati panter.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 16.3., ob 19. uri Strti cvetovi, komična drama; petek, 17.3., ob 18. uri Vesoljska avantura, družinski akcijski film, in ob 20. uri Prevzetnost in pristranost, romantični film; sobota,
18.3.,	ob 18. uri Strti cvetovi, in ob 20. uri Prevzetnost in pristranost; nedelja, 19.3., ob 18. uri Vesoljska avan-turaj četrtek, 23.3., ob 19. uri Čarovnik Howl in gibljivi grad, risani pustolovski film; sobota, 25.3., ob 18. in ob 20. uri Megla, grozljivka; nedelja, 26.3., ob 18. uri Žaga, grozljivka.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 17.3., ob 19. uri Marinec, vojna drama; sobota, 18.3., ob 19. uri Gejša, romantična drama; petek,
24.3.,	Doom, akcijski znan-stveno-fantastični triler; nedelja, 26.3., ob 19. uri Prevzetnost in pristranost, romantični film.
RECEPT Zf\ VSm DftM
Ciganski zrezki
Sestavine:
4	svinjski zrezki
5	dkg slanine
1	čebula
4 stroki česna
2	sveži papriki
2 žlici kisle smetane sol
sladka paprika lovorjev list olje
paradižnikova mezga
Postopek:
Meso osolimo, malo potolčemo na eni strani, pomokamo in na razgretem olju na rahlo popečemo z obeh strani. Meso odstranimo in na isti maščobi zarumenimo sesekljano čebulo in posujemo pol žličke sladke paprike ter dodamo narezano slanino ter na rezance narezano papriko in paradižnikovo mezgo ter dušimo približno 20 minut. Dodamo kislo smetano, premešamo in dodamo zrezke, ki smo jih premazali s strtim česnom, in dušimo še nekaj minut.
Ajdovi cmoki
Sestavine:
25 dag ajdove moke
1	žemlja
2	žlici olja
7 del slanega kropa
1	žlica drobtin
2	žlici olja
Postopek:
Žemljo razrežemo na kocke. Olje segrejemo in na njem prepražimo narezane kruhove kocke. Čez popečene kruhove kocke potresemo zavitek ajdove moke in prelijemo
s 7 del slanega kropa. Dobro premešamo. Iz mase oblikujemo cmoke poljubne velikosti in jih kuhamo v slani vreli vodi od 10 do 15 minut. Kuhane prerežemo na pol in jih zabelimo z drobtinami. Cmoke lahko ponudimo kot prilogo k obari, golažu in raznim mesnim ali zelenjavnim omakam
Solata iz prosene kaše
Sestavine:
15 dag prosene kaše 50 dag blitve 30 dag pora
3	žlice sojine omake
4	žlice bučnega olja 1 del kisa
limonin sok 1 limone
1 žlička gorčice
3 stroke sesekljanega česna
1 noževa konica muškatnega oreščka
morska sol
poper
Postopek:
Proseno kašo skuhamo v slani vodi in ohladimo. Blitvo blanširamo v vreli slani vodi, odcedimo in narežemo na rezance. Por narežemo na obročke. Bučno olje, kis, li' monin sok, gorčico, sesekljan česen, sojino omako, sol, poper in muškatni orešček zmešamo v solatni dresing, ki ga prelijemo čez pripravljene sestavine in narahlo premešamo. Tako pripravljeno solato lahko ponudimo kot predjed ali kot prilogo k raznim vrstam hladno serviranega pečenega mesa.
ŠPORT
Kup medalj za posavske karateiste
Žalec - Preteklo soboto je v v Žalcu potekal 4. mednarodni Grand Prix karate turnir, ki se ga je udeležilo okrog 400 nastopajočih iz Avstrije, Švice, Italije in Slovenije. Na turnirju je še posebej blestela sevniška ekipa Karate kluba Hypo, ki je bila s 14 osvojenimi medaljami med boljšimi klubi turnirja. Na tekmovanju so nastopili tudi člani Karate kluba Brežice in osvojili 5 kolajn.
Najboljši sevniški tekmovalec turnirja je bil nedvomno 14-letni Aljoša Orač, ki je v dveh disciplinah kata posamezno prvič med 14-letni-ki in nato še med 15-letniki zmagal, v konkurenci članov pa je v ekipnem nastopu skupaj z Rokom Kuzmom in Li-nom Šalamonom osvojil še srebrno medaljo. Med člani je Rok Crepinšek najprej v ka-
tah posamezno osvojil bron skupaj s klubskim kolegom Denisom Oračem, v borbah v kategoriji do 75 kg pa je osvojil zlato medaljo. Med kadeti v kategoriji nad 75 kg je zlato kolajno osvojil Miha Cvelbar. Srebrni medalji sta si v športnih borbah med kadeti do 75 kg priborila Jasmin Dautbegovič in Rok Kužem med člani do 65 kg.
Brežičani so osvojili 5 medalj, in sicer je bila Petra Planinc tretja med malčicami -33 kg, prav tako Nastja Galič med malčicami +33 kg, med mlajšimi dečki -43kg je bil Viktor Kopine tretji, prav tako tretji je bil Rem Vojvoda v kategoriji kate starejši dečki. Bron so med starejšimi dečki v katah ekipno osvojili Viktor Kopine, Krešimir Blaževič in Rem Vojvoda.
strelstvo
Brežičani s petimi odličji
Lucija - Mladi brežiški strelci so se s turnirja 6. kroga državnih lig za mlade v Luciji pri Portorožu znova vrnili z lepo zbirko odličij. Še petič zapored so ekipno zmago v streljanju z zračno pištolo zabeležili njihovi mlajši mladinci v postavi Gabrijela Pešec, Tadej Sečen in Marko Pšeničnik. Med mlajšimi mladinkami je bila Peščeva prva, Simona Molan pa četrta, medtem ko je v konkurenci mlajših mladincev Tadej Sečen osvojil 2. mesto. Pšeničnik 5., Martin Pešec pa 7. mesto.
V skupni uvrstitvi so si Brežičani končno zmago zagotovili že pred zadnjim tumiijem v Leskovcu, enako velja tudi za Peščevo, medtem ko Sečen in Pšeničnik zanesljivo zasedata 2. in 3. mesto.
Po treh sušnih mesecih je vidnejšo uvrstitev dosegla tudi mladinska ekipa Brežic. V postavi Kristina Grubeša, Miha Zevnik in novinec Vladislav Selest so bili drugi. Enako mesto je med posameznicami zasedla tudi Grubeša, Zevnik je bil četrti. V skupni uvrstitvi ekip so Brežičani tretji, Grubeša je druga, Zevnik pa tretji.
Marko Pšeničik, Gabrijela Pešec in Tadej Sečen
Prvoligaši deveti
Lucija - Na sobotnem 6. turnirju 1. državne članske lige v streljanju z zračno pištolo so Brežičani v postavi Srečko Vidmar, Vesna Kržan in Matej Krajnčič s 1635 krogi osvojili 9. mesto in se tako še bolj utrdili na skupnem 8. mestu ki jim bo kot kaže pripadlo tudi v končni razvrstitvi letošnje lige. Posamično je bil s 559 krogi in osvojitvijo 12. mesta znova najbolj uspešen Vidmar.
plezanje
Zmaga Ambroža
Laško - Minuli vikend se je odvijala že druga tekma prvenstva osnovnošolcev vzhodne Slovenije v letošnjem letu.Klubske barve so tokrat zastopali samo fantje. Med cicibani sije Domen Longo priplezal 5. mesto. Mlajši deček lin Rabzelj je v zasedel prav tako 5. mesto. Ambrož Novak je smer suvereno in tehnično popolno preplezal do vrha. Tako je zasluženo stopil na najvišjo stopničko in v skupnem seštevku prvenstva prednost le še povečal. Pri starejših dečkih je bil Nik Skrlec enajsti.
rokomet
Zmagi Dobove in Atoma
Krško, Dobova-V16. krogu 1 .B rokometne lige se je krški Atom doma pomeril s Pekarno Grosuplje in zabeležil zmago z rezultatom 27:25. Po slabi in neučinkoviti igri obeh ekip v prvem polčasu je sledila dobra igra v dmgem polčasu in dramatičen zaključek tekme, ki je pripadel Atomu.
Dobovčani so gostih Gorišnico in po prepričljivi igri zmagali z 10 zadetki razlike (34:24).
Krški Atom se bo to soboto, 18. marca, doma pomeril s prvouvrščeno ekipo na lestvici -VelikoNedeljo,Dobovčani se bodo v gosteh pomerili s Svi-šem iz Ivančne Gorice, Sev-ničani pa prav tako v gosteh z Gorišnico. Dobova je trenutno na lestvici druga, Sevnica četrta, Atom pa šesti.
ples
Tomi in Eva prvič zmagala
Murska Sobota - Preteklo nedeljo je potekal kvalifikacijski plesni turnir - slovenska plesna liga v standardnih in latinsko ameriških plesih. Tekmovanja so se udeležili tudi trije pari plesnega kluba Lukec.
V	kategoriji mlajših mladincev B sta se Jan Bahar Petek in Tina Gajšek Murko v standardnih plesih uvrstila na
6.	mesto, v latinsko ameriških plesih pa sta pristala na 7. mestu.
Najbolje sta se na tekmovanju uvrstila Tomi Kostevc in Eva Radej, ki sta v svoji kategoriji mladincev C na svojem drugem tekmovanju, zmagala v standardnih plesih. V latinsko ameriških plesih pa sta osvojila 6. mesto.
V	kategoriji mladincev B sta tekmovala Edi Rostohar in Dolores Padevski, ki sta v standardnih plesih osvojila 3. mesto, v latinsko ameriških pa
7.	mesto.
ju-jitsu
DP v duo sistemu in borbah
Globoko - V nedeljo, 12. marca, je v telovadnici OS Globoko potekalo državno prvenstvo v duo sistemu ter borbah kadetov in mladincev. Tekmovanja seje udeležilo devet klubov, med njimi tudi DBV Ippon Rucanor iz Sevnice in DBV Katana iz Globokega. V duo sistemu so bili daleč najuspešnejši pari DBV Katana iz Globokega Moški pari do 15 let -1. mesto Matej Knezič - Gašer Krulc, 2. Žan Obradovič - Anže Urek, 3. mesto sta si delila para Andraž Božičnik - Hlen Kolarič ter Jure Kolar - Rok Seiko. Pri ženskih parih do 15 let je 1. mesto zasedel par Nina Kržan - Tamara Žam. Mešani pari do 15 let - 1. mesto Irma Pirc - Jure Žabjek, 2. Tamara Žarn - Rok Seiko in 3. Nina Kržan - Benjamin Kržan. Pri moških parih nad 15 let je zmagal par Marko Kovačič - Damjan Žerjav, pri ženskih parih nad 15 let sestri Preskar (Vanja in Vita), pri mešanih parih nad 15 let pa je zmago slavil par Matic Derenda - Andrejka Ferenčak.
V borbah so nastopili tudi tekmovalci DBV Ippon iz Sevnice in posegli po naslednjih uvrstitvah: kadeti do 50 kg - 2. mesto Aljaž Knavs in 3. Leon Kosem; kadeti do 60 kg - L Hm Avguštin; kadeti do 66 kg 3. mesto Blaž Knavs; mladinci do 62 kg - 2. Andrej Cešek in mladinci do 94 kg - 2. mesto Robert Povšič. Tekmovalci globoške Katane pa so posegli po naslednjih uvrstitvah: kadeti do 73 kg - 1. mesto Peter Pšeničnik; kadeti nad 81 kg -1. Jure Slak; mladinke nad 70 kg -1. Valerija Bogovič; mladinci do 69 kg - 1. Vojko Vučkovič; mladinci do 77 kg - 1. Damjan Žerjav, 3. mesto sta si delila Dejan Harapin in Sandi Hotko.
PAPIROTI
AERO PAPIROTI
Tovarniška ulica 14 • 8270 Krško • tel.: 07 488 27 00 • fax: 07 488 27 40
domača prodaja: 07 488 27 41 • izvoz: 07 488 27 04 • e-mail: papiroti@aero.si
Aero Papiroti, d.o.o. je uveljavljen proizvajalec papirnatih nosilnih vrečk na evropskem trgu. Zaradi širitve proizvodnih kapacitet
vabi k sodelovanju
sodelavce za proizvodno področje in sicer:
STROJNIKA (na stroju za izdelavo vrečk)
Od vas pričakujemo:
-	IV.st. izobrazbe (strojni ključavničar, papirničar, tiskar, elektrikar)
-	samostojnost, marljivost in odgovornost pri delu
-	veselje do dela s stroji
PROIZVODNEGA DELAVCA (pomoč pri delu na stroju za izdelavo vrečk in pakiranje vrečk)
Od vas pričakujemo:
-	končano osnovno šolo
-	marljivost in odgovornost pri delu
Ponujamo vam:
-	zaposlitev za določen čas za 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
-	možnost vključitve vil. pokojninski steber
-	dinamično delo
-	urejeno delovno okolje
Kandidati, ki jih navedeno delo zanima, naj pošljejo življenjepis in dokazilo o izobrazbi v 15 dneh na naslov:
AERO PAPIROTI, d.o.o.Jovamiška 14, 8270 Kliko
ftVTOnOBlLIZEn
Hyundai coupe 2.0 CWT FX/T0P-K
....	'	.	J.................' .	-	:
	
Povsem neopazno in skoraj Pričakovano je, če si nekdo v soseščini kupi “korejca”. Denimo Accenta ali še bolje Getza. Gre za preverjeno izbiro, ki kljub ugodni ceni prinaša vse prednosti 2 izjemo tistih, ki jih zlahka Pogrešamo. Posebno še, če avtomobil izbiramo povsem ekonomsko naravnani in ideološko neobremenjeni.
Če pa sosed pred garažo parkira nizek, zanimiv in atraktiven Športni kupe, smo najprej nevoščljivi. Šele ko ugotovimo, daje korejski, potešimo nevoščljivost, čeprav si že naslednji trenutek ^stavimo vprašanje: “Zakaj neki nekdo kupi poceni športen av-
tomobil?” Po večdnevni vožnji z njim zlahka odgovorim: “Z istimrazlogomkot pri prejšnjem primem.”
Jasno je, da Hyundai coupe ni na ravni TT-ja ali 407, vendar stane veliko manj. In ravno tu se skriva njegov glavni adut. Za manj kot 4 milijone in pol (ah po evropsko za “debelih” 18.000 evrov) si lahko privoščite skoraj 440 cm dolg atraktiven
coupe športnega značaja in popolne opreme.
Seveda ga lahko dobite še ceneje, če izberete 1,6-litrski motor, a mislim, daje dvolitrski veliko primernejši, saj poleg ostalega ponuja povsem zadovoljive zmogljivosti in še zmerno porabo.
Dolg in nizek coupe je dejansko namenjen dvema, čeprav vanj lahko sedejo tudi štirje. Ne
Motor:
~ bencinski štirivaljnik * Prostornina: 1975 cm3 ' nujvečja moč:
>43 KM (105 kW)
~ navor:
186 Nm pri 4500/min
glede na velik hud projektantov je njegova notranjost še vedno tipična za kraje, kjer je nastal, na kar spominja predvsem z obliko in razporejenostjo stikal. Kljub temu je toliko razgibana in barvno usklajena, daje všeč “povprečnim” Evropejcem. Volan v usnju, trda športna sedeža, čmo-siva armatura in aluminijski pedali ter opora za levo nogo pričarajo pravo vzdušje.
Sicer pa o notranjosti govori že zunanjost; z agresivno obliko, s stranskimi zračnimi režami na blatnikih in velikim spojler-jemna zadku. Aluminijskakole-sa in manjši aerodinamični dodatki, ki poudarijo športno ob-
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 206 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 9 s
-	kombinirana poraba (proizvajalec): 8,01/100km -testno povprečje:
9,6 1/100 km
liko in za coupeja značilne poteze, so le še začimbe na pravih mestih, zaradi katerih je pogled mimoidočih zagotovljen.
Tudi sicer je coupe dinamičen. Lega na cesti, ki jo ponuja, je tipično športna in za vsakdanjega voznika neudobna. To športnikom seveda prija, saj trdo podvozje nudi večje, neposredne užitke in zanesljivo lego ter dober oprijem tudi pri večji hitrosti.
Motor je sicer znani benci-nar, ki omogoča za športni coupe še sprejemljive zmogljivosti in jih usklajuje z zmerno porabo. Ta bi lahko bila manjša, športni užitki pa še bolj pristni, če bi namesto petih menjalnik ponujal šest bolje razporejenih prestav. A to stane. In Hyundai coupe noče biti predrag, čeprav vozniku nudi veliko.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Brežice - mesto na brežičku, srednjeveško mesto, trgovsko mesto, mesto na stičišču poti, turistično mesto, mesto ob sotočju Save in Krke, mesto na začetku (ali pa na koncu) Evrope, predmestje milijonske metropole... in še bi lahko naštevali različne pozitivne vzdevke o našem mestu.
In kako izkoriščamo in tržimo te prednosti mi v Brežicah? V javnosti in medijih se večkrat porajajo očitki občinski upravi, da ne revitalizira mesta. Sindrom umiranja starih srednjeveških mestnih jeder je vseevropski. Problem mirujočega prometa tudi. Izseljevanje trgovin, storitev in podobnega v nove cone na obrobjih mest prav tako. Nekatera mesta se s temi problemi soočajo bolj učinkovito, nekatera manj. Teh problemov se zelo dobro zavedamo tudi mi. Ko pa pozivamo
Brežice - NAŠE mesto
k predlogom o rešitvah, glasovi utihnejo. Kako povečati atraktivnost mesta tako za ljudi kot za potencialne investitorje?
V	Brežicah je bilo res v zadnjem času nekaj posegov, ki strokovno niso najbolje pretehtani, vendar zavedati se moramo, da so vse umestitve v prostor rezultat več elementov. Že zgodovino arhitekture so oblikovali čas (družba), politika, filozofija in tehnologija.
V	pristojnosti občine so le prostorski akti, ki jih občina sprejema. Kakovost arhitekture, ki se postavlja na podlagi veljavnega prostorskega akta, pa je v popolni domeni in odgovornosti projektantov, ki delujejo v tem prostoru. Tako na marsikateri poseg, ki se očita občini, ta nanj nima vpliva, temveč je rezultat projektanta. Slednji pa je neprestano pod pritiskom investitorja (torej naročnika) in kapitala, kar v večini primerov vodi k nižji kakovosti arhitekture.
Europan - ena od priložnosti
Tako se je ob zmeraj prisotnem vprašanju, kaj lahko občina stori za oživitev mestnega jedra, porodila ideja po vključevanju mesta Brežice v evropski arhitekturno urbanistični natečaj Europan 8, o katerem so mediji že večkrat poročali.
Vsebina projektne naloge oz. problemi, na katere so ekipe evropskih strokovnjakov iskale rešitve in ideje, se delijo v tri vsebinsko med seboj povezane prostorske sklope:
1.	Zahodna fasada starega mestnega jedra:
-	kako zadnja stran postane prva stran, kot je bila nekoč;
-	vzorčni primer umeščanja objekta v strnjen srednjeveški niz pozidave;
-	umeščanje programov v javno pritličje zahodne fasade;
-	zasnova stanovanj za mlade družine, za drugačen način življenja, za drugačen vsak dan, ki ga narekuje današnji čas;
-	zagotavljanje zadostnih parkirnih mest;
-	revitalizacija;
-	povezovanje mesta z naravo.
2.	Vrbinska ravnina:
-	glede na omejitve, ki so prisotne v tej ravnini (varovanje narave potokov Močnik in Struga, poplavnost) predlagati vsebine;
-	dimenzioniranost prostora in programov, prostočasnih aktivnostih...;
-	tangirano zaledje posameznih dejavnosti;
-	navezovanje z obstoječimi turističnimi vsebinami v bližnji okolici;
-	ekonomska upravičenost, nizki stroški vzdrževanja;
-	zagotavljanje parkirnih mest;
-	vprašanje ponovne vzpostavitve reke pod mestnim robom;
-	povezovanje z nivojem mesta in nasipom umetnega jezera bodoče hidroelektrarne.
3.	Nasip umetnega jezera hidroelektrarne:
-	kaj pomeni bližina tovrstnega jezera za mesto;
-	kako izkoristiti prihajajočo ureditev hidroelektrarne kot prednost;
-	programi, ki bi se lahko odvijali na nasipu;
-	sonaravno oblikovanje nasipa...
Vsi trije nivoji prostora naj bi med seboj vizualno, programsko in fizično komunicirali, hkrati pa naj bi bili zasnovani tako, da omogočajo neodvisno fazno izvajanje. Poudarek je bil tudi na idejah, ki bi jih bilo možno realizirati.
Mesto Brežice je v tem natečaju izzvalo veliko zanimanje evropske stroke. Tujcev, ki so v Brežicah videli zelo zanimiv prostor, priložnost, da iz tega prostora nastane nekaj več, tujcev, ki so obiskali Brežice. Nekateri celo za dlje časa, da so spoznali prostor in ljudi. Nekateri so se vrnili večkrat, saj
jih je prevzela lokacija starega mesta na “clifu”. Mesta na robu. Mesta, ki omogoča bivanje s prednostmi mesta in hkrati življenje z naravo. “Prevzeti” so bili tudi nad trenutnim stanjem tega prostora in nad neizkoriščenim prostorskim potencialom. Presenečeni nad zaščitenima potokoma v Vrbini, ki jih ni.
Na razpis se je odzvalo 44 ekip iz 15 evropskih držav. Rešitve pa je predlagalo kar 26 ekip strokovnjakov, kar je po mnenju strokovnjakov evropskega komiteja Europana, ki ima sedež v Parizu, zelo pohvalno, saj je bila zastavljena naloga zelo zahtevna in kompleksna.
Prispele elaborate je ocenjevala mednarodna žirija, ki ji je predsedoval svetovno priznan arhitekt z Nizozemske Willem Jan Neutelings. 9-član-ska žirija je izvedla dva kroga ocenjevanja, med njima pa je bilo posvetovanje žirij in mest na Portugalskem. Med zelo različnimi pristopi, številnimi idejami in različnimi pogledi stroke seje na koncu žirija enoglasno odločila za podelitev 1. nagrade švicarski skupini za projekt M0297 - Edward scis-sorhands in 2. nagrade francoski skupini za projekt X0321 -Natural connection. V mesecu maju ali juniju bomo pripravili
Ivan Molan
razstavo vseh projektov s poudarkom na zmagovalnih dveh.
Razpolagamo z naborom idej strokovnjakov, ki sicer niso s tega prostora, smo jih pa zelo dobro seznanili z značilnostmi prostora in njegovimi problemi. Z idejami, ki so neobremenjene z ostalimi lokalnimi, za prostor nepomembnimi dogajanji in predsodki. Z idejami, ki bi potencialno lahko imele vpliv na privlačnost tega prostora, ki bi lahko bile zanimive za lastnike zemljišč in objektov na tem področju, za potencialne investitorje podjetnike...
Kaj bomo z idejami in kako jih bomo znali udejanjiti, pa je odvisno od vseh nas v prostoru, kajti le tako lahko pričakujemo želene rezultate.
Oddelek za prostorsko
načrtovanje in razvoj
SDS
V Brežicah že dalj časa pogrešamo industrijsko cono. Žal pri prejšnjih sklicih občinskih svetov in tedanjih županih ni bilo ne želje, ne posluha, da bi se kaj storilo na tem področju. Tako se nam je zgodilo, da je nekaj podjetnikov odšlo v Krško, kjer so bili glede zagotavljanja obrtnih in industrijskih con veliko bolj spretni. Pri nas pa je obveljalo, da bomo živeli od trgovine, ki pa je zaradi odhoda hrvaških kupcev doživela rahel zaton. Sedaj se nam odpira možnost, da nekaj zamujenega nadoknadimo.
Na predlog župana naj bi na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma konec marca, sprejeli sklep o nakupu dodatnih zemljišč v industrijski coni v Brežini. Ta nakup je še posebno zanimiv zaradi možnosti pridobitve državnih sredstev. Občina ima tam že v lasti nekaj površin, z dodatnim nakupom pa bi jih zaokrožili in povečali. Tako bi v prihodnosti lahko domačim in tujim podjetnikom ponudili komunalno urejene parcele po sprejemljivi ceni in tako omogočili odpiranje tako želenih novih delovnih mest. V SDS upamo, da bo omenjeni predlog župana, ki ga podpiramo, dobil podporo večine v občinskem svetu in bomo lahko upali na bolj optimističen razvoj podjetništva in zaposlovanja v bližnji prihodnosti.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Mednarodni dan žensk, 8. marec, je priložnost, da izrazimo svoje zahteve in opozorimo, da enakost med ženskami in moškimi še vedno obstaja bolj na papirju kot v realnosti. Še vedno se moramo boriti za solidarnost moških in žensk, odpravljati socialne, politične in ekonomske razlike, saj še vedno ni vse idealno. Slovenke so še vedno slabo zastopane v političnem in družbenem življenju, zato si bo svetniška skupina LDS prizadevala, da se “neambiciozni cilji” trenutnega vladajočega trenda glede zastopanosti žensk na kandidatnih listah za lokalne volitve “popravijo”. Že Zakon o volitvah v državni zbor opredeljuje, da naj bi bila ženska kvota za volitve leta 2008 25-odstotna, do leta 2012 pa naj bi se zvišala na 25 odstotkov.
V Sloveniji je med župani le šest odstotkov žensk, v državnem zboru je le dvanajst odstotkov poslank, na lokalni ravni pa le trinajst odstotkov svetnic; to “slabo statistiko” želimo v naši svetniški skupini popraviti. Zavedamo se, da je prihajajoča enakopravnost, ki naj bi že bila dobrodošla za vse nas, moške, ženske, zlasti pa za naše potomce, ki jim je potrebno z našimi novimi idejami in cilji zagotoviti prihodnost, kakršno si želimo s ciljem, ki jim bo zagotavljal svetlejši jutri in boljšo prihodnost.
Za svetniško skupino LDS Nataša Starki
☆ ☆
☆ ☆
občinski svet brežice
DeSUS
Nadaljevanje iz prejšnje številke :
V DeSUS (Demokratični stranki upokojencev Slovenije) smo prepričani v zrelost političnega prostora in da se bo članstvo ter predvideni novi člani zavedali odgovornosti pri krojenju gospodarskega, kulturnega in političnega prostora. Smo še v obdobju, ko se prepletajo tako različni pristopi pri razvoju naše družbe, populacija, ki ji pripadamo, ne sme stihijsko spremljati dogajanja okoli sebe. Glede na izkušnje in vsa preživeta obdobja vojnih dogajanj druge svetovne vojne, povojnega razvoja družbe na enakosti, spoštovanja osebnosti, delovne ustvarjalnosti in tudi dopustnosti lastnega prepričanja, ne pa osornost in vzbujanje sovraštva; morajo
starejše generacije vztrajati na preprečevanju izmišljenih, ponarejenih dejstev ter lažnem izoblikovanju vrednot NOB in vseh dobro zamišljenih idej OF, kakor tudi pozitivnih korakov za osamosvojitev Slovenije.
Morda bo kdo namignil: ”Kaj se gredo ti v DeSUS?”
V svojem življenju prav gotovo nismo nasedali enostranskim prikazom in odločitvam še tako visokim ideologom in ne politikom, da se ne bi zavedali zgodovinskih dejstev, ki so vplivala na nacionalni razvoj.
Ko spremljamo današnja dogajanja, ne pozabljamo na taktiko, ki so jo uporabljali prejšnji in ne sedanji vladajoči sloji. Zgražamo se nad sprenevedanjem! Ni bilo vse slabo in tudi danes še ni vse dobro. Kaj nas moti? Očitanje drugim, sami pa nismo nič boljši. Zdaj lahko zapišemo, da so sledi
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
zrelega pristopa pri predsedniku vlade. Niso pa nam po godu izjave pravosodnega ministra (Plut-Ribičič), odgovornost ministra za notranje zadeve (bomo proučili in našli krivca, kakor da sam ni nič odgovoren). Kritičen ni niti pristop novinarjev glede odgovornosti za svoje izjave in zapisane članke (prej je bilo takšno ravnanje marsikomu pravšnje), sodniki ne bi radi priznali neučinkovitosti ali posamezne poslušnosti do vladajočih ali vsaj vplivnejših strank (zavedamo se, da so upravičeni do višjih osebnih dohodkov, ker se z drugimi dejavnostmi ne smejo ukvarjati; dosmrtnost na istem mestu le ob učinkovitosti in poštenem sojenju), ne spoštovanje moralnih norm, sovražnosti do drugače mislečih, do starejših ljudi, nevrednotenje lastne zgodovine, nacionalnosti, vrednotenja materinega jezika, zaščito ozemeljske celovitosti Slovenije. (Sosedje Hrvati ščitijo vsak pedenj svoje zemlje in so za izravnavo na naš račun. Vsi so kot eden! Kaj pa mi !?) “ Pust je za nami in postanimo resni !
Za DeSUS Brežice Rok Kržan
pum
posavska unija
SD
Zapoznela čestitka svetniške skupine Socialnih demokratov vsem bralkam SavaGlasa ob mednarodnem dnevu žensk - zaradi praznika, ki je šel v našem okolju mimo dokaj neopazno, in zaradi želje, da bi mu vrnili ugled, ki si ga zasluži. Pred 95 leti so ga prvič praznovali v Nemčiji, Švici, na Dan-
skem, v Avstro-Ogrski in s tem tudi na Slovenskem. Namen tedanjih pogumnih žensk je bil spodbujati solidarnost med spoloma, pridobiti splošno volilno pravico, izbojevati zaščito otrok in žensk ter njihovo vključevanje v družbeno življenje. Res je bil to predvsem praznik intelektualk in delavk v industrijskih in mestnih področjih, manj na podeželju, kjer-so bolj veljali konzervativni pogledi na vlogo ženske v družini in družbi, a je prav to gibanje v marsičem spremenilo in olajšalo položaj vseh žensk, tudi kmečkih.
Leta 2006 je pogled okoli sebe, v časopisne črne kronike, na borzo dela, na stole, kjer sedijo voljeni predstavniki ljudstva, dovolj, da po 95 letih brez zadrege rečemo: “Veliko smo pridobile v teh devetih desetletjih, naš položaj in možnosti za življenjsko kariero so bistveno boljši, kot so ga imele predhodnice, VENDAR - ne le v daljnem svetu (ki je zares oddaljen le za nekaj ur poleta z letalom!), tudi pri nas je plačilo za delo žensk podcenjeno, hitreje izgubimo službo, težje se prebijemo na odgovorna mesta, premalo nas je v vseh politikah, nismo vame pred različnimi vrstami nasilja, krči se nam dostopnost do zdravniške oskrbe...” Zato je potrebna ženska budnost in zahtevnost, ki jo vsakič aktualizirano podkrepi sporočilo dneva, kot je 8. ma' rec, ki še zdaleč ni le dan za leporečno čestitko in podarjen cvet. Zato, ženske, naj nam pri' hodnje leto ne bo nerodno slaviti tega svojega praznika. In materinski dan 25. marca, k1 sicer temelji na drugačnih, a prav tako spoštovanja vredni izhodiščih!	n
Za svetniško skupino SD Milena Jesenko
n sr
Nova Slovenil.g
Krščanska ljudska stran
akqja v mesecu marcu:
■ akcijska odprodaja določenih eksponate« • do 50% popusta
- NOVO - možen BA kredit preko trajnika do 84 obrokov
IA DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ
JEDILNE GARNITURE ŽE OD 19.990 SIT TIPSKE KUHINJE 2,6 m ŽE OD 49.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 29.990 SIT SPALNICE ŽE OD 79.990 SIT KAVČI IN TROSEDI ŽE OD 28.990 SIT VRTNO GARNITURO IZ RATANA ZA SAMO 29.990 SIT OMARE 3D ŽE OD 22.990 SIT SEDEŽNE GARNITURE ŽE OD 59.990 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400
§
o
-Q
O
Q
N.
lO
CM
00
<o
0
s
w
1
d
d
"d
S
ft
S
g
i
moneta
Priročni nakupi z Moneto Nove KBM!
Plačujte hitro, varno in bolj enostavno tudi vi. S svojim mobilnikom lahko plačujete že na več kot 4500 plačilnih mestih po vsej Sloveniji - v restavracijah, trgovinah, taksi prevoze, pri prodajnih avtomatih, telefonski prodaji in še marsikje. A to še ni vse - prednosti Monete Nove KBM je veliko več, kot st jih sploh lahko zamislite. Zato bo najboljše, da nas v petek, 17. in soboto 18. morca, obiščete v Centru Inlermarket Brežice in Tabu centru Krško in sami spoznate, kako lahko Moneta Nove KBM poenostavi vaše plačilne novade. Ob pridobitvi Monete Nove KBM vas čoka darilo. www.nkbm.si,www.moneta.si
^Nova KBM
Vsi motate*. VU denar.
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske bele piščance, ki bodo na voljo v petek, 7. aprila. Rjave in grahaste jarkice pa lahko dobite vsak dan med tednom po 17. uri.
Pokličite 07/49-21-563 ali 031 -621 -522 ah pridite k Ros-toharjevim, na Brege 1.
V okolici Brežic kupim gradbeno parcelo v izmeri do 15 arov, lahko pa tudi starejšo domačijo.
Pokličite 041-690-324.
JasF
5®!/VTQ
TPV AVTO, BREŽICE
TPV AVTO BREŽICE, C »st« bretov Cujefcov tl, 42S0 BREŽICE TPV AVTO b oo , Kan#bi ceste M, 801» NOVO MESTO
VAŠ ZANESLJIV PARTNER
na številkah 07/49-91-900,49-91-904
Krizni center za otroke in mladostnike Kliko
CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš.
Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
ZAHVALA
Nas imel si rad, zato ti hvala - nam bil si zlat.
Nam modrosti si delil in bistro nas učil, od nas z žuljavimi rokami si se poslovil.
Zaprl trudne si oči, v srcu mir svoj našel si -še enkrat hvala ti.
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta
JOŽETA VARLECA
z Bizeljskega (10. 4.1940 - 27. 2. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu internega oddelka 1 Bolnišnice Brežice, družini Mihelin, kolektivoma Komunalno stanovanjskega podjetja Brežice in Kostaka Krško, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Ervinu za lepe besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Žičkar. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe dragi mož in ati več med nami ni.
15. marca je minilo 20 let, odkar nas je za vedno zapustil
SLAVKO FERLIN
iz Arnovih sel pri Artičah
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in obiskujete njegov grob.
Žena Pepca ter otroci Vlado, Milena in Branka z družinami
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------—	N
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT ).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%.
________________ ____________________________________________________________________________________________!________________________________________ J
stran 16
»REKLA KAZALA «
Foto: Rok Germovšek
Turistično in hortikulturno društvo Zdole že tradicionalno pripravlja pustovanje. Tudi letos se je zbralo veliko mask ki so se norčevale iz aktualnih in resnih dogodkov ter se poistovetile z osebami iz TV-nadaljevanke “Naša mala klinika Maske so se šle pokazat tudi v Krško pred občino in hotel. Ker obisk maškare v hiši pomeni srečo, jih je odprtih rok sprejela tudi podžupanja občine Krško in “botrca ” zdolskih šem Ana Nuša Somrak.
Okrog Jožefovega vsako leto pripravijo tradicionalno sala-miado in poticariado tudi pri Repovžu v Šentjanžu. Letos bo ta en teden kasneje, 25. marca. Organizator Jože Repovž je namreč povedal, da ima ta teden maturantski ples. Včasih nismo bili vajeni, da bi bili maturanti tako čokati in kosmati. No, izkazalo se je, da gre Jože tia maturantski ples svojega otroka. Če smo prav preračunali, pa bo imel Jože letos Že 40-letnico svoje mature.
Miss Posavja za Miss Slovenije 2006
Posavje - Po nekaj letih bomo v Posavju danes (16. marca) ponovno izbirali najlepše dekle. Na prireditvi, ki bo ob 20. uri v veliki dvorani hotela Toplice v Termah Čatež, se bo za laskavi naslov Miss Posavja 2006 potegovalo dvanajst deklet. Prireditev v organizaciji Zavoda Neviodunum in v sodelovanju z nosilcem licence Miss Slovenije Zdravkom Geržino je hkrati prvi letošnji uradni regionalni izbor v tekmovanju za Miss Slovenije 2006, posebnost posavskega izbora pa je, da vse kandidatke, ki se bodo predstavile v treh izhodih, prihajajo iz posavskih občin Brežice, Krško in Sevnica. V zabavnem programu, ki ga bosta vodila Katja Tratnik in Gašper Pavšič, bodo nastopili pevka Maja Šuput in pevec Rudolf Gas, plesna skupina Akrobatik Breakefs, plesalci Plesne šole Lukec in drugi.
Polfinalni izbor za Miss Slovenije bo maja, finale pa predvidoma 4. julija v Cankarjevem domu.
taoirtu --ara!
'tlim efeVft
Pustni župan in brežiški župan Ivan Molan sta na povorki v Dobovi združila oblastne moči in se skupaj popeljala svetli prihodnosti naproti.
Na Dobovškem fašjenku je bila tudi slikovito predstavljena pot do “opčine Bizelsko ”.
Sevničani letos niso pripravili tradicionalnega pustnega karnevala, je pa godba Blanški vinogradniki pripravila pokop pusta. Svoj “cirkus ” so pričeli pri gostilni Plausteiner ravno v času, ko so ljudje hiteli iz službe. “Policaj”, ki je močno spominjal na pravega, je delal prometni (ne)red in absolutno prednost pri prečkanju ceste (zunajprehoda seveda) so imele pustne šeme. Na parkirišču je ležalo truplo in mimoidočim se je paralo srce, ko so poslušali jok žalostne vdove. A ni dolgo žalovala. Ko jo je prvi potencialni snubec zaprosil za ples, se je veselo zavrtela z njim. Ob tem so posebej prišli do izraza njeni plesni čeveljci. Vdova je imela namreč policijske škornje. Ali to pomeni, da je bil njen pokojnik policaj, pa je vzela njegove čevlje, ali pa je bila vdova policistka. Po njenem hrupnem joku sodeč gre za slednje.
SavaGfos, 16.3.2006
Predsednica Okrožnega sodišča Krško Dušanka Weiss in predsednik Višjega sodišča iz Ljubljane Jernej Potočar na slovesnosti ob prisegi porotnikov v Krškem
AtFO0MM
Zgodovina človeka je njegov značaj. (Goethe)
Da bi bii človek čvrstega značaja, mora čutiti, kako drugi ljudje nanj učinkujejo: potrebni so torej drugi. (Stendhal)
CI>
Čim bolj je močan značaj, tem manj je podvržen nestanovitnosti. (Stendhal)
V Parizu so ljudje elegantni, na deželi morda značajni. (Sieyes)
<=>
Naš značajne kaže v našem obnašanju. (Aristotel)
Talent se oblikuje v tišini, karakter v viharju sveta. (Goethe)
Kdor nima karakterja, ni človek, temveč stvar. (Chamfort)
Značaj človeka spoznamo po nedolžni šali, ki ga užali. (Morgenstern)
Kadar se ti zdi značaj kakega človeka nerazumljiv, si oglej njegove prijatelje.
ZAŠUŠTRALISOGA
Pijančka v gostilni se pogo-vaijata, pa vpraša eden: “Ali se nisi zdravil zaradi alkoholizma?”
“Sem.”
“Zakaj pa sedaj spet piješ?” “Kaj bi rekel? Zašuštrali so me.”
TOALETNA VODICA
Prodajalka vpraša Milana: “Katero toaletno vodico pa želite?”
“Tisto iz oglasa!”
“Toda oglasov je veliko...” “Hočem tisto, pri kateri pride, potem ko se nadi-šaviš, v tvojo posteljo gola mladenka.”
TAŠČA
Delovodja se jezi na Toneta: “Tone, vi ste navaden slepar!”
“Zakaj le?“
“Pred nekaj dnevi ste mi rekli, da vam je umrla tašča, včeraj pa sem jo videl v mestu!”
“Narobe ste me razumeli. Rekel sem samo, da bi rad šel na njen pogreb.”
1%
»Sli
VREHE
■C -.
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
16. marec 2006
Danes bo oblačno, občasno bo predvsem v notranjosti Slovenije naletaval sneg. Jutri in v soboto pa bo zmerno do pretežno oblačno vreme.
Petek	Sobota	Nedelia