leto XXXIV. — Številka 18	6. maja 1982 Cena 5,—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Kreisky bo sprejel zastopnike koroških Slovencev
Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je povabil zastopnike koroških Slovencev na razgovor. Končno se je predsednik vlade le odločil za pogovore z našo narodnostno skupnostjo, ki so jih zastopniki predlagali. Razgovori z zveznim kanclerjem bodo 19. maja 1982 na Dunaju. Obe osrednji organizaciji bosta zveznega kanclerja Kreiskega informirali o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Informirali pa bosta Kreiskega tudi o zadevi kolodvorskih akcij Koroške dijaške zveze oziroma predlagali, da se lahko koroški Slovenci končno le poslužujejo slovenščine, če kupijo vozovnice.
NT obiskal Miheja Sadjaka
stran 9
Spominska svečanost v Borovljah
stran 12
2. Družinsko petje
stran 10, 11
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza bosta dne 8. maja 1982, ob 19. uri v Domu v Tinjah priredila spominsko proslavo ob 80-letnici rojstva pokojnega dvor. svet. dr. Joška Tischlerja. Prav primerno se nam zdi, da se ob
Svečanost v Tinjah
40-letnici izseljevanja koroških Slovencev spomnimo tudi pogumnih prizadevanj in velikih zaslug dr. Joška Tischlerja za vrnitev izseljencev v domovino. Ob priliki svečanosti bo ob 20. uri daroval spominsko mašo v kapeli Doma v Tinjah škof dr. Egon Kapellari. Po maši pa bo kratek kulturni spored, ki ga bosta sooblikovala mešani in moški pevski zbor iz Sel in pri katerem bosta spregovorila tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence dr. Reginald Vospernik.
Vsi demokrati naj zavzamejo jasno stališče!
Te dni se koroški Slovenci še poseb-n° spominjamo dolgoletnega predsednika Narodnega sveta in 1. ravnatelja Slovenske gimnazije, pokojnega dr. Joška Tischlerja. V soboto bi rajni dr. Tl-schler praznoval svojo 80-letnico. Dr. Tischler je bil in je simbol borbe našega naroda, je simbol politika in kulturnika, ki je vse svoje delo posvetil koroškim Slovencem. Neprecenljivo je njegovo delovanje na šolskem področju in krona njegove vztrajnosti je Slovenska gimnazija, ki letos obhaja 25-letni jubi-lei- Pokojni dr. Tischler je v najtežjih trenutkih, tedaj, ko je bil sam v tabori-sču z mnogimi rojaki, mogel in znal
Wagnerjeva politika premišljeno protimanjšinska
svoj nesrečni narod bodriti in jim daja-*' upanje, da bo zasijalo sonce, da bo sPet zaživela svoboda. Slovenski narod mu je zaupal. Ko bi dr. Tischler danes se živel, bi bil gotovo žalosten in potrt. Žalosten, ker koroška politika še vedno nadaljuje pot, ki je namerjena proti na-rodu v lastni deželi in državi.
Se dobro nam je v spominu Wagner-j®v govor z dne 18. 4. 1982 v celovški koncertni dvorani. Deželni glavar ni po-.I Pravilne in primerne zgodovinske slike — vrhu tega je kot gost do gosti-telja nečastno ravnal. Glede tega smo naše stališče že podali v obliki tiskov-!!® izjave in ostra reakcija s strani '"agnerja nam potrjuje, da smo prav v ei izjavi postavili pravilne zaključke, •^enovani govor je bil VVagnerjev po-skus (še v predvolilni fazi), da ponovno ukaže nemškonacionalnim krogom na oroškem, kdo je gospodar in kdo in-6rese koroških mračnjakov najbolje zastopa. Govor je bil preračunan in Premišljeno sestavljen. Saj so „Unter-arntner Nachrichten" nemudoma za-Psli hvalospev njemu, ki je bil nekoč ” 0cllgradiger Hitlerjunge" in mu za to n? Koroškem ni treba biti žal. Vpraša-. . ,e> če smo vsebino govora lahko v eJ ostrini pričakovali. Postavim: da! ^aJti če zavrtimo kolo koroške zgodovi-6 za nekaj mesecev nazaj, smo priča v® 'kovških izgredov (Wagner je s tem zvezi odigral posebno problematično °9°). smo priča Kirchschlagerjevega iška pei koroških Slovencih (tudi ta I lska pri koroških Slovencih (tudi ta •je ln!ormiral, zakaj da on ni bil povab-u in da je vse to povrhu nesramno d ■ ■ ■) skratka, VVagnerjev ugled koroških Slovencih je moral trpeti. s^wagnerjev govor pa je tudi vsebin-je v®činoma zavrgljiv. Argument, da manjšinska zakonodaja na Koro-s ®m svetovno priznana, je gola nere-v 'C®‘ bi bila to resnica, bi VVagner nori- Povedati' kdo da smatra to zako-Pr rf^0 Za vzorno- NSKS pa je ravno svet n®*taj dni prejel pismo dejansko Dom °V-n0 znane9a znanstvenika na r°čju manjšinskega prava, namreč pi-m° dr. Theodora Veiterja, v katerem ’ da doživlja slovenska narodna
Waaner ni socialist
VVagner le ni tisti vsemogočni bog, ki vse ve in se mu vsi klanjajo? Na vsak način ga glede zadnjih nemogočih izjav ne upoštevajo ljudje, ki so znani, trezni ter ki znajo stvarno razmišljati o perečem problemu koroških Slovencev. Tako je npr. Narodni svet pred kratkim prejel pismo prof. dr. Theodor-ja Veiterja, ki velja za mednarodno priznanega izvedenca za manjšinsko pravo. Ostro zavrača VVagner-jeve trditve, da uživamo koroški Slovenci po vsem svetu priznane pravice. Vrhu tega se je, tako prof. Veiter, deželni glavar na prireditvi izseljencev po krivici skliceval na njega. (Več o tem na str. 2.)
VVagnerja pa zavrača tudi socialistični župan občine Borovlje ter novopečeni državni poslanec, dir. Anton Woschitz. Na spominski prireditvi rožanskih društev, ki je bila zadnjo soboto v Borovljah (beri str. 12), je boroveljski župan v dvojezičnem govoru poudaril, da so vsi, ki so se borili proti Hitlerjevi strahovladi, prispevali k osvoboditvi in k ustanovitvi demokratične Avstrije. In kaj trdi VVagner? Kot vemo, oporeka koroškim slovenskim antifašističnim borcem njihov prispevek k osvoboditvi Avstrije. Že zadnjo nedeljo pa je predsednik koroškega deželnega zbora, Josef Gutten-brunner v Dobrli vasi dal jasno spoznati, da se ne strinja z VVag-nerjevim smetljenjem nacionalističnih glasov. Prav bi bilo, če bi se oglasili tudi še drugi demokrati, predvsem socialisti, in dokazali, da se ne strinjajo z VVagnerjevim odnosom do nacistične preteklosti in koroških Slovencev!
Da je VVagnerjev govor užgal pri koroških nemškonacionalcih, dokazuje m. dr. komentar v „Unter-karntner Nachrichten", nam gotovo nenaklonjenega časopisa. List se veseli, da se je deželni glavar upal povedati Slovencem resnico.
skupnost na Koroškem način diskriminacije, ki je v nasprotju s tozadevnim mednarodnim pravom.
Pri tiskovni konferenci, ki bo 14. 5. 1982 na Dunaju, bomo postavili Wag-nerjeve očitke, polresnice in neresnice v pravo zgodovinsko luč in informirali bomo avstrijsko javnost, kakšne nazore sme nekdo javno zastopati, če je in hoče ostati deželni glavar Koroške. Hkrati se bodo znani znanstveniki lotili VVagnerjevega govora.
Dr. Matevž Grilc predsednik NSKS
Za „Unterkarntner Nachrichten" je VVagner „pogumen človek" in zaradi tega „heroj“.
Nemškonacionalci imajo torej svojega „heroja“, vendar VVagnerju zato ne bo uspelo, ustrahovati koroških Slovencev. Dr. Grilcu, ki ga VVagner še posebno ostro napada („Scharfmacher“), je dr. Franci Zvvitter že zadnji teden izrazil polno solidarnost. Prav tako Karel Smolle, predsednik KEL, ki v pogovoru z NT (na strani 3) m. dr. pravi, da ti VVagnerjev! napadi »nazorno dokazujejo, kakšno je vzdušje vlade v socialistični stranki. Kot iz-gleda, tam ni več prostora za stvarno in odkrito diskusijo". Za Smolleja VVagner ni socialist, lahko bi bil tudi predsednik FPČ.
Tem bolj je in bo potrebno, da vsi pripadniki SPČ, ki se ne strinjajo z nemškonacionalno politiko na Koroškem, zavzamejo tozadevno jasno stališče!
		
	ii; | -	H|tf|	66 —Vi. ki ost a nete živi W J	VOl	■ ■ ■	
izseljenci. „Prvi namen današnje spominske svečanosti je, da se spomnimo izseljenih in obglavljenih žrtev nacizma. Vendar pa se moramo tudi zavedati tega, zakaj so bili izseljeni in umorjeni. Izseljenci, mučeniki nam živim kličejo in polagajo na srce: zavedajte se tega, za kar smo žrtvovali svobodo, življenje. Ohranite sebi, svojim otrokom dom, materino besedo in vero.“ Olip je omenil ostre napade deželnega glavarja VVagnerja. Vsa dvorana je ploskala, ko je predsednik KO zatrdil dr. Grilcu: „Ostro zavračamo izjave deželnega glavarja in Tebi, dragi Tevž zatrjujemo, da stojimo za tabo.“
Slavnostni govornik je bil ravnatelj dr. Reginald Vospernik. Nanti Olip je ob zaključku prebral tudi nekaj vrstic pretresljivega poslovilnega pisma na smrt obsojenega Franca Gregoriča. Recitirala sta Angela in Zdravko Oraže, moški in mešani pevski zbor pa sta zapela nekaj pesmi. Nato je sledil videofilm „Vi, ki ostanete živi".
Občinski odbornik EL Sele Mirko Oraže je izrazil veselje nad tem, da se je prireditve udeležilo tudi mnogo mladine, ki je s tem dokazala, da se bo z vsemi močmi zoperstavljala nedemokratičnim silam, ki jim izseljeniško gorje očividno ne zadostuje.
Minuli četrtek je KO NSKS v Selah vabil ob 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev na spominsko svečanost. Pred spominsko proslavo, ki je bila v Selškem farnem domu, je provizor Ivan Matko ob asistenci župnika Lovra Kašlja in dekana Leopolda Kassla v farni cerkvi daroval za vse izseljence in žrtve fašizma sveto mašo.
Svečanosti v Selah so se poleg
številnih domačinov udeležili tudi dr. Matevž Grilc, dr. Reginald Vospernik, Karel Smolle, župan Anton Hribernik, dipl. trg. Janko Urank, Lovro Kašelj, Leopold Kassel, Jurij Mak ter dr. Zdravko Velik.
Predsednik KO NSKS v Selah, Nanti Olip, je v svojem govoru navzoče opozoril na krute in strašne muke, ki so jih morali prestati in pretrpeti pred 40-imi leti slovenski
Narodni svet je položil na grob selskih obglavljencev venec
Vsem
našim
materam
želimo
lep
materinski
dan!
Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
V sobotni izdaji minulega tedna piše v celovškem dnevniku „Karnt-ner Tageszeitung“ neki A. l/V. (za tema nedolžnima inicialama se skriva Adolf VJinkier) pod naslovom „karntner fruhling klaglich geschei-tert“ o „koroški vigrediV svoji glosi A. IV. kritizira z neumnimi govoricami ne samo Dela Vedernjaka, temveč z enim mahom kar celo prireditev. Vprašam se, komu je taka nestvarna kritika pogodu in kdo jo je naročit? Komaj je kdo (in v tem primeru Del Vedernjak) dosti pogumen in hoče ozdraviti „pacienta Koroško", ki je zdavnaj že zbolela na „provinciaiizmu“, pa ti pride na sam dan 1. maja neki A. W. in ti hoče z eno samo gloso uničiti in onemogočiti prireditev, katere značaj je bila predvsem solidarnost med pisatelji. (Treba je navesti nesolidarne izje-
Piše
Janko Ferk
avtorji solidarni s pobudnikom in da so ga poskušali diskreditirati, kar jim pa (hvala Bogu!) ni uspelo. Ta nesolidarnost je opravičljiva le s skrajno individualnostjo, ki jo, tako vsaj upam!, vsak avtor ima, in ki jo mora imeti za svojo literarno delo. Vseeno pa so vsi pisatelji z resnimi interesi, ki mislijo preko mej province, in ki ne živijo v provinci, v kulturni provinci namreč, bili solidarni ter so in bodo podpirali „koroško vigred".
Čez trideset pisateljev je naslovilo na KTZ zaradi omenjene glose neke vrste pisma bralcev. Vsebina: „Eine Berichterstattung, die was keine ist, ist halt keine."
Slišal sem tudi kritiziranje in neumne govorice, da ta ali oni pisatelj, čeprav je tako znan, ni imel več kot petnajst poslušalcev, in da se
„ koroška vigred“ uspela
me. A. IV. je to storil. Ni pa imenoval botrov v ozadju, ki jih očitno ne pozna ali pa jih zelo dobro pozna!)
Bernhard Huttenegger, priznani pisatelj, ki živi v Launsdorfu pri Št. Vidu ob Glini, se je po svojem branju v nedeljo zvečer dotaknil te teme. On, ki se je preselil iz Gradca na Koroško, je kritično analiziral „korošo stvarnost“ (kakor jo Slovenci imenujemo) in govoril o „skraj-nem provincializmu", ki ga lahko doživiš samo na Koroškem. Rekel je, da bo treba „meje prekoračiti". Pozitivno je ocenil iniciativo „koro-ške vigredi", da so povabili pisatelje iz cele Avstrije v Celovec.
H glosi A. VV.-ja je Huttenegger rekel: „Wenn man am Text nichts zu kritisieren findet und doch kriti-sieren will, dann kritisiert man die Rechtschreibung. “
Jasno, da niso bili vsi povabljeni
branja niso točno začeta in tako dalje in tako dalje. — Uboga literarna kritika, ki pravi, da je le tisti prispevek najboljši, ki je „drugi najdaljši".
Ob vseh teh glosah in ob vsej solidarnosti in nesolidarnosti je treba povedati, da je postavil Del Vedernjak eno najboljših literarnih prireditev, ki jih je Koroška sploh doživela, na noge: „KOROŠKA VIGRED" JE USPELA. Pobudnik „koroške vigredi" pa je, četudi sicer ne bi bil nič, brez dvoma „ kult urni manager prve vrste".
Osebno bi kritiziral le domnevno dvojezičnost. Sicer so bili podnaslovi plakatov dvojezični, ampak vse prireditve — razen predstavitev slovenskih avtorjev — so bile zgolj enojezičnega značaja. — „ koroška vigred" je ena in dvojezičnost je druga stvar.
29. kongres FUENS v StraBburgu
StraBburg, ali — kakor pišejo Francozi: Strasbourg — je znano in zanimivo mesto, ki nima le bogate kulturne in politične zgodovine, marveč slovi tudi kot kraj srečanja, razgovora in gostoljubnosti. Zastopniki skoraj 30 evropskih narodnih skupnosti, ki so se zbrali pretekli teden na 29. kongresu FUENS (Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti), so to mesto doživeli — in morda celo odkrili — kot kraj, ki bo v bodoče postal „Ftim“ narodnostnih vprašanj in pravic — in to ne le samo evropskih „ manjši n “. Mnogo novih spoznanj za zastopnike narodnih skupnosti v Avstriji (poleg predstavnikov Gradiščanskih Hrvatov in Madžarov sta zastopala koroške Slovence dr. Re-ginald Vospernik ter Herbert Seher); a tudi „strokovnjaka“, ki ju je poslala deželna vlada, bosta poročala o sicer zanimivih, a za Avstrijo manj razveseljivih spoznanjih na področju manjšinskega prava.
Da ostanemo kar doma: Izvolitev dosedanjega podpredsednika dr.
Reginalda Vospernika za predsednika FUENS ni le priznanje dolgoletnega prizadevanja za manjšinske pravice širom Evrope, marveč tudi izraz zaupanja, ki ga uživa ravnatelj dr. Vospernik s strani vseh članic FUENS. Gotovo pa pomeni izvolitev našega rojaka na to odgovorno mesto tudi moralno in politično podporo narodnim skupnostim v Avstriji v boju za enakopravnost in končno izpolnitev Avstrijske državne pogodbe. Saj so vsi zastopniki iz Avstrije poudarili, da trenutna situacija ne daje povoda za ugodno oceno položaja avstrijskih manjšin. Medtem ko so bili zastopniki manjšin seznanjeni z značilnostjo uradne „ ko roške" manjšinske politike, je dr. Ivo Mul-ler med drugim ugotovil, da so Gradiščanski Hrvati na šolskem področju danes na slabšem kot pa prej in opozoril na dejstvo, da obstoječi tri strankarski pakt „onemo-goča vsako znosno spremembo ter privede do popolne otrpnitve v avstrijski manjšinski politiki". „Ob-stoj Gradiščanskih Madžarov je ogrožen" je moral ugotoviti zastopnik društva „Burgenlandi magyar kulturegyesulet“ ter izrazil svoje začudenje nad tem, da se ..Avstrija sicer poteguje za manjšine izven Avstrije" vendar pa ..državne institucije napram lastnim manjšinam nočejo nuditi niti najmanjše možnosti, da preživijo", kot je zapisa-
Proti trditvam koroškega deželnega glavarja VVagnerja, da je Koroška dežela, kjer slovensko narodno skupnost obravnavajo prednostno, in da avstrijska manjšinska zakonodaja velja za po vsem svetu priznano, se zdaj postavlja tudi mednarodno priznani izvedenec za manjšinsko pravo prof. dr. Theodor Veiter.
Po njegovem mnenju so te trditve nepravilne in se koroški deželni glavar po krivici sklicuje na njega, piše Veiter v pismu slovenskima osrednjima organizacijama.
Ni nobenega dvoma, piše Veiter, da slovenska narodna skupnost na Koroškem nikakor ni obravnavana prednostno, kakor je tudi hrvatska narodna skupnost na Gradiščanskem praktično v največji meri diskriminirana, ker člen 7 pogodbe za
gradiščanske Hrvate sploh ni izpolnjen.
Tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem je po Veiterje-vem mnenju tudi nespremenjeno diskriminirana in način, ki nasprotuje mednarodnemu pravu, kajti člen 7 državne pogodbe, ki je tako ali tako samo minimalni standard, z izjemo Slovenske gimnazije na noben način ni resno izpolnjen. Prof. Veiter vidi diskriminacijo v tem, da je slovenski jezik dopuščen samo v treh sodnih okrajih od skupno šestih s slovenskim prebivalstvom, razen tega tudi ni mogoče govoriti o izpolnitvi določila o dvojezičnih topografskih napisih.
Kar sem vedno spet izjavljal in izjavljam, piše Veiter, je samo to, da je paragraf 1 zakona o narodnih skupinah zgledna ureditev. Toda
že uvedba klavzule 25% za dvojezične napise ne odgovarja mednarodnemu standardu. Temu pa se pridružujejo še dogodki v Žitari vasi in Velikovcu, ki kažejo, da tri koroške politične stranke na Koroškem nimajo nobene volje, da bi tako lepa načela iz paragrafa 1 zakona o narodnih skupinah tudi uresničile.
Kdo slepari?
Deželni glavar Leopold VVagner, po funkciji tudi predsednik deželnega šolskega sveta za Koroško, očitno ne ve ali noče povedati, kaj je deželni šolski svet v resnici odgovoril osrednjima organizacijama koroških Slovencev na njihovo vlogo glede nadaljevanja dvojezičnega abiturientskega tečaja.
V	tem odgovoru namreč ničesar ne piše o tem (kot trdi VVagner), da bi bil deželni šolski svet v stvari sami nekompetenten, torej nepristojni organ, marveč je samo zapisano, da deželni šolski svet vloga ni mogel vzeti v obravnavo, ker je napisana v slovenščini in zato ni v skladu z določili odredbe zvezne vlade iz leta 1977 glede uporabe slovenščine kot dodatnega uradnega jezika pred sodišči in uradi.
V	zadevi abiturientskega tečaja sta se obrnili osrednji organizaciji tudi na ministrstvo za pouk in umetnost, na — po VVagnerju — edino pristojno mesto. Ministrstvo je nato sporočilo, da je posredovalo vlogo zaradi pristojnosti deželnemu šolskemu svetu za Koroško, da bi jo le-ta preveril in izdelal predlog.
Docela nerazumljivo je torej, zakaj je v VVagnerjevih očeh to sle-parjenje, da sta vložili osrednji organizaciji prošnjo tudi pri deželnem šolskem svetu, ki se samega sebe (glej zgoraj) dejansko tudi ni deklariral kot nekompetentnega ampak je zavrnil vlogo samo zaradi tega, ker je bila napisana v slovenščini. Kdo zdaj v resnici slepari nas koroške Slovence in koroško javnost?
Kdaj naj začnemo z dvojezično vzgojo? Ali dvojezičnost ovira razvoj mojega otroka? Se bo moj otrok učil lažje, če bo znal dva jezika? Je eden od dveh jezikov za uspešnost mojega otroka važnejši? Je dvojezičnost za poklicno življenje lahko v škodo?
Ob teh in podobnih vprašanjih bodo razpravljali strokovnjaki, ki bodo radi odgovarjali na Vaša vprašanja.
Podijska diskusija
Diskutanti:
Univ. prof. dr. Peter Gstettner — Univerza v Celovcu
Univ. doc. prof. dr. Dietmar Larcher — Univerza v Celovcu
Prof. dr. Evvald Krainz — ravnatelj Pedagoške akademije v Celovcu
Franc Kukoviča — ravnatelj ljudske šole v Žitari vasi
Čas: sobota, 8. 5. 1982, ob 20. uri
Kraj: Ljudska šola Žitara vas
Prireditelj: SRD „Trta“ Žitara vas
Vaša udeležba nas bo razveselila!
...-.-.
1984 — leto manjšin?
no v poročilu o položaju Gradiščanskih Madžarov.
Mnogo pozornosti pa je zbudilo tudi poročilo zastopnika „Alzaške narodne zveze" Moschenrossa, ki je na eni strani pozdravil rahle premike — posebno s strani nove francoske vlade —, a hkrati z ogorčenjem povedal, da še vedno čakajo na skupino avtonomistov — ki je v zaporih — še vedno čakajo na sojenje in še posebno podčrtal težave, ki jih imajo Alzačani v boju za dvojezičnost. V tej zvezi je kongres soglasno podprl resolucijo francoski vladi, v kateri je izražena podpora veliki večini alzaških staršev, ki zahtevajo uporabo oz. pouk nemškega jezika v otroških vrtcih in v šolstvu.
FUENS se posebno v zadnjih letih trudi za to, da bi prišla v kontakt z evropskim svetom in parlamentom z namenom, da bi sodelujočim državam približala problematiko narodnih skupnosti v Evropi (katerih je ok. 50 — ki so večinoma včlanjeni v FUENS) in tako pospeševali mednarodno zakonito ..manjšinsko pravo". Poleg obiska na sedežu Evropskega parlamenta so udeleženci kongresa imeli še priložnost, da prisluhnejo tudi vidnim zastopnikom Evropskega sveta ter parlamenta: Tako je parlamentarec dr. Dalsass (Južni Tirolec) orisal delovanje te institucije in ugotovil, da sicer le-ta nima
možnosti za direkten poseg — torej lahko samo svetuje — o manjšinskih zadevah, kljub temu pa bo priporočilo vladam, ki je bilo sprejeto lani, politikom vsaj vodilo, manjšinam pa podlaga za argumentiranje in oporo. V tej listini — ki je žal le še premalo znana — je vladam m. dr. naloženo, da zasigu-rajo obstoj jezikov in dialektov, (s posebnim ozirom na vzgojo in šolstvo), dostop narodnih skupnosti do masovnih medijev, tako da je možna čim boljša komunikacija, upoštevanje jezikovnega in narodnostnega območja pri upravnih teritorijih, in pa posebna razvojna pomoč v takih področjih, ki so dvo-ali večjezična ...
Dalsass je apeliral na vse države in vlade, da pokažejo več politične zrelosti in volje in upoštevajo omenjena navodila.
Ulrich Bohner, ki je poročal o delovanju Evropskega sveta (ustanovljen leta 1949) se je osredotočil na poseben aspekt, namreč upravljanje večjezičnih regij in občin z ozirom na jezikovne in nacionalne značilnosti. Posebno tehtnost pripisuje izjavi, ki je bila sprejeta na prvem konventu regionalnih ustanov evropskih obrobnih območij v Galwayu na Irskem leta 1975, sodelovalo je nad 200 zastopnikov iz več kot 60 regij, — v kateri se zahteva zaščita in podpora etničnih skupin, ki so močno ogrožene in
za katere so predvideni poseb®' ukrepi, med drugim tudi m ed n a rod" ni sklad za pospeševanje oz. fina®; ciranje takih projektov. V tej zvez pa je referent poudaril, da se ta ko imenovana ..evropska integrad" ja“ nahaja v nestabilnem položaji kajti razvoj gre še naprej.
Na izrecno vprašanje zastopnik3 koroških Slovencev, kdo podeljuj® naslov „Europa-Gemeinde“, ko* npr. občini Velikovec, je predstav-nik Evropskega sveta pojasnil, d® to priznanje ne podeljuje noben® Evropska institucija, čes da je t0 več ali manj neoficialna zadeva
Naj še omenim, da je na kongr®' su FUENS sodelovala tudi deleg®' cija druge največje manjšinske of' ganizacije AIDCLM, ki se posebn® zavzema za to, da se naj leto 19®. proglasi za leto manjšin. Zastop®'" ki obeh evropskih manjšinski® strešnih organizacij sta se tudi d®' menili za poglobitev sodelovanja prihodnosti.
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) 13 izdajatelj: društvo ..Narodni svet kor ških Slovencev". — Uredništvo: Vikt® ger Ring 26, 9020 Celovec. - Tisk: M® horjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Cel vec. — NAŠ TEDNIK izhaja vsak tek. Naroča se na naslov:	»k*3
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Ce1 vec. Telefon uredništva, oglasnega 0 ^ delka in uprave: * 42 22/72 5 65. zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZ Gradišče 10,	61000 Ljubljana.
Pred kratkim je Mi hej praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Rodil se je pri Kvančniku v Rin-kolah: 17 otrok je bilo, 9 dekličev in 8 fantov, med njimi tudi brat Lovro, ki skrbi v Mohorjevi tiskarni, da pride „Naš tednik" pravočasno k našim bralcem.
piše Janko Kulmesch
niti v Rinkolah ter ostalih slovenskih krajih domača pesem, morale so utihniti Mihejeve orgle. Namesto zlatih zvokov Mi-hejevih orgel je zagrmelo „Karntner, sprich deutsch!", nato pa še nemški topovi. Mi hej je moral v nemško vojsko.
Med drugim je šla pot v Leningrad. „Tam je bil pravi hudič. Mraz, ki ga ne moreš opisati, nešteto življenjskih žrtev. Vsi
shod koroških Slovencev. Navzočih je bilo nad 500 ljudi iz Pliberškega kraja. Govoril pa je dvor. svet. Joško Tischler in sicer o naših izseljencih. Tudi našo družino so hoteli izseliti, pa k sreči ni prišla več na vrsto."
Ko so se za oder tepli
Spet doma se je Mi hej posvetil svojim orglam in pevcem. Poleg tega je še pomagal orglati Mi-heju Lubasu v Vogrčah, le-ta si je v vojni težko poškodoval roko, zato ni mogel takoj igrati.
Vrhu tega so v Vogrčah ustanovili izobraževalno društvo ter se poleg petja posvetili m. dr. tudi igram. „Nekoč pa smo zvedeli," se spominja naš slavljenec, „da hočejo nahujskani vo-grški domačini, od katerih nekateri še živijo, uničiti naš oder. Šulnova mama je s polno sapo priletela v farovž in nam to sporočila. Mi, to se pravi Anzej
Kajžr, sedanji ekonomski svetnik Nac Domej, jaz, moji bratje Lovro, Franc, Pavel, Bidrohovi sinovi, Užnikov Jurij idr. smo s konji prepeljali oder v Rinkole h Kajžru (Anzej je bil tedaj predsednik izobraževalnega društva) na varno. Nato smo se naučili igro, učil nas je tedanji vogrški učitelj Krevc, in jo hoteli igrati leta 1946 na dan sv. Petra in Pavla. Rad bi poudaril, da je bila to v Rinkolah druga igra, odkar obstojata obe avstrijski republiki (prvič so igrali takoj po plebiscitu). Spet smo zvedeli, da nam hočejo oder uničiti. Sklenili smo, da ga stražimo. Stražili smo celo noč, zjutraj ob 9. uri pa, ko je bila maša in ko so nahujskani Vogerjani mislili,
Mi hej in njegov harmonij (pred vojno).
NT obiskal Miheja Sadjaka ob njegovi 60-letnici
Zakaj bi ne orglal, jaz Mihej, veselo...
Kdo ne pozna Miheja Sadjaka, šmihelskega organista, pevca, pevovodjo? 45 let je že „poročen“ z orglami in harmonijem, še dalje z domačo, slovensko pesmijo, s pevci in pevkami. Vodil je razne zbore, pred vojno ter takoj po vojni v Rinkolah, nato šmihelski cerkveni zbor ter mešani zbor „Gorotan“, ki bo drugo leto praznoval 90-letnico obstoja. Z „GorotanomK je prvič zapel Tomčevo in Gobčevo „0 Podjuna“ (besedilo: Milka Hartman), še danes hrani prvi rokopis Gobčeve „Podjune“ (glej faksimile), s Kramolcem sta bila velika prijatelja. Kljub temu orglanje zanj ni bila vedno najenostavnejša stvar na svetu:
„Pred 6-imi leti sem imel vnetje ušes. Orglal sem, ne da bi kaj
slišal“ (Mihej Sadjak). Nič kaj hudega. Beethoven je bil čisto gluh — pa velja za velikega umetnika ...
Kot 15-letni fant je Mihej lahko začel ..študirati", kje in kako je treba pritisniti, da dajo orgle svoje zlate zvoke. Leta 1937 ga je začela učiti orglanja VVozerje-va Lonca na Metlovi, sedaj Les-jakova mama v Goselni vasi. Baje sta se at e j in mama večkrat jezila, ker naš slavljenec zaradi ..zaljubljenosti" v ta inštrument ter petje ni hotel pobirati repice (krompirja). Mihej šaljivo: „Je bil pač križ, ker sem moral zaradi orglanja in petja veliko pretrpeti."
Zadnja pesem na šmihelskem pokopališču
Pred vojno je vodil v Rinkolah cerkveni zbor. Peli pa niso samo cerkvenih pesmi. Radi so
Rinkolški cerkveni zbor, ki je prepeval takoj po vojni. Prva vrsta od leve na desno: Nežka Kristan, Pepka Krasnik, Katrca Perč, Mihej Sadjak, Mojcka Perč, Justa Perč, Metka Novak; druga vrsta od leve na desno: Micka Lipuš, Miha Sadjak st., župnik Picej, Franc Černič, Anzej Perč, Lovro Sadjak, ekon. svet. Nac Domej, Štefka Perč, Janez Kaiser, Jože Guštin, Marica Zdovc.
Zastopniki KKZ (Lovro Kašelj in Nužej Tolmajer) ter KPD Šmihel (Karl Gril) čestitajo Miheju (sedi v sredini).
»dali" kako narodno, in ko je Prvič moral dirigirati oziroma or-gjati, je trepetal kot stara baba. »Spiial sem, kako, tega pa še danes ne vem," tako Mihej Sadjak.
Spiial je na orgle in vodil rin-kolške pevke in pevce — dokler jim tega ni prepovedal Hitler. »Zadnjič smo zapeli slovensko
decembra 1941 na pogrebu v Šmihelu." Nato je morala utih-
smo preklinjali Hitlerja, do zadnje minute, pa nič ni pomagalo." Iz Rusije v Italijo, sprva na Monte Casino, nato v Turin, kjer so ga ujeli. 27. 8. 1945 pa končna vrnitev v domače Rinkole. „Vrnil sem se skupno s tremi brati, ko je bilo v Vogrčah žeg-nanje." Takoj se je Mihej moral pošteno umiti ter, kako bi moglo biti drugače, orglati... „lsti dan popoldne je bil v Vogrčah
t i t.-t »•-.(
C >-■ p.*i	>
Tl fr-*«*
Prvi rokopis Gobčeve „ Podjune".
da smo v cerkvi, so prišli, da bi uničili naš oder. Pa smo jih, skriti za zastorom, sprejeli s ,poclnom‘ v roki. Dobili so jih pošteno po buči in igra je bila rešena."
Po vojni pa je še sprva dirigiral v Nonči vasi. Pri Simonu so imeli harmonij. Prej je vodila cerkveni zbor Jula, Mežnarjeva sestra v Dobu. „Ko je umrla, sem moral jaz nekaj časa voditi ta zbor. Najbolj veselo je bilo na zlati poroki pri Bleku v Vidri vasi. Dopadlo se mi ni samo zato, ker sem bil še mlad, temveč, ker smo peli, da je bilo vse divje."
Sprva mežnar, nato železničar
Leta 1949 pa je Mihej prišel v Šmihel. Sprva kot poklicni organist in mežnar. Kot mežnar ni bil pristojen samo za orgle, temveč še za druge stvari, ki jih pač opravljajo (ali so jih opravljali) mežnarji. Leta 1951 se je poročil s Pepko Hudlnovo, prav tako kot Mihej navdušena pevka in s katero ima 6 otrok.
Ko se je poročil, zaradi tega ni manj prepeval, ni ga minulo veselje in tudi harmonija ni hotel žrtvovati zakonu. Zamenjal pa je cerkveni ključ z železničarsko laterno. Od Lienhardove-ga Franceja, prav tako navdušenega pevskega prijatelja iz Li-buč, je zvedel, da iščejo železničarja. Šel je v Pliberk, se predstavil in dobil službo. Tako je postal poklicni kolega m. dr. Krajnčevega Tevžeja in Božičevega Poldeja, oba že rajna Libu-čana. Kot pevci so se že prej dobro poznali, sedaj pa so lahko zapeli kako pesem tudi na železnici. „Moram reči, da sem bil pri drugih sodelavcih pogostokrat Čuš, vindišar, titoist. Vendar se za to nisem kaj zmenil. Delal sem, šel sem jim kljub psovkam na roko in spoznali so, da sem pošten človek, koroški Slovenec, in ne neka svinja, ki jo je treba zaklati."
„Gorotan“
praznuje
Predvsem pa je Mihej pel in orglal. S šmihelskim cerkvenim zborom, z mešanim zborom „Gorotan“, ki praznuje drugo leto 90-letnico. Šmihelski rojak in Mihejev bratranec Radovan Gobec mu je komponiral Milkino „0 Podjuna". Mihej: „Tomčeva ,Podjuna' je bila zame pretežka, čeprav mi zelo ugaja. Bil pa sem prvi, ki sem z Gorotanom zapel obe .Podjuni'. Še danes hranim 1. rokopis Gobčeve skladbe." Prav tako je bil Luka Kramolc njegov osebni prijatelj.
Mihej pa poje in orgla še danes. Ne samo v cerkvi in prosvetnem društvu. Zadnjo nedeljo smo ga npr. slišali z njegovo družino v Globasnici na „2. družinskem petju" KKZ. Krščanska kulturna zveza oz. predsednik Lovro Kašelj in tajnik Nužej Jol-majer ter predsednik KPD „Šmi-hel", Karel Gril, so mu zadnji petek tudi čestitali k 60-letnici.
Tudi Naš tednik bi mu rad še enkrat čestital. Za vse njegovo delo, ko se je trudil in se še trudi s svojimi pevci ter ko zaigra na orgle —- Bogu v čast, ljudem pa v veselje.
10/priloga
L_t
[naš tednik
[5
dnikj
6. maja 1982	6. maja 1982
ii
Inaš tedniki
priloga /11
v >
Kofler, pd. Prangar z Motič pri Brnci
Hrobath iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih
		Hm
, k	n	i
L-®	H	
■	F*	
Sadjak iz Šmihela pri Pliberku
Oraže iz Resnice pri Borovljah
Nad 800 rojakov iz vseh predelov južne Koroške je napolnilo minulo nedeljo za to prireditev premajhno Soštarjevo dvorano v Globasnici. Že pol ure pred začetkom so bili zasedeni vsi sedeži. Vsi, ki so prišli kasneje, so bili lahko veseli, če so še našli kje prostor, odkoder so stoje prisluhnili našim slovenskim družinam. Krščanska kulturna zveza je vabila na Družinsko petje, ki ga je oblikovalo 19 družin z Žile iz Roža in Podjune.
Einspieler, pd. SraP'4 Stranj pri Bilčovsu
Moschitz iz Št. Janža v Rožu
Fantur iz Št. Jakoba v Rožu
Piko iz Vidre vasi pri Pliberku
Petjak — Konrad iz Štebna pri Globasnici
Že lansko leto, ko je K KZ priredila prvo tovrstno prireditev na Ra-dišah, je bilo zanimanje veliko. Tudi dvorana na Radišah je bila napolnjena do zadnjega kotička. Letos pa se je odzvalo povabilu Krščanske kulturne zveze še več ljudi. Od babice pa tja do najmlajšega člana družine — vse, kar se je moglo spraviti na noge, se je zbralo, da bi prisluhnilo petju v družinah. Prireditelj je s to idejo potrdil važnost petja v družini. S pripravo in izvedbo »ljudskega koncerta" se je zopet začelo odkrivanje in ohranjevanje neprecenljivega kulturnega bogastva, ki smo ga že skorajda pozabili. Namen Družinskega petja ni bil, da bi družine nastopile z zbranim, naštudiranim ter kvalitetnim petjem. Namen tudi ni bil in ni ta, da bi se vzbujali spomini na »stare cajte". Čim več naših družin se naj odloči za družinsko petje. Predvsem danes je to važno, ko radio in televizija vedno bolj izpodrinjata pravo vzdušje v družinah.
V svojem pozdravnem govoru je predsednik K KZ, Lovro Kašelj dejal, da je število družin, kjer se petje pod »domačo streho" še neguje, majhno. Toda tam, kjer se neguje, se neguje z vsem srcem in z vso ljubeznijo. Imenitno se je razvilo zborovsko petje.
Svoj čas so v družinah negovali slovensko pesem. Danes to delajo zbori, ki jih je med koroškimi Slovenci vedno več. Nedeljska prireditev v Globasnici pa je morda nekaj ljudi le nagovorila, da se bodo doma z družino usedli za mizo in se poleg zborovskega petje prav tako odločili tudi za družinsko petje.
Med posameznimi nastopi je odlično povezoval dr. Ludvik Karničar — „Didi“, ki je v raznih narečjih klatil take, da se je režala vsa dvorana. Vzdušje je bilo domače, preprosto, brez pravil in ravno ta način je mnogim poslušalcem bil najbolj všeč.
Prireditve so se udeležili naslednji častni gostje: dr. Matevž Grilc, konzul Alfonz Naberžnik, Janez Wutte-Luc, podžupan Janez Hudi, dr. Pavel Apovnik, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, predstavnik ZKO Martin Zakonšek, dvor. svet. dr. V. Inz-ko in predsednik Združenja staršev Slovenske gimnazije dipl. trg. Janko Uran k.
Kaj pravite k prireditvi?
Rozina Katz, Nonča vas:
»Prireditev in sploh zamisel kot taka je zelo dobra. Družinsko petje ne nagovori in privabi le ljudi, ki redno obiskujejo slovenske prireditve, marveč tudi tiste, ki sicer raje sedijo doma pri peči. Na drugi strani pa taka prireditev privabi tudi nemško govoreče sodeželane in to vsekakor pospešuje dobro sožitje med obema narodoma na Koroškem. Poleg tega pa se poslušalci lahko prepričajo, da se v slovenskih družinah še goji družinsko petje in da ni televizor najvažnejša stvar."
Marija Buchvvald, Nonča vas:
»Zelo mi je ugajalo, da so nastopili tudi očetje s svojimi otroki. Ni tako enostavno spraviti moškega na oder. Zato mi je zelo ugajala ,moška skupina', ko je oče nastopil s svojimi štirimi sinovi. Letos je sodelovala tudi naša družina. Po prireditvi smo se pogovarjali tudi z drugi-
mi nastopajočimi. Spoznali smo ljudi z Žile, iz Roža. Tudi to je vsekakor zelo važno."
Albert Smrečnik, Globasnica:
»Moram reči, da je bila prireditev zopet dokaj dobro obiskana, tako da niti niso mogli vsi v dvorano. Kljub temu je cela prireditev potekala v odličnem vzdušju. Pripomniti pa moram, da prireditev v širši javnosti ni našla tistega odmeva, kot bi si ga sicer zaslužila. Predvsem mislim tukaj na televizijo, radio ter nemške časopise. Televizija bi lahko brez nadaljnjega prinesla v oddaji ,Avstrija v sliki' kratko poročilo o Družinskem petju. Mislim, da bi se avstrijski mediji včasih lahko zanimali za slovenske prireditve in ne le za nemške. Vsekakor bi to bil prispevek k boljšemu sožitju med obema narodoma."
Alfonz Naberžnik,
konzul SFRJ v Celovcu:
»Družinsko petje spremljam že drugič. Zelo razveseljivo je, da
je na tej prireditvi vedno več ljudi. Ne le gledalcev prihaja več, marveč se množi tudi število nastopajočih. Svoj delež pa brezdvomno doprinese odlična povezava, ki je vsakokrat v drugem narečju. S tem se oživlja domači jezik. Mislim, da je treba take in podobne prireditve še pospeševati in na drugih krajih še nadaljevati."
Vinko Zaletel, Vogrče:
»Posebej značilno za to prireditev je bilo, da so družine pele predvsem otožne pesmi. Te pristne koroške pesmi so naš domači zaklad, katerega moramo dobro čuvati in negovati. In ravno na tem družinskem petju sem spet enkrat opazil, da ta pristna koroška pesem še dolgo ni izumrla in da še vedno živi med nami. Take prireditve omogočajo, da se tradicija petja v ožjem družinskem krogu osvežuje in tudi kot doslej podeduje.
Poleg tega take prireditve nimajo tistega političnega značaja, kot ga imajo mogoče nekatere druge prireditve, kar privabi tudi nemške sodeželane, ter druge kulturno zainteresirane ljudi, ki sicer na slovenske prireditve ne prihajajo."
Naše družine so pele v Globasnici
Buchvvald, pd. Serajnik iz Nonče vasi pri Pliberku
Oraže, pd. Vrtnik iz Sel
Michor, pd. Butej iz Trebelj v Šmarjeti v Rožu
Smrtnik, pd. Bistričnik z Obirskega
naš tednik
»Njim. v spomin, nam v opomin, “ je v svojem pozdravnem govoru dejal predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah, Melhior Verdel. SPD Borovlje je ob štiridesetletnici izseljevanja koroških Slovencev v boroveljski Mestni hiši priredilo spominsko svečanost, ki so jo oblikovala slovenska društva iz Sveč, St. Janža, Slovenjega Plajberka, Sel, Šmarjete v Rožu ter domače društvo SPD Borovlje.
Med posameznimi pevskimi nastopi so recitirali člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki so včlanjeni tudi v domača kulturna društva. Predsednik boroveljskega društva je poudaril, da se je treba spomniti na hudo trpljenje naših slovenskih družin, ki so bile izseljene. V minuti molka so se navzoči spomnili žrtev nacistične strahovlade.
V svojem pozdravnem govoru je poudaril župan mestne občine Borovlje, Anton VVoschitz v obeh deželnih jezikih, da je radevolje sprejel povabilo na to spominsko svečanost. ..Obdobje hitlerjanskega fašizma je vam, koroškim Slovencem prineslo hudo nesrečo. Nič ni hujšega, kot biti izgnan iz svoje domovine, biti pregnan z domače zemlje. Nič ni hujšega, kot biti pregnan brez vzroka." V nadaljnjem je župan VVoschitz dejal, da je ista usoda zadela tudi vse zavedne demokrate, domoljube. ..Strinjam se z vašim mnenjem: vse nedemokratične moči je treba zatreti že v kali." Župan VVoschitz je tudi poudaril, da so vsi, ki so se borili proti Hitlerjevi strahovladi prispevali k osvoboditvi in k ustanovitvi demokratične Avstrije.
Terezija Lapuš, poročena Inzko je pripovedovala o strašnem času, ko je bila izseljena 11-članska La-puševa družina s Šentjanških Rut. Po pretresljivem pripovedovanju o usodi družine, je Terezija Inzko pozvala mladino: „Mladina bodi budna, da se kaj takega nikdar več ne bo zgodilo."
Borovlje imajo slovenski moški zbor (vodi Roman Verdel)
V svojem govoru je predsednik Verdel lahko pozdravil tudi vrsto častnih gostov: konzula SFRJ v Celovcu, Alfonza Naberžnika s soprogo, župana mestne občine Borovlje, Antona VVoschitza, župana občine Sele, Antona Hribernika, kulturnega referenta mestne občine Borovlje, Franza Schleicherja, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev, Franca VVedeniga, tajnika Zveze slovenskih organizacij, dipl. inž. Feliksa VVieserja, predsednika Slovenske prosvetne zveze, Valentina Polanška, dvornega svetnika dr. Valentina Inzka, podpredsednika Krščanske kulturne zveze, dr. Janka Zerzerja ter vse predsednike in zastopnike sosednjih kulturnih društev.
Publiko sta pozdravila župan VVoschitz...
... in predsednik SPD „Borovlje" Melhior Verdel
Mešani pevski zbor KPD „Planina“ (vodi Franci Čertov)

Tamburaška skupina iz Št. Janža (vodi Ivana Weiss)
JJL ■ .g.	uhRbJj m lial ajFlšmiA
bj	
iHMlniOl		F IV ja		M M Bi »ili "Ji H
| H ■ 1 Jffiill IMJkml	i	jL JH	nu	ilr m jUjjjl M
Družina Mihor, pd. Butej iz Trebelj v Šmarjeti v Rožu
Terezija inzko, roj. Lapuš
Danica Čertov
Strelčevim
Družina Janah, pd. Strelčeva na Reki, župnija Št. Jakob v Rožu, je bila 14. 4. 1942 z drugimi koroškimi Slovenci izseljena. Oče je ostal v domovini, ker je ležal tedaj v bolnišnici v Beljaku. Najstarejši sin Janez je moral 15. 4. 1941 k vojakom. Izseljena je bila samo mati in sinova Franc in Šimen. Pa pri bojih v Kavkazu je Janez padel. Tudi
Že davno leta so minula,
Ko četa Turška je prihrula.
Po Rožu v Šentjakob nam.
V bran se vzdignejo Rožani,
Da bili Turki bi pregnani,
Tud’ z Reke Strele se javi sam.
Je bitka huda se pričela,
Strašno je noč in dan besnela In zmagan skor bi bil Turčin.
Pa pride izdajalska duša,
Prodati naše Turkom skuša.
Zlato dobit če za ta čin.
Izdajalcu zloba se posreči,
Rožani bili so zdaj v ječi.
In v sužnost mnog’ je moral zdaj. Vseh s seboj ni Turk gnal ujetih,
Le nekaj bilo jih je vzetih;
Na te pokaže Judež zdaj.
Ves Rož je žalost zdaj objela,
Ko vest je tožna ta prispela,
Da Zala je med ujetimi.
v spomin
Franc je moral iz taborišča k vojakom. Ostala je mati z enim sinom. Ta dva pa sta dobila dovoljenje, da sta se smela vrniti na svoj dom. Odšla sta iz taborišča Schvvarzenberg dne 21. 2. 1943. Njima v spomin sem sestavil tele zgornje vrstice.
Schvvarzenberg, 21. 2. 1943 t Janko Ogris, st., pd. Miklavž
Od teh so dob prešla stoletja,
A sila ljudstva b’la je večja,
Kot muk vseh teh preštetih moč. Je narod zemljo svojo držal Nakane tuje vse prečrtal,
Ostal je hraber kot nekoč.
Miki, Strele in pa Serajnik
Ter drugih mnogo je vsak praznik
Pod lipo tam se zbiralo.
O davnih časih in težavah,
Ter novih čudnih vseh pripravah v krogu tem se vgibalo.
Pa prišla spet so huda leta,
So v tugo srca b’la objeta,
Kot ni je pomnil še nihče.
Od tega trpljenja hudega, je najhujše prizadeta b’la,
Na Reki hiša Strelčeva.
Pa ni še rane te pozabil,
Že udarec nov srce mu rani,
Ki hujši bil od drugih vseh.
Ženo Nežo so zdaj pozvali,
Da mora proč raz dom njej dragi, Več bit’ ne sme na svetih tleh.
Vojaki strašno so rohneli,
Naprej so hitro koj želeli.
Naprej v nejasno temno noč!
Že z dvema sinovoma zdaj mati, Zadnjič stopa ob hišni trati. Povelje pa zveni: Le proč!
Srce se trgalo je v prsih,
Hud gnjev pa rasteI je v srcih,
Ko zgnance so prevažali.
Drvel je avto do Celovca,
A vožnja tu še nima konca.
Na vlak so tam jih zbasali.
V	deželo nemško pot jih vodi,
V	srčni tej nezmerni boli
So v Schvvarzenberg dospeli tja.
V	taborišču tam je bilo Tud’ sotrpinov še obilo.
Enaka vsem je usoda b’la.
Le kdo bi zmeril to vse gorje, Pregnane družine Strelčeve, Razbite in raztrgane.
V bolnici leži tam oče,
On noč in dan prav milost stoče: Kdaj videl bo spet svoje vse?
Res čudno b’lo je to življenje, Prenašati tam vso trpljenje,
Ki prišlo je nad rod ta naš.
Pa celo še tam ni b’lo miru; Tud’ v kraju temu tujemu,
Le trpel je človek naš.
V daljno tujo so deželo, Peljali ujeto trumo celo, Pa Zala še domov zbeži.
Glej zlomil nogo si je oče,
Ob njem se mati hudo joče, Ko v bolnico ga peljejo.
Pa tje dobi on sporočilo,
Ki hudo mu je res storilo,
V boj mu sina kličejo.
Spet mati Strelčeva tam joka, Ker vzeli so oba otroka.
V tovarno zdaj sta morala.
Tam delala sta in trpela,
Nazaj si k materi želela.
Tud’ tam je usoda grenka b’la.
Spet pride žalno sporočilo,
Da padel sin za domovino,
Za tisto, ki preganja ga.
Še ni srce prebolelo to,
Že sin mu drugi tja klican bo, Kjer smrt je našla prvega.
Tud’ mater vse je to potrlo, Vso njeno srečo ji je strlo,
Ki Bog ji je naklonil jo.
A obupala ona le ni
Tja v cerkev še vsak dan hiti.
V upanju na svobodo.
Ko mescev že deset minulo, Pa je naenkrat, glej o čudno K njej vest vesela le prišla. Spet svobodno zdaj sme oditi In taborišče zapustiti,
Da vidi spet svoj'ga moža.
S sinom Šimnom zdaj je mati Pričela že slovo jemati, od vseh, ki so ostali tam. Vsem zalile so solze oči,
Ko so želje te naročali: Tamkaj dom pozdravita nam!

TT
[naš tednik


3>X
„Wagner bi bil lahko šef FPČ“
S predsednikom KEL se je pogovarjal Janko Kulmesch
Naš tednik: Karel, čemu danes KEL?
Karel Smolle: Četudi ustavno sodišče v odločitvi o pritožbi KEL ni razveljavilo zadnjih volitev, je treba videti pozitiven aspekt: ko namreč vrhovno sodišče zagovarja posebne pravice ter pospeševanje koroških Slovencev. Ne glede na to pa bi rad povedal, da pripravlja skupno s priznanimi avstrijskimi strokovnjaki KEL že dalj časa poseben volilni red za Koroško. Osnutek našega predloga bo predvidoma izdelan do sredi maja, nato ga bomo diskutirali m. dr. v osrednjih organizacijah, Klubu občinskih odbornikov, predvsem pa tudi z občinskimi odborniki ter drugimi kulturnopolitičnimi delavci na podeželju.
Naš tednik: In kaj si od tega pričakuješ?
Karel Smolle: Javnost, predvsem stranke, se bodo morale s samostojnim nastopom manjšine resno baviti. Osnovno izhodišče predlo-9a, ki bo upošteval vsa načela avstrijske volilne zakonodaje, bo, da se manjšina — ob upoštevanju posameznih družbenopolitičnih opredelitev, sama zastopa. To pomeni: kandidati smejo biti samo Slovenci.
Naš tednik: Si dejansko o tem Prepričan, da bodo stranke resno razmišljale o možnostih samostoj-ne9a nastopa Slovencev?
Karel Smolle: Gotovo. Treba je namreč upoštevati, da so večinske stranke s svojo ..filozofijo" pri kraju, nimajo pravih predstav, kako rešiti razna pereča vprašanja na kulturnopolitičnem, gospodarskem, Predvsem pa na manjšinskopolitič-nem področju. Nimajo primernega koncepta, primanjkuje jim pravih 'dei. kako ,,v teh časih" pomagati, ^Pf- srednjim obratom: znano je, da se nahajajo ravno srednji obrati v velikih finančnih težavah, na dru-9' strani pa nudijo na Koroškem Precej delovnih mest. Tudi na kul-
turnem področju ne morem zaslediti uspešnih iniciativ s strani deželnih oblasti. Ni npr. tistega sodelovanja med Celovcem, Trstom in Ljubljano, ki bi pomenilo za našo deželo veliko obogatitev. Tudi glede turizma postopajo večinske stranke brez pravega koncepta: če pomislimo samo na avtocesto, ki pelje skozi koroški turistični prostor oz. sila neugodno vpliva na razna turistična naselja. Toda, doslej so večinske stranke vso to
„zafurano“ politiko še mogle zakriti. Ne morejo pa tega zakriti v manjšinskem vprašanju, kjer se nahajajo na mrtvi točki in niso niti pripravljene niti zmožne, ubrati pot k rešitvi »koroškega vprašanja".
Naš tednik: Je tega zmožna KEL?
Karel Smolle: Tudi če KEL trenutno ne more nagovoriti večine koroških volilcev, je ona edina alternativa. KEL je edina opozicijska stranka na Koroškem. Ljudska
stranka npr. spi. Še več: očitno je obsojena na sodelovanje z Wag-nerjevo stranko. Če vzamem za primer, kako si obe stranki razdelita mesta šolskih ravnateljev. KEL bi rada spoznala prvega učitelja, ki je postal šolski ravnatelj, ne da bi za to potreboval strankarske knjižice. Upam, da bodo stranke le pripravljene, o takih rečeh resneje razmišljati. Kajti večinske stranke še volijo ljudje, ki se ne strinjajo z dosedanjo politiko.
Naš tednik: V zadnjem času je deželni glavar VVagner povzročil s svojimi izjavami veliko ogorčenje pri koroških Slovencih. Med drugim je predsednika NSKS, dr. Matevža Grilca označil kot „Scharf-macherja". Kaj praviš k temu?
Karel Smolle: VVagnerjevi nemogoči izpadi na osrednje organizacije, dr. Matevža Grila, oz. na koroške Slovence sploh, zelo nazorno dokažejo, kakšno je vzdušje vlade v socialistični stranki. Kot izgleda, tam ni več prostora za stvarno in odkrito diskusijo. KEL dosledno podpira politiko osrednjih organizacij ter izraža na tem mestu solidarnost z vsemi tistimi, ki so postali v zadnjem času žrtve VVagnerjevi h neznosnih napadov.
Naš tednik: Misliš, da more VVagner s svojo politiko uspeti?
Karel Smolle: Kot izgleda, ima deželni glavar VVagner trenutno zelo dober kredit pri nemškonacio-nalnih volilcih. Hkrati zaupa taktiki, s katero skuša koroškim volil-cem dopovedati, da je na Koroškem fletno, vse v redu. Skuša dokazati, da vlada na Koroškem mir in pravica — le Slovenci so tisti, ki kradejo prebivalcem pod Karavankami zaželeni mir. Posledica te propagande: velik del Korošcev vidi v Slovencih slej ko prej negativne elemente, katerim se je treba
Karel Smolle, predsednik KEL
r i	JKi			v.
	O	Franci Roblek EL Sele
LJ	Levaki	
BESEDA ODBORNIKOV
Ko je pred dobrim mesecem obi-skal zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschiager Sele, je to bil za našo občino eden od viškov v njeni Rodovini. Selani smo pozdravili visokega gosta v svoji občini. Še Prod leti pa je kazalo, da bo občina Sele zbrisana z zemljevida in bo njeno področje priključeno v okviru Arondacije občinskih meja večji občini. Da to ni uspelo, je v veliki meri zasluga trdoživosti in samozavesti Selanov, ki so napeli vse sile, da bi ostali samostojni. Naša lista Se je odločno in nedvoumno posta-vila za ohranitev občinske samostojnosti. In glejte — uspeli smo. danes vidimo, da je bilo to edinole Prav. Pg tudi drugi primeri, kot nek-danja občina Deutsch-Griffen nam bejejo prav. Res je, da je naša obči-na majhna in gospodarsko šibka, a zavest, da lahko sami odločamo, nam ogromno pomeni. Prav to pa, a sami odločamo, nam nalaga ve-'ke naloge, ki jih jemljemo resno in ' Uh odgovorno skušamo reševati. esnemu delu in odgovornosti se
Enotna lista Sele nikoli ni izogibala in tako je pri zadnjih volitvah ponovno nastopila s stvarnim in zaupanja vrednim programom, ki ga je zaupala delavnim in izkušenim kandidatom.
Okrepljeni in močnejši smo šli v sedanjo mandatno dobo. EL Sele je prevzela vlogo močne in stvarne opozicije, opozicije, ki ima samo enega zastopnika manj v občin-
skem svetu kot večina. Ob pogledu nazaj smem reči, na delo v občinski sobi, da smo bili in smo opozicija ne zaradi opozicije, ampak ker vemo, da delamo za občane. Svojo vlogo pojmujemo kot neke vrste zadolžitev za občane.
Nočem pa tu zamolčati važne nadzorne funkcije EL, ki jo vsi priznavajo. Svoj program, svoje delo smo namenili občanom, občini.
Prav na pobudo EL Sele je uspelo, da bodo Sele dobile kar se da široko telefonsko mrežo, h kateri se lahko vsak priključi. Prav tako se je EL Sele pri poštni direkciji v Celovcu uspešno zastavila za redno dostavo pošte.
Največji problem naše občine je slaba gospodarska situacija in tega se zavedamo vsi. Ta šibkost prizadene vse. Mladino, starejše, kmete, delavce. Znano je, da Sele štejejo med gospodarsko najšibkejše občine tako Koroške kot tudi Avstrije. Pokrajinsko pa štejejo med najlepše. Samo nam ta lepota do sedaj gospodarsko ne prinese mnogo.
Kmečkega prebivalstva je vedno manj, ker mladina ne vidi več eksistenčne možnosti na kmetiji. Kot kaže, bodo nekatere kmetije prej ali
slej opuščene. Če hočemo zajeziti ta razvoj, bo nujno potrebno, nuditi Selanom delo doma. EL Sele bo to vsako tozadevno iniciativo z vso močjo podprla. Važna pa bosta pri tem dva argumenta: proizvodnja se mora usklajevati z okolico in etnični značaj kraja se ne sme potujčiti.
Mnenja sem, da je okolje na vasi še precej zdravo in dobro ohranjeno, kar pa ne velja več za vznožje
Košute, za Mrzli log. Tam ima zvezna vojska svoja strelišča in vežbali-šča. Ta vojaški areal obsega precejšen del planine, do katere imajo Selani stare pašniške pravice in jih sedaj ne morejo koristiti. Odkar je vojaščina zasedla ta kraj, je konec s planino. Ne samo to. Na celotnem področju grozi v bistvu smrtna nevarnost. Jalovi izstrelki (Blind-gšnger) ogrožajo vsakogar, ki se tam nahaja. Pa bi Košuta, ta mogočna kamnita stena, lahko postala velikega pomena, tudi gospodarskega, za Sele. Govori se že, da hoče menda vojska razširiti strelišče oz. vežbališče. Pokanje že sedaj hudo moti vaščane in v primeru razširitve vežbališča se bojimo, da bo pokanje neznosno. Ker vse to streljanje in vse eksplozije ne koristijo naravi in okolici, smo mnenja, da bi občina in pa vojaška uprava
morali najti rešitev, ki bo trajna in najboljša.
Močna terenska, geografska razčlenitev naše občine pogojuje tudi precejšnjo izgrajevanje cest. Končno bo tudi na Kot zgrajena cesta, ki bo varna poleti in pozimi. Glavno teraso že gradijo in upati je, da bodo Kočani kaj kmalu prišli do svojih domov po lepi in široki cesti.
Za gospodarsko krepitev Sel
postaviti po robu. Vladajočim strankam pa uspe preprečiti pozornost na razne druge pereče probleme, gospodarske, kulturnopolitične, ekološke idr. Zaradi tega vidijo v vsaki drugi skpini, tudi v KEL, ki skuša vzbuditi pri ljudeh in strankah potrebo ter čut za alternativno politiko, neke vrste hudiča, ki ga je treba premagati. V bistvu hodijo stranke po isti poti, ne vidim, kje bi se tozadevno razlikovale. Tako mislim, da ne pretiravam, če rečem: VVagner ni socialist, lahko bi bil tudi predsednik FPO, kot bi bil lahko Ferrari šef SPO, Knafl pa obeh. VVagner se bo moral odločiti, ali hoče — dolgoročno gledano — s svojo politiko, ki morda povzroči tu in tam kratkoročne uspehe, propasti. Ne bi bil on prvi, ki je s takim, naravnost že diktatorskim načinom, izgubil politične igre. KEL vidi svojo nalogo med drugim v tem, da podpira vse tiste, zlasti mlade ljudi, ki si želijo politiko pameti, prijateljstva ter vere v pravičnejšo družbo.
Naš tednik: Naj to pomeni, da je KEL za „zelene“ („Griine Welle“)?
Karel Smolle: Naši ljudje take »zelene zavesti" ne potrebujejo. Hvala Bogu, da je večina od njih še povezana z domačo zemljo. Marsikateri, npr. gorski kmetje, bi jo še radi obdelali, pa je iz gospodarskih razlogov ne morejo več. Tu se tudi dobro vidi, kam vodi predvsem kmetijska politika vladajočih strank, zlasti OVP. Le-ta podpira v resnici velekmete, kar povzroči m. dr. odseljevanje velikega dela naših ljudi. Očitno so oblasti mnenja: čim manjši je kmet, tem manjša pomoč...
Naš tednik: Če smo že pri gospodarstvu: kje vidiš Ti alternative za sedanjo gospodarsko politiko?
Karel Smolle: O tem sem pravzaprav že pisal pred nekaj tedni v Našem tedniku, ko sem razmišljal o težavah obrtnikov ter srednjih obratih, o stečajih, velikih problemih delovnih mest, zlasti pa še brezposelnosti mladih ljudi. Glede težav obrtnikov in srednjih obratih bi še morda dodal, da nisem za golo subvencioniranje, temveč sem mnenja, da naj »uživajo" določene gospodarske panoge v določenih regijah posebne davčne olajšave. In še nekaj: treba je seveda upoštevati naravo oz. ekološke vidike. Zato na tem mestu odločno zavračam vse te poizkuse, uničiti v šmarješki okolici naravo ter podjetje „Rož“. Tudi če morda ne bo prišlo do gradnje letališča, se čudim, da je sploh moglo priti do prvotne odločitve deželne vlade.
Naš tednik: Če smo doslej govorili o raznih težavah, bi me tudi zanimalo, kakšne so težave KEL?
Karel Smolle: Posebno bi rad opozoril na zelo zadržan odnos javnih obveščevalnih sredstev do KEL oz. do slovenskih ustanov sploh. Škoda, da na Koroškem ni časopisa ali drugega medija, ki bi poročal kritično, objektivno, stvarno. Tudi s slovenskimi oddajami v celovškem radiu nisem zadovoljen. Kje ostajajo diskusije z zastopniki osrednjih organizacij ali s slovenskimi občinskimi odborniki? Glas za KEL ni manj vreden kot glas za kako večinsko stranko. To pravi ustava v poglavju o enakosti volilnih glasov.
Naš tednik: So to edine težave KEL?
Karel Smolle: Predvsem nimamo primernega organizacijskega aparata. Pojmujemo pa se zlasti kot gibanje, in vidi se, da je tako gibanje nujno in potrebno. Prepričan sem, da bomo z doslednim delom lahko nagovorili še več ljudi. Aktualni razvoj v manjšinski politiki, osebni napadi VVagnerja na dr. Grilca, tristrankarski pakt — kdo bo ob teh dejstvih še hotel ter predvsem mogel podpreti večinske stranke? Te za nas ne morejo biti voljive, razen za tistega, ki neguje ne vedno odpustitljivi oportunizem.
naš tedniki
Tischlerjeva mama praznovala 81-letnico
Ana Tischler, vdova po ustanovitelju in častnemu predsedniku Narodnega sveta, očeta Slovenske gimnazije, dvornemu svetniku dr. Jošku Tischlerju, je praznovala 30. aprila t. I. 81-letnico. Tischlerjeva mama je nosila dolga desetletja težko breme vodilnega narodnega delavca koroških Slovencev. Kolikokrat je v poznih nočnih urah, v zgodnjih jutranjih urah pri-
pravljala „mavžne“ in kavo za sodelavce svojega rajnega moža, ki so poleg svojega poklica v svojem prostem času premlevali naše probleme in začrtavali smer narodnega, političnega in prosvetnega dela. Vedno potrpežljivi in dobrotljivi mami želimo še mnoga, mnoga zdrava leta! Vsi znanci in prijatelji, predvsem pa Narodni svet in uredništvo Našega tednika!
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA, ZVEZA SLOVENSKE MLADINE, KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V CELOVCU in DRUŠTVO PRIJATELJEV KLADIVA
vabijo na prireditev
HIROŠIMA — NIDKAR VEČ
informativni večer o mirovnem gi-
,.anj^. — film 0 atomski katastrofi v Hirošimi — diskusija
7. maja, ob 20. uri v Št. Janžu v Rožu pri Tischlerju
10. maja, ob 20.30 uri v Št. Jakobu v društveni sobi
12. maja, ob 20. uri v Bilčovsu pri Miklavžu
Predavanje z diapozitivi O PREGNANSTVU IN UPORU KOROŠKIH SLOVENCEV Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Kraj: v Posojilnici v Pliberku Čas: sobota, 8. 5. 1982, ob 20.30 uri Predava: dr. Janko Malle
SPD „Bilka“ v Bilčovsu sporoča, da je razstava o zgodovini društva odprta še do nedelje, 20. maja 1982.
Otroci iz Dobrle vasi vabijo vse mamice na
MATERINSKO PROSLAVO z igro ..KRALJEVIČ IŠČE MAMICO"
v soboto, 8. 5. 1982, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
KULTURNI VEČER Prireditelj: Slovensko kulturno društvo „lvan Cankar",	Dunaj
Kraj: hotel Korotan	v Sekiri
Čas: sobota, '15. maja 1982, ob 18.00 Nastopata: društveni pevski zbor in otroška folklorna	skupina	SKD
„lvan Cankar" s	spletom	belo-
kranjskih in prekmurskih plesov.
RAZSTAVA SLIK IN GRAFIK Jožef Štefan, Stanko Šadjak, Larisa Čobal, Ivan Čobal, v kletni dvorani Posojilnice Pliberk Razstava je odprta dnevno do 9. maja od 17.00 do 20.00 ure, ob nedeljah tudi od 9.00 do 12.00 ure.
MLADINSKO POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO Leningrad — Moskva — Kiev Od 4. 7. do 11. 7. 1982 Starost: do 32 let
Prijave: Prof. A. Malle, tel. 24 73 35 Cena: 5650.-—
Potreben veljaven potni list!
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 14.30 uri
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Vidu v Podjuni
Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 14. uri Spored oblikujejo otroci in mladinci.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 18. uri Na sporedu so recitacije, pesmi in glasbene točke.
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKE MLADINE
pozivata na
DEMONSTRACIJO ZA MIR 15. maja na Dunaju Odhod iz Celovca s posebnimi avtobusi ob 8. uri izpred kolodvora (iz Beljaka ob 9. uri izpred kolodvora). Vrnitev v Celovec oz. Beljak ob 23. uri.
Prevozni stroški: odrasli 200.—, dijaki 160,—
Prijave: pri K DZ — Viktringerring 26 pri ZSM — Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 32 550
Podkraj pri Pliberku
Pred kratkim smo se na libu-škem pokopališču poslovili od Janeza Skuti, po domače Gradišnikovega Anzana iz Podkraja. Bil je skozi vse svoje življenje zaveden Slovenec in trdnega značaja; to pa tudi med drugo svetovno vojno, ko so nacisti izselili leta 1942 vso Gradišnikovo družino. Gradišnikov Anza pa je ostal tudi po vojni zvest svojemu narodu.
Vedno se je rad vključeval v delo naše narodne skupine in posebno rad obiskoval slovenske prireditve — delal je vedno le v dobrobit slovenskemu narodu. Poleg tega pa je vedno z zanimanjem prebiral „Naš tednik" in Mohorjeve knjige.
Rajno truplo Gradišnikovega Anzana je na njegovi zadnji življenjski poti spremljala velika množica žalujočih, ki je s tem izrazila svoje spoštovanje do Anzana. Domači župnik g. Kulmež je vodil pogrebne obrede, domači pevci društva „Kralj Matjaž" pa so zapeli Anzanu v slovo domače, slovenske pesmi, katere je rad poslušal.
Hote! Breznik Pliberk/Bleiburg išče pošteno, kvalificirano slovensko in nemško govorečo natakarico. Vstop 1. junij 1982.
Stalna služba, izvrstna plača. Hrana in stanovanje v hiši.
Tel. 0 42 35 / 20 26
Suha
Suška fara je izgubila s smrtjo Pongračevega očeta zelo zaslužnega moža, kateremu je poleg lastne družine cerkev pomenila vse. Na farni praznik celodnevnega če-ščenja, 7. marca, je zatisnil za ta svet svoje trudne oči.
Pongračev oče Franc Potočnik se je rodil 30. 3. 1905 pri Klemenja-ku v potoških hribih. Skopa gorska kmetija je le težko preživljala številno družino, posebno še v letih 1. svetovne vojne.
Ker je mala kmetija bila v stanu rediti le eno družino, se je Franc že kot doraščajoč fant izučil tesarstva.
Leta 1932 si je poiskal življenjsko družico. Poročil se je k Pon-gracu in postal oče sedmim otrokom.
„Moli in delaj!" to je bilo in ostalo njegovo življenjsko načelo. S pridnostjo svojih rok je preživljal svojo družino ter odpiral svojim otrokom pot do samostojnega poklica.
Kot naročnik Nedelje in Mohorjevih knjig je pokojni ostal vsa leta zvest domači tradiciji svojih prednikov.
Dolga leta je bil nadvse vesten cerkveni ključar in kot takšen je z vso odgovornostjo in ljubeznijo zastopal interese svoje domače cerkve. Popravila in obnovitvena dela so po večini njegova zasluga. Imel je odprte oči in odprto srce za hišo božjo, v katero je pridno zahajal. Po izvolitvi novega farnega
sveta je ostal s svojo domačo cerkvijo še tudi naprej tesno povezan s tem, da je vzorno vršil službo cerkovnika.
Suška fara je s tem možem izgubila enega izmed najbolj agilnih vernikov. 9. marca smo ga v spremstvu štirih duhovnikov položili na suškem pokopališču k zadnjemu počitku.
Led inče
Pred kratkim so otvorili v Ledin-cah lansko jesen pogorelo mizarsko podjetje VVuntschek. V najkrajšem času jim je uspelo obnoviti pogorelo stavbo. Ob otvoritvi je bilo zbrano veliko politične promi-nence, med njimi deželni glavar VVagner in Bekštanjski župan Hat-ze. Cerkveno blagoslovitev je opravil domači župnik Peter Sticker. V tej delavnici so zaposleni v prvi vrsti domačini in nekaj sezonskih delavcev iz Jugoslavije. VVuntschek je znan kot objektiven in toleranten mož do obeh narodnih skupin.
Prejšnji teden smo na Pečnici pokopali Zvvancgerjevo mater Cecilijo Aichholzer, rojeno Krištof, doma iz Podjune. Bila je krščanska, narodno zavedna žena, ki je v zadnjem času pred smrtjo zdravstveno veliko in vdano trpela. Njeni družini izrekamo prisrčno sožalje.
Prejšnji četrtek je bilo občinsko zborovanje spodnjega dela bek-
štanjske občine, nekdanje občine Ledince v domači gostilni Lorenz. Navzoč je bil župan s celim pred-stojništvom občine. Na žalost je bilo zanimanje domačinov za to zborovanje zelo majhno. Navzočih pa je bilo veliko število tako imenovanih „pribandranih“ občanov. V diskusiji so se obravnavali v prvi vrsti osebni problemi občanov do občine. Župan je tudi povedal, da obiskuje Ledeniški otroški vrtec le 8 otrok. Nekaj otrok naših družin obiskuje otroški vrtec šolskih sester v Št. Petru, ker občina ni pripravljena vpeljati v vrtcu tudi dvojezičnost.
Diskutant Meier je omenil, da se je za poletne goste težko znajti, ker je vas Zgornje Borovlje razdeljena v dva dela, eden okoli hotela Borove (Mittagskogel), drugi okoli farne cerkve. Po našem mnenju bi se ta problem lahko rešil na ta način, da bi se za del okoli Borovca vpeljalo, v drugi svetovni vojni odpravljeno, ime „PROD“.
Slovensko prosvetno društvo „Gor-janci" v Kotmari vasi vabi na razstavo in spominsko svečanost ob 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev, ki bo v nedeljo, 16. maja 1982 v ljudski šoli V ospredju razstave, ki bo odprta od 8. do 18. ure v telovadnici nove ljudske šole, bo dokumentacija pregnanstva kotmirških družin. Spominska svečanost bo ob 14.30 uri.
Ana in Stanko Polcer iz Št. Primoža v Podjuni praznujeta te dni 20-letnico skupnega življenja. Čestitamo!
Večno zvestobo sta si minulo soboto v Nonči vasi obljubila Sonja Sienčnik in Štefan Kramer. Na skupni življenjski poti jima želimo vse najboljše.
Prav tako v soboto sta stopila pred poročni oltar Pepi Furjan in Elizabeta Lesnik. Zakoncema želimo obilo sreče.
Svoj 84. rojstni dan je praznovala na Doljeh pri Borovljah Antonija Dovjak. Čestitamo!
V	Podgori pri Globasnici je praznoval svoj 74. rojstni dan Florijan Dlopst. Čestitamo!
V	Globasnici je praznovala svoj 60. rojstni dan Angela Knaz, pd. Podbegnova. Čestitamo!
V	Podsinji vasi je obhajal svoj 88. rojstni dan Florijan La-pusch. Čestitamo!
Te dni bo praznovala svoj 83. rojstni dan Zofija VVedenig iz Šmarjete pri Velikovcu. Čestitamo!
Družini Veroniki in Ferdlnu Špendal v Celovcu se je rodil sin, ki ga bodo krstili na ime Viktor. Čestitamo.
Vabilo
Vabimo vse absolvente Slovenske gimnazije na pevsko vajo v petek, 21. 5. 1982, ob 17. uri, v avlo Slovenske gimnazije, Janežičev trg 1. Ta zbor absolventov bo nastopil v 1. delu akademije (v Ločah 22. 5., ob 20. uri, v celovški Delavski zbornici 23. 5., ob 14.30 uri) z dvema pesmima pod vodstvom Aleša Schusterja. Pridite zanesljivo v čim večjem številu.
KONCERT
Prireditelj: SPD „Zila“ na Zilski Bistrici
Kraj: Kulturni dom na Zilski Bistrici Čas: nedelja, 16. 5. 1982, ob 14.30 uri
Nastopajo: Tamburaši SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Erike VVrolich
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na zanimivo predavanje
O PRVENSTVENIH VZPONIH JUGOSLOVANSKIH ALPINISTOV NA LHOTSE (8015 m) v HIMALAJI IN ACONCAGUO (okoli 7000 m) V ANDIH
v petek, 14. 5. 1982, ob 20. uri v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, 10. Oktober-StraBe 25.
Predavata: Peter in Pavel Podgornik
KONCERT
Prireditelj: KPD „Drava" v Žvabeku Kraj: Farna dvorana v Žvabeku Čas: na materinski dan, 9. 5. 1982, ob 19.30 uri
Nastopajo: otroški zbor iz Suhe — vodi Pepej Krop, moški oktet iz Suhe — vodi Engelbert Logar, dekliški zbor iz Nonče vasi — vodi Nežka Kert in pevsko-instrumentalna skupina iz Žvabeka — vodi Rosina Katz. Svoje pesmi bosta brala Ivanka Polanc in Herman Germ.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: KPD „Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 14. uri Na sporedu so pevske točke in igra »Kraljevič išče mamico", ki jo bodo svojim mamicam zaigrali otroci.
VABILO
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 23. maja 1982, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu jubilejno
ŠOLSKO AKADEMIJO
ob 25-letnici Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, telovadni nastopi, plesi in recitacije.
Akademijo bodo sooblikovali gimnazijski absolventi.
Pred in med prireditvijo bomo prodajali novo ploščo, kaseto in jubilejni zbornik.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
ravn. dr. Reginaid Vospernik I. r.
Slovensko prosvetno društvo JEPA-BAŠKO JEZERO
vabi na
AKADEMIJO
Zvezne gimnazije za Slovence
v soboto, 22. maja 1982, ob 20.30 v kulturnem domu v Ločah
KONCERT
Prireditelj: Musikverein fur Karnten in Musikalische Jugend Kraj: Dom glasbe v Celovcu Čas: ponedeljek, 10. 5. 1982, ob 19.30 uri
Nastopajo: Axel Papenberg, klavir, Christine Neuhaus-Kaufmann, violina, VValter Neuhaus, violončelo
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Otroška mladina v Škoci-janu
Kraj: Farni dom v Škocijanu Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 15.30 uri Nastopajo: MPZ »Vinko Poljanec", cerkveni pevski zbor Škocijan, otroški pevski zbor iz Škocijana
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 19.20 uri Nastopa šolska in predšolska mladina z recitacijami in igrico.
MATERINSKA PROSLAVA z igrico »ZVEZDICA ZASPANKA"
Prireditelj: Otroški vrtec Št. Peter in Marijin vrtec Št. Jakob Kraj: Farna dvorana v Št. Jakobu Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 14.30 uri
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: Farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 17. uri
Nastopajo: otroški zbor, tamburaši, recitatorji, moški zbor, otroci z Mahničevo igro »Martin Krpan"
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Kulturno društvo »Peter Markovič" v Rožeku Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas: nedelja, 9. 5. 1982, ob 14.30 uri Nastopata: Mladinski zbor iz Rože-ka in Podhumški kvartet
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD »Jepa-Baško jezero" v Ločah
Kraj: pri Pušniku v Ločah Čas: sobota, 8. 5. 1982, ob 19.30 uri Na sporedu bodo predvajanja učencev glasbene šole, recitacije šolarjev in nato zabaven večer.
nasledniki
Dragi rojaki!
Spoštovani nekdanji dijaki Slovenske gimnazije!
Pogosto prihajajo pisma, ki sprašujejo, kako se naj prena-kaže podpora, za katero smo prosili letos še posebej ob dejstvu, da nas čaka za 25-letni jubilej naše gimnazije posebno hudo finančno breme. Zato tem potom še enkrat sporočamo, kako lahko prenakažete Vaša darila.
1)	Preko domače Posojilnice na konto ..Združenja staršev" pri Posojilnici Celovec, štev.: 2768, pod šifro ,,25-letnica-alma-nah“.
2)	Preko vsakega drugega denarnega zavoda na (Post-scheck) PSK-Konto Nr. 4478.030 »Posojilnice Celovec r. z. z n. j-“ Klagenfurt, v dobro »Združenja staršev konto št. 2768“ pod šifro 25-letnica-almanah“.
3)	Enostavno potom poštne prenakazalnice (Postanvveisung) na naslov: »Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence, Prof. Janežič-Platz 1, A-9020 Celovec/Klagenfurt".
Radevolje pa Vam na Slovenski gimnaziji posredujejo po želji tudi položnice.
Hvala Vam za Vašo velikodušnost!
Dipl. trg. Janko Urank, predsednik Združ. staršev na Zvezni gimn. za Slovence
Za materinski dan spet lahko Pridete k Antoniču na Reko. Prezidava in dozidava je završe-na.
Pričakuje Vas nova, lepa jedilnica in novi restavracijski Prostori! Vašega obiska se veseli družina ANTONIČ!
Kam na materinski dan?
Seveda v hotel Breznik v Pliberk!
*	izbrana jedila, pijače in sladice
*	solidna postrežba
*	domača atmosfera Telefonske rezervacije:
0 42 35 / 20 26
Kotmara vas
»Škoda, da prijetne stvari tako hitro minejo!" je dejal, sicer utrujen od potovanja, marsikateri udeleženec prvomajskega izleta, ki ga je priredilo SPD »Gorjanci" iz Kot-mare vasi. V soboto, 1. maja, zjutraj, bil je še mrak, smo se odpeljali s Sienčnikovim avtobusom proti jugu. Plitvička jezera so bila cilj in jadranska obala. V soboto sicer ni bilo sonca, vlačili so se oblaki, a glavno je bilo, da je vreme bilo suho. Na Ljubelju smo prekoračili državno mejo, tik za Metliko, sredi mostu čez Kolpo, pa smo zapustili za sabo Slovenijo; bili smo že na Hrvaškem. Vozili smo se po pokrajini, ki je doživela v preteklih časih dosti hudih bojev, predvsem proti Turkom, ki so spet in spet vdirali iz Bosne in ropali pa morili in zasužnjevali. Kordun, dolina med Karlovcem in Plitvičkimi jezeri, skozi njo teče reka Korana, in Lika sta spadala k tako imenovani vojni krajini, obrambnemu pasu proti Turkom.
Najlepše doživetje prvega dne so bila Plitvička jezera, katerih lepoto je treba doživeti, opisati je skoraj ni mogoče. Slapovi in voda, in če sonce sije, pa še čarobna
igra barv, toda žal se je takrat sonce skrivalo za oblaki. Kot zanimivost ob robu je treba še dodati, da so ob Plitvičkih jezerih in v okolici zvrteli nekaj filmov po povestih Karla Maya.
Zadnja ovira na vožnji proti morju je bil Velebit, pri Senju pa smo prišli do morja. Senj je bil nekoč zavetišče morskih roparjev, danes pa je mirno mestece, ki živi predvsem od turizma; turizem je sploh močno spremenil življenje.
V Selcah, kjer smo prenočili, smo počastili tudi 60-letnika Kristina Lajčaharja. Želimo mu še mnoga zdrava leta.
Nedeljsko jutro je bilo kakor nalašč ustvarjeno za tak izlet. Selce in z njimi obala pa morje so se kopale v soncu. Seveda smo se peljali tudi čez Titov most na Krk. Od morja pa smo se poslovili na Reki, ki je, kakor je gotovo splošno znano, največje pristanišče ob Jadranskem morju. Preko Ljubljane in Ljubelja smo se vrnili tja, odkoder smo se dan poprej odpeljali.
Zahvala za lepi izlet velja podjetju Sienčnik in seveda našemu Hanziju VVaschnigu-Glažarju, ki se je kot odličen organizator priporočil že za naslednji izlet.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in avtopodjetje Sienčnik v Dobrli vasi
organizirata ob 40-letnici pregnanstva POTOVANJE v kraje, kjer so naši izseljenci preživeli najhujša leta.
na binkoštne praznike, od 29. do 31. maja 1982
Minulo je 40 let, odkar so nas selili. Še enkrat si hočemo ogledati kraje, kjer smo preživeli ta žalostna leta. Vozili se bomo bolj ugodno kot takrat.
SE BOSTE TUDI VI PRIDRUŽILI? Za potovanje smo izbrali binkoštne praznike, da lahko vzamete tudi otroke s seboj in jim pokažete kraje, kjer smo bili.
PROGA:
1.	DAN, SOBOTA, 29. maja 1982:
Pliberk — Dobrla vas — Celovec — Beljak — Spital — Salzburg — AL-TENMARKT — ALTČTTING — BUCH AM ERLACH — HESSELBERG — FRAUENAURACH — (Erlangen prenočišče)
2.	DAN, NEDELJA, 30. maja 1982:
SCHVVARZENBERG (VViirzburg), HAGENBUCHACH — KITZLINGEN — BAD VVINZHEIM — VVASSERTRUDIGEN — VVEISENBURG — EICHSTATT
(prenočišče)
3. DAN, PONEDELJEK, 31. maja 1982:
DACHAU — MEMMINGEN (Markt Rettenbach) — Munchen — Salzburg —
Celovec
■ Prosimo za nadaljnje predloge. Skušali jih bomo upoštevati.
Cena celotnega potovanja vključno dva polpenziona: pribl. 1200,— do 1400.— šil. na osebo.
Prijave so možne do 15. maja v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26, tel. 0 42 22/72 5 65 *23 ali ‘24, ali pri avtopodjet-ju Sienčnik v Dobrli vasi, tel.: 0 42 36/22 19.
Vugotours — vaš partner v dopusti
Letoviščarji in tisti, ki se bodo odločili za dopust v Jugoslaviji, imajo veliko možnosti in se bodo le ‘ežko mogli odločiti.
Mednarodna organizacija VUGOTOURS, ki je zastopana v 12 evropskih državah, ZDA ter Kanadi, je •etos prvič predstavila svoj program za dopust 1982 tudi v Celovcu.
v minulem letu je VUGOTOURS Posredoval dopust v Jugoslaviji 360.000 gostom. Podjetje je eno najmočnejših partnejev jugoslovanskih hotelov in ima v Jugoslaviji Pod pogodbo nad 36.000 postelj.
S svojimi osmimi letali družbe ^viogenex pa organizira podjetje ugotours tudi polete v Španijo, Qrčijo In v druge države. Tudi ponudba zimskih aranžmajev je zelo obširna.
Že več let Vugotours v Londonu 0r9anizira za angleške goste do-Pust na Koroško. Vugotours Lon-°n svojim gostom nudi »dopust v aveh deželah" — lahko se odločite *a 7-dnevni dopust na Koroškem in lijfneVn' t*°Pust v Jugoslaviji ali Ita-
Posebna potovanja v letu 1982 so P°leti v Jugoslavijo, Grčijo, Ciper in
Tunezijo. Za otroke, ki niso starejši od dveh let, je polet z letalom brezplačen. Otroci do 10 let imajo 10% popusta, v hotelih imajo otroci od dveh do sedmih let 30% popusta.
Posebne polete v Jugoslavijo lahko knjižite preko Vugotoursa na Dunaju ali v Celovcu, polete v Grčijo, Ciper ali Tunezijo pa samo preko Vugotours Celovec. V ceno je vključen transfer iz Celovca v Ljubljano in nazaj, transfer od letališča do dopustniškega kraja (hotela) in nazaj ter vse takse in dajatve. Naročila preko telefona ali teleksa vam bodo potrjena pismeno.
7. strokovni sejem za prosti čas
Vedno bolj se ljudje sprašujejo, kako bi najbolje izkoristili in oblikovali svoj prosti čas. Od 19. do 23. maja lahko obiščete 7. strokovni sejem za prosti čas, hobi in ponudbe izletov PROSTI ČAS — FREIZEIT 82. Na celovškem sejmišču si lahko ogledate, kako bi najboljše oblikovali svoj prosti čas. Poleg najrazličnejših ponudb, so prireditelji sejma povabili tudi najrazličnejše mladinske organizacije, ki bodo gostom predočili svoj letni spored in tako publiki pokazali, kako lahko smiselno uporabi prosti čas.
Tudi starejši ljudje si lahko ogledajo, kako najboljše izkoristijo prosti čas. Klub seniorjev jim bo na vsako vprašanje na razpolago, vrhu tega bodo seniorji pokazali, kako se smiselno in športno udejstvujejo v prostem času.
Da ne bo nikomur dolgčas, so prireditelji povabili na sejm folklorne skupine, pevce ter godce na pihala.
Celovški sejem PROSTI ČAS 82 bo zanimiv za vso družino in s tem nagovori ljudi vseh starostnih skupin.	, v
GOST v MASE M T
Dipl, trg, Janko Urank:
Temeljni kamen kulturne in politične dejavnosti
Izhaja iz zavedne Kavhove družine v Vincelni vasi, ki je bila 1942 pregnana. Sam je že bil od leta 1940 pri nemški mornarici in je leta 1942 bil odpuščen, a takoj od gestapa vržen v celovške ječe. Tu je bil en mesec skupaj s selskim župnikom Alojzijem Vavtijem v isti celici, nadalje je delil bridko ujetniško usodo s selskimi žrtvami: Francem Pristovnikom, Florijem Kelihom in puškarjem Dovjakom iz Borovelj. Aprila 1943 je prišel v Dachau, kjer je srečal svojega očeta in Foltija Hartmana. Po zlomu nacifašizma se je vrnil domov, se vključil v pokrajinsko delo Osvobodilne fronte, šel na Dunaj študirat, kjer je zaključil študij ekonomije, se zaposlil najprej pri finančnem uradu, nato pa je bil do upokojitve pri Pokrajinski zavarovalnici. Janko Urank je ustanovni član Narodnega sveta koroških Slovencev.
Naš tednik: Slovenska gimnazija praznuje letos 25-letnico svojega obstoja. V kakšnem okviru bo to proslavljeno?
Janko Urank: Ustanovitev Slovenske gimnazije je eden od temeljnih kamnov v rasti kulturne in politične dejavnosti koroških Slovencev. Združenje staršev, profesorski zbor in pa zastopstvo dijakov pripravljajo zato zelo slavno počastitev te obletnice. Že v petek, 21. maja, je pouk v raznih predmetih posvečen 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev, hkrati so dijaki povabili priče groznega dogajanja, ki naj naši mladini posredujejo utrinke iz svojih žalostnih spominov. V soboto, 22. maja, je na šoli tiskovna konferenca, prikazan bo razvoj gimnazije v 24-ih letih, posebno pa se bomo spomnili lika in osebnosti očeta Slovenske gimnazije, prvega ravnatelja dr. Joška Ti-schlerja. Od 10. ure je zbiranje nekdanjih dijakov in absolventov. Želja vseh je tesnejša povezava s šolo, neke vrste absolventska zveza. Pričakujemo, da bodo vsi prišli. Zvečer pa bo v Ločah pri Baškem jezeru predstavitev akademije. V nedeljo, 23. maja, bo od 14.00 naprej v Delavski zbornici razstava, ob 14.30 pa bo slavnostna akademija gimnazije.
Naš tednik: Čuje se, da pripravljate menda izdajo plošče in almanaha?
Janko Urank: Za ta pomembni jubilej smo pripravili posebni almanah, ki bo nazorno prikazal zgodovino Slovenske gimnazije. Plošča in kaseta, ki jo bomo založili, bosta muzikalno-vokalni prerez kulturnih nastopov šole. Vse bo 21. maja že na razpolago in upamo, da bodo naši rojaki radi segli po tej važni dokumentaciji.
Naš tednik: Ste dobili za proslavo 25-letnice kakšno podporo?
Janko Urank: Nekaj od zveznega ministrstva za pouk in umetnost, nekaj pa od dežele. Na žalost pa so za realizacijo projekta potrebna večja sredstva. Naši ljudje so že pomagali. Nas pa še vedno tarejo denarne skrbi. Zato prosim vse rojake, ki jim je Slovenska gimnazija pri srcu, da nam pomagajo, ker sicer finančnega bremena ne bomo zmogli-
Naš tednik: Kako se po Vašem kaže pomen in vrednost Slovenske gimnazije v življenju koroških Slovencev?
Janko Urank: Razvoj Slovenske gimnazije poznam razmeroma dobro. Moji otroci so jo obiskovali in pod dr. Tischlerjem sem že bil predsednik Združenja staršev. Šola je velikemu številu naše mladine vlila ljubezen do domovine in svojega naroda. Izobrazila je mladino v obeh deželnih jezikih in ta mladina je spoznala, da tudi radevolje in z ljubeznijo doprineseš nekaj v naro-
dov prid in h krepitvi koroškega slovenstva. Izobrazila pa je naša gimnazija dijake tako, da lahko pomagajo ljudstvu v vseh poklicih — od duhovnikov in zdravnikov ter učiteljev preko tehnikov, ekonomov, pravnikov do vseh drugih poklicev.
Izkušnje 25 let so za bodočnost dragocene. Lani se je začel slovenski abiturientski tečaj na trgovski akademiji — to je usposobitev za delo v gospodarstvu. Kako važna je izobrazba v dveh jezikih, prikazuje dejstvo, da so doslej lahko vsi absolventi gimnazije dobili službo. Tudi v bodoče vremena kažejo lepo. Združenje staršev, profesorji in dijaki pričakujejo, da boste z nami praznovali in da boste tudi v bodoče zaupali otroke in mladino naši Slovenski gimnaziji. Kdor pa hoče denarno podpreti naše delo, naj vplača na konto štev. 2768, pod šifro „25-letnica — almanah".
Naš tednik: Želim Vam, da bodo praznovanja 25-letnice Slovenske gimnazije res dostojno potekala in se Vam zahvaljujem za razgovor.
Pripravil Franc VJakounig
Z VUGOTOURSOM na počitnice z letališča Ljubljana
V ceno vključeno: prevoz iz Celovca do letališča in nazaj, polet v obe smeri, storitve v hotelu, taksa in vodič.
Od meseca maja do oktobra letimo ob ponedeljkih in torkih v Dubrovnik in Split s svojimi avioni. Za šolske skupine popusti!
H. Bellevue/Budva H. Excelsior/Dubrovnik privatno/Primosten H. Pernera/Ciper H. Perla/Atene-Glifada H. Collossos/Rodos H. Prince/Kreta H. Sun Beach/Solun potovanje z ladjo
7 dni polpenz. sobe tuš/WC/bk od šil.
7 dni polpenzion sobe tuš/WC od šil.
7 dni noč/zaj julij, avgust 14 dni polpenzion sobe tuš/WC 14 dni polpenzion sobe tuš/WC 14 dni noč/zaj sobe tuš/WC 14 dni noč/zaj sobe tuš/WC 14 dni noč/zaj sobe tuš/WC dni (Kanarski otoki, Severna
od šil. 10.850.— šil. 4.650,—
Popust za otroka od 10—30%.
Informacije in knjiženje: VUGOTOURS — CELOVEC, Pfarrplatz 5/2 telefon: 0 42 22 / 80 563, 80 564
šil. od šil. od šil. od šil. od šil. od šil.
2.750.—
3.271,—
2.507,—
8.980.—
6.260.-
4.459,—
4.893.—
5.990,—
H. El Bousten/Tunezija
in Zahodna Afrika, Sredozemlje)
7 dni polni penzion soba tuš/WC
_i_L-
Inaš tedniki
„ Koroška vigred 82“
„Na vaškem trgu v gostilni pod lipami61
Kot smo že poročali v NT, se je od 26. aprila do 2. maja, dnevno sedem ur, v mestni hiši v Celovcu, odvijal obsežni spored „koroške vigredia.
Poleg literarnega branja, kabareta, glasbe, gledališča in radijskih diskusij, so se srečali v prostorih mestne hiše, „pod lipami “ „v gostilne, „na vaškem trgu “, znani in mladi avtorji, se pogovarjali z zainteresirano publiko o sodobni avstrijski literaturi. Geslo prireditve je bilo, „živeti in delati z avstrijskimi pisatelji. “
Vrsta mladih in starejših avtorjev je srečala kolege iz ostale Avstrije. Prijateljsko vzdušje je omogočilo razprave o raznih temah, kot: Literatura — refleksija bitno-sti, avtor in mediji, avtorji med samoupravo in monopolom, literatura delavstva in položaj umetnika in izobraženca v naši družbi. Osrednje vprašanje ..koroške vigredi" pa je nedvomno bila razprava o možnostih in načinu pospeševanja literature na podlagi samoupravljanja avtorjev. Tako je bilo sprejetih v okviru „Kavarne literature", 42 avtorjev v tak program pospeševanja, s tem, da so ob „koroški vigredi" obsežnejša dela objavili, o njih razpravljali in jih podprli z vsoto 3000.-— šilingov.
Na ta način bi se dala uresničiti enakopravnost pisateljev in pesnikov, njihov kontakt medseboj in z javnostjo. Vsekakor pa so številni znani pisatelji s svojim bivanjem v Celovcu nedvomno učinkovito vplivali na izboljšanje položaja koroških avtorjev ter sploh na celotno domače literarno udejstvovanje.
Namen prireditve je veljal tudi srečanju nemškogovorečih in slo-venskogovorečih pisateljev. Ob ugodnih večernih urah so slovenski pisatelji predstavljali svoja dela v obeh deželnih jezikih. Tik pred branjem slovenskega pisatelja so nastopali vedno znani avtorji, ki so razumevanje in simpatijo do kolegov slovenskega porekla izkazali s tem, da so predstavljali „Aufhei-zer“ za le-te.
Tako je Gert Jonke bral pred Avguštinom Janušem, trilogijo „Vas ob meji" pa se predstavili, potem ko je brala Marie Theres Kersch-baumer. Heidi Pataki je brala pred Milko Hartmanovo, Michael Scha-rang pred Valentinom Polanškom. Franz Innerhofer se je zavzel za lutkovno skupino KDZ „ Lutke mladje" in Helmut Zen ker je podal uvod k srečanju z Jožico in Danico Čertov.
Na zaključku prireditve pa sta kot partnerja mlade kolegice Maje Haderlap brala Reinhard P. Gruber in Bernhard Huttenberger. Majo Haderlap je predstavil Janko Ferk.
Avstrijske pisatelje, sodelavce „koroške vigredi“ so obiskali tudi predstavniki Narodnega sveta (Karel Smolle, Franc Wedenig) ter „ Našega tednika“ (Jože Wakou-nig, Janko Kulmesch in Franc VVakounig). Pogovarjali so se o težavah pisateljev ter položaju koroških Slovencev.
Lahko rečemo, da je „koroška vigred" v javnosti žela nepričakovane uspehe, kar naj pomeni, da odgovorni z optimizmom lahko gledajo na ..koroško vigred 83". (Glej tudi, ..Tednikov komentar"!)
MESTO VODJE BIROJA KLUBA.
Klub slovenskih občinskih odbornikov
razpisuje
Interesenti, ki aktivno obvladajo oba deželna jezika, imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, naj se javijo pismeno na naslov:
Klub slovenskih občinskih
odbornikov
KoschatstraBe 10
9020 Celovec/Klagenfurt
ter priložijo prošnji življenjepis.
Plača po dogovoru.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu vabita na
10. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN
ki bo od 16. do 22. maja 1982 v Globasnici
SPORED:
nedelja, 16. 5. 1982, 20.30 igra Ludviga Holberga „JEPPE S HRIBA" pri Šoštarju v Globasnici. Igrajo domači igralci v režiji Petra Miltarova. torek, 18. 5. 1982, 20.30 pri Šoštarju predavanje v nemščini —
„Ausgrabungen fruhchristlicher Kirchen am Hemmaberg" — Izkopavanja zgod-njekrščanskih cerkva pri Sv. Hemi — Predava vodja izkopavanj dr. F. Glaser četrtek, 20. 5. 1982, 20.30 pri Šoštarju predavanje dr. Ludvika Karničarja o Koroških narečjih
sobota, 22. 5. 1982, popoldne od 14.00 ure naprej otroški
popoldan v novi ljudski šoli, med drugim nastopajo lutkarji iz Šmihela z igro »Ringa, ringa raja".
Zvečer od 18.00 ure naprej VEČER DOMAČIH JEDIL pri Šteklu.
Prisrčno vabljeni!
Maja Haderlap
Alfama
dva goloba na topolu in čuje se pesem izmaknjena oknom
prenizko sta priletela
mimo zametenih stavb v sončni megli
njih senca se poigrava s peruti, v belini zazeva
dva goloba in jata bela jiju obdaja v meni
Mati
zjutraj, ko vstane in tiho zapira vrata za seboj jo le poredko slišim
in se zavijem v rjuhe v ranem jutru še zaspana
iz meglenih sanj
vstajajo obrisi
poslopij,
hleva,
gledam, vem, da dela ob mizi srečam jo in duh po hlevu jo obdaja, v njenih rokah še počiva hlad jutranje mrzlih vod, napivov za živino
nema sem, ko se dotakne žuljava dlan posode in jo pospravi z mize
Darovanje
mesecu
nositi s seboj položarjeni kamen, tvegati
dolgo bedenje
iskati
obraz
v bledem sijaju, v ščipu oddaljenost
vedeti nekaj o hladu, na svodu izdati
svoje oči brez obotavljanja
Slovenski literarni publiki Maje Haderlap pravzaprav ni treba posebej predstaviti. Slovenci našo verjetno najmlajšo pesnico poznajo predvsem iz „mladja“. Prestavila pa se je tudi zadnjo nedeljo v „vasi pesnikov": tako se je namreč glasilo geslo letošnje »koroške vigredi".
Maja Haderlap se je rodila 8. marca 1961 v Železni Kapli. V Lepeni, kjer je doma, je obiskovala ljudsko šolo. V zadnjih dveh letih je bil Florjan Lipuš njen učitelj. Nato je vstopila v Slovensko gimnazijo v Celovcu, kjer je leta 1979 maturirala. Od jeseni 1979 naprej študira na dunajski univerzi gledališke vede in nemščino.
Maja Haderlap je doslej objavljala izključno pesmi. Priložnostno pa piše tudi prozo. Doslej je objavljala skoraj vse njene tekste v »mladju". Razen tega je publicirala v antologijah in nastopala na literarnih branjih.
Njen pesniški svet je osredotočen na slike domačega okolja, mesta in narave. V ospredju pa je človek kot tak in predvsem lastna oseba. Njene pesmi so vizije o dveh svetovih, o kmečkem poreklu in okolju ter o mestu, kjer študira.
»Pisanje je identifikacija s samim seboj. Zato pišem v slovenščini in predvsem pesmi," pravi Maja Haderlap.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
43.
..Počakajte, počakajte!" vpil je Krjavelj nadenj.
„Jaz vam bom eno latvico takega kislega mleka posnel kot kraški sir. Kozje je res, pa če se skorja prosenega kruha vanj zadrobi, naredi se taka jed, da nikdar tega. In ko boste vi to jedli, bodeva se nekaj pogovorila."
Kvasa ni bilo volja ukvarjati se s šemo, zato ni odgovoril ničesar in šel.
,,Ti bleda voda ti!" godrnja Krjavelj, „ti srobot iz grmovja ti, dolgohlača ti! Meni, da je cesar ali pa še kralj, če mu tisti sukneni repec dol visi! Le molči, Bog ti bo eno priložil okoli ušes in še rad boš žrl
kozje mleko. Pa tačas ti ga ne bom dal, ne! Naj bom pet let v vicah zato gorel, če ti ga bom dal!"
Lovre Kvas tega rohnenja ni slišal, nekoliko ker je bil že predaleč, nekoliko ker je Krjavelj govoril bolj za svoja ušesa kot za katera druga.
Sonce je bilo že visoko na nebu, ko je Lovre koračil domov. Vedel je, da šo ga medtem na Slemeni-cah pogrešili. Vprašanju, kje se je tako dolgo mudil, ni se bilo mogoče nikakor ogniti. Če naravnost povem, da sem bil pri desetem bratu tako dolgo, bode se jim pač čudno zdelo — mislil si je. Vsega povedati ni smel. Izmisliti si kaj verjetnega, bilo je težavno in sitno.
Ko bi bil pisma, katera mu je Martinek izročil, precej nesel gospodu Piškavu, katerega je zdaj poznal, zamudil bi se bil še dalje. Zato je sklenil naj prvo iti na Slemenice in pozneje priliko dobiti, da se Martinkovega naročila iznebi.
Pustimo svojega junaka, naj premišlja, kar je danes slišal in videl, ter poglejmo drugam, kako se zbirajo oblačice nad reveževo glavo, ki v zadnjem trenutku manj misli kakor kdaj, da ga kaka nevarnost čaka.
Kaki dve uri popred se je bila na Slemenicah zbrala druščina k zajtrku. Razen domačih so bili gostje prejšnjega dneva: stotnik, zdravnik Vencelj in hči njegova. Čudno se jim je zdelo, da ni Kvasa nikjer, in ugibali so tako in tako, kam bi bil šel. Kma-
lu pak so moški zašli na drugo govorico o včerajšnjem lovu, o fajmoštrovem značaju in raznih malo imenitnih rečeh.
Manica je bila nekaj tiha ter je na več vprašanj svoje prijateljice tako odgovarjala, da je poslednja videla, da so njene misli drugod kakor pri pogovoru, in je naposled obmolknila, premagavši skušnjavo nagajati ji, da se boji za nekoga, ki ga ni tukaj-
Zajtrk je bil že dokončan, ko stopi ces. sodnik iz okraja, gospod Mežon, v sobo. Spremljal ga je dolg, suhoten in na eno nogo malo šepast duh, ki mu ljudstvo pravi birič.
„Tako! Šele danes prihajate na moje povabilo? To ni lepo, gospod sodnik. Ko bi bil vedel, da ste bili včeraj doma, maščeval bi se že kako, da mi niste časti skazali —"
,,Sero venientibus ossa — kosti so dobre zame,' pristriže hišnemu gospodarju besedo gospod sodnik Mežon, debeluhast, rdeč mož velikega nosu in kratko ostriženih las. „Pa nekaj drugega vam moram naznaniti, zdi se mi, da še ne veste, da se je v vaši okolici strašno hudodelstvo zgodilo."
Vsi so se začudili in prestrašili.
„Ali je kak poboj?" vpraša Vencelj.
„Skoro bi bil ali pa morda se bo še naredil. Mogoče je, da bo umrl," pravi sodnik.
,,Kdo?" vprašalo je več glasov.
„Bližnji sosedje ste in ne veste nič! Jaz pa pridem
naš tedniki
1
PETEK, 7. maja 1982: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina
—	11.30—13.00 Prenos otvoritve deželne hiše na Predarlskem — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Risanka — 17.30 Matt in Jenni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum —
18.30	Mi — 19.49 Oddaja konference kmečkih zbornic — 18.54 Reklama —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.15 Revija o modi
—	21.20 Med deskami — 22.10 Šport
—	22.20 Nočni Studio — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 8. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Angleščina — 9.35 Francoščina —
10.05	Ruščina — 10.35 George Balan-chine in New Vork City Balet — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 15.00 Charlie Chaplin: Veliki diktator — 17.00 Šport ABC — 17.30 Risanka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Heinz Konrads
—	18.50 Reklama — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport
—	20.15 Astro-show — 21.45 Reklama
—	21.50 Šport —	22.10 Olivia
Newton—John — 22.55 Poročila.
NEDELJA, 9. maja: 11.00 Ura tiska
—	12.00—12.30 Govoriti in pustiti govoriti — 14.55 Draga mama — dragi sin — 15.20 Mačeha — 16.45 Princesa na grahu — 17.15 Nils Holgerson — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Teta Maria
—	21.55 Šport — 22.10 Poročila.
PONEDELJEK, 10. maja: 9.00 Poroči-la — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 Mačeha — 11.55 Zgodbe iz živalskega vrta — 12.15 Chaplini ~~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Glej točno — 17.30 Neverjetne dogodivščine Lemi Gulliverja — 17-50 Supermiška Oskar — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna Iberika — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19-30 Čas v sliki — 20.15 Šport —
21.00	Reklama — 21.05 Profesionalci
—	21.55 Šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 11. maja: 9.00 Poročila — 9 °5 Am, dam, des — 9.30 Angleščina ~~ 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Srce sveta — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Popey — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-^ — 20.15 Kadarjev eksperiment —
21.00	Videoteka — 21.30 Mož v naglici ~~ 23.00 Nogomet — 23.05 Poročila.
SREDA, 12. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska oddaja — 10.35 Vi-ničarka iz Langenloisa — 12.05 Color Classics — 12.15 Kadarjev eksperiment — 13.00 Poročila — 17.00 Čarobna palica — 17.30 VVikie in močni možje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Buona sera, mrs. Campbell —
22.05	Nogomet — nato poročila.
ČETRTEK, 13. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Buona sera, mrs. Campbell — 12.15 Dogodivščine ob jezeru v Namibiji — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Glej točno —
17.30	Slike naše zemlje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kuhanje — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 21.00 Majhna apokalipsa — 21.45 Brat „kljub temu" — 22.30 Šport.
PETEK, 7. maja: 17.30 Govoriti in pustiti govoriti — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Profit za vse — 21.15 Revija o modi — 21.20 Deset pred deseto — 22.20 Frankenstein išče žrtev — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 8. maja: 16.00 Koncertna ura — 17.00 Dva x sedem — 17.25 Kdo hoče mene? — 17.35 Spoznate melodijo — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Konec časa igre — 21.20—21.40 Otvoritev dunajskega tedna — 22.30 Vprašanje kristjana — 22.35 Brezobziren — 0.05 Poročila.
NEDELJA, 9. maja: 14.40 Šport —
17.45	Udo Jurgens — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Can-can —
22.05	Apropos film — 22.50 Poročila.
PONEDELJEK, 10. maja: 18.00 Perspektive — 18.30 Dolgi trek — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Onedin-linija —
21.00	Reklama — 21.05 Črna umetnost, kam? — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Ta obskurni objekt poželenja
—	0.00 Poročila.
TOREK, 11. maja: 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Orientacija — 18.30 Dolgi trek — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Dallas — 21.50 Poročila
—	21.55 Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov — 23.55 Poročila.
SREDA, 12. maja: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Dolgi trek — 19.30 Čas v sliki — 20.15
Kultura v sredo — 21.05 Knjižni magazin — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Izpolnitev — 23.40 Poročila.
ČETRTEK, 13. maja: 11.30-15.00 Papeževa maša iz Fatime — 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Na poti v Avstriji —
18.30	Dolgi trek — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dali-dali — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2 — nato poročila.
PETEK, 7. maja: 8.50 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.30	TV v šoli — 17.25 Poročila —
17.30	Mak ob progi — 18.00 Domači ansambli — 18.30 Obzornik — 18.45 Ekonomsko-politični sistem — 19.05 Psihofizična rekreacija — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 vreme — 19.57 Propagandna oddaja —
20.00	Včeraj... za jutri — 20.40 Modni utrinki — 20.45 Ne prezrite — 21.00 SKAG — 21.50 Spremljajmo — sodelujmo — 22.00 Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije — 22.15 Nočni kino: Konformist — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 8. maja: 8.00 Poročila —
8.05	Ciciban, dober dan — 8.20 Mladi virtuozi — 8.35 Mi smo mali muzikanti — 9.05 Mak ob progi — 9.35 Pisani
svet — 10.00 Mesta: Sidney — 10.45 Pred izbiro poklica — 11.15 Po sledeh napredka — 11.45 Naša krajevna skupnost — 12.30 Ljudje in zemlja — 13.30 Poročila — 15.55 Rugby: Jugoslavija: Švedska — 17.30 Kupil sem očka —
18.45	Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 TV križanka — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Zrcalo tedna — 22.00 Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije — 22.30 Chisum — 00.15 Poročila.
PETEK, 7. maja: 16.45 Test — 17.00 Po sledeh kontrarevolucije — 18.15 Kolibri — 18.15 Namesto top liste —
18.45	Zabavna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Moj svet glasbe — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Vidiki — 21.55 Nočni kino: Otroci iz omare.
SOBOTA, 8. maja: 16.00 Po sledeh kontrarevolucije — 17.00 Iz sporeda TV
—	17.30 Kako domov — 18.15 Premor
—	18.30 Glasbena oddaja — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Koncert zabavne glasbe — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton
—	21.55 Športna sobota — 22.15 Človek skrivnost, stara milijone let.
Darovi za tiskovni sklad
Andrej Ogris, Drabunaže 20.—, Stefan Rupitz, Dolinče 10.—, Rudolf Urban, Goriče 50.—, Justina Brežjak, Ži-tara vas 20.—, Uršula Kampusch, Vinograd 20.—, Stefan Mlečnik, Kožentavra 20.—, Josef Olip, Goriče 50.—, Ivan Rus, Struga 20.—, Pavel Travar, Kapla 70.—, Matevž Schlemitz, Kapla 20.—, Mihael Hafner, Šentjanž 40.—, Josef Schweiger, Šentjanž 30.—, Katarina Bluml, Šentjanž 20.—, Cecilija Gabriel, Šentjanž 40.—, Mihael Gabriel, Šentjanž 20.—, Mihael Pečnik, Šentjanž 20.—, Marija Moschitz, Šentjanž 40.—, Sebastijan Male, Rute 40.—, Jakob VVeiss, Podsinja vas 20.—, Martin Mišic, Podsinja vas 70.—, Marija Lapuš, Podsinja vas 20.—, Marija Kunčič, Podsinja vas 20.—, Ana Kunčič, Podsinja vas 20.—, dr. Draga Smolle, Bistrica v R. 100.—, Marko Hafner, Bistrica v R. 50.—, Breznikarjev! iz Bistrice v R. 20.—, Josef Verdel, Bela 20.—, Franc VVutti, Galicija 20.—, preč. g. Josef VVutte, Galicija 20.—, Ana Hauptmann, Bilštanj 200.—, Marija Božič, Encelna vas 20.—, Josef Mohar, Encel-na vas 20.—, Jože Urank, Encelna vas 50.—, Marija Kuster, Boja vas 20.—, Ana Golavčnik, Boja vas 50.—, Josef Golavčnik, Zagorje 20.—, Berta Smolnik, Stara vas 20.—, Margareta Petek, Polena 120.—, Josef Karicelj, Polena 20.—, Josef Urh, Plaznica 20.—, Fric Brežjak, Plaznica 70.—, Adela Gril, Plaznica 140.—, Valentin Svetina, Trebije 20.—, Johan Sablatschan, Zg. vas 20.—, Jurij Malle, Vrh 40.—, Katarina Poganitsch, Zg. vas 20.—, Katarina VVutte, Zg. vas 20.—, Telka VVutte, Selo 20.—, Johan VVolte, Borovnica 20.—, Barbara Hrim, Apače 50.—, preč. g. Hanzi Olip, Šmarjeta 100.—, Agnes Obilčnik, Dule 20.—, Albine Pošinger, Glinje 20.—, Marijana Grundner, Borovlje 20.—, Johan O raže, Borovlje 50.—, Franc Verdel, Borovlje 20.—, Brigita Kelih, Borovlje 20.—, Alojz Čik, Mala vas 50.—, Miha Kačnik, Mala vas 20.—, Milena Groblacher, Škocijan 20.—, Janez Pandel, Škocijan 20.—, N. N., Grabalja vas 20.—, Ana Slugovec, Žamanje 20.—, Andrej Apovnik, Mokri-je 20.—, Florijan Sienčnik, Mokrije 20.—, N. N., Mokrije 20.—, Emil Hobel, Šentprimož 20.—, Stanko Polzer, Šent-primož 20.—, Marija Potočnik, Vesele 20.—, Milan Hobel, Vesele 20.—, Marija Polzer, Vesele 20.—, Engelbert Hobel, Sp. Vinare 20.—, Justina Sadnikar, Nagelče 20.—, Terezija Frantar, Nagel-če 30.—, Ana VVutte, Gluhi les 20.—, Gregor Slugovec-Sternad, Lancova 20.—, Georg Sturm, Mokrije 20.—, Ana Kuster, Mokrije 20.—, Marija VVeitzer, Šentvid 30.—, Franc Koncilja, Šentvid 20.—, N. N., Šentvid 110.—, Andrej Mi-čej, Šentvid 20.—.
Ljubljančani nam tokrat zaradi praznika niso poslali televizijskega programa
Ponedeljek, 10. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Solistična glasba.
Torek, 11. maja:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mlada grla — Otroci, poslušajte!
Sreda, 12. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
Četrtek, 13. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja.
Petek, 7. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za materinski dan.
Sobota, 8. maja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 9. maja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
danes ponevedoma sem in na potu zvem, da je neki hudobnež sina tega starega gospoda s Poleska skoro do smrti potolkel."
..Marijana?! Ni mogoče, morda niste prav zvedeli. Sinoči je bil pri nas!" pravi Vencelj.
..Marijana, pravim! Danes ponoči se je to zgodilo, se ne motim, priča vam dovolj ta protokol. Bil j*em zdaj na Polesku. Ne govori nič in stari, ki je nehaj zdravnika, kakor sodim, trdi, da tri dni ne sme 'zpraševan biti. Vendar sem jaz namenjen preiskavo h°j začeti. Gospodo pak bom prosil, da mi bodo po-magali."
Po tem naznanilu je Manica vstala. Strašna slut-nJa se je je polotila. Komaj je šla od mize proti vra-torn. Mati je to opazila in je hitela za njo ven. v »Z mojim učenikom, gospodom Kvasom, sta sino-j"1 ostala v hosti. On je kasno prišel domov, vedel °> v kateri kraj se je Marijan obrnil, in če je bil še d° pri njima," dejal je gospod Slemeniški.
>>To denem v protokol. Dobro! Gospod Kvas je Pfva priča. Kje je, prosim, dajte ga poklicati," reče
sodnik.
Gospodar je odgovoril, da ga danes že celo jutro ni- Vsi so obmolknili.
Zdravnik Vencelj je rekel svoji hčeri, naj gre ven. avno tako gospodar svojemu mlademu sinu. ..Gospodje, ne zamerite," dejal je sodnik Mežon, ,,ali ne veste, morda sta bila ta gospod Kvas in Pole-
ščanov sin kaj navzkriž, postavim, kakor je to med mladimi ljudmi navada, zaradi kake deklice ali kaj? Jaz ne dolžim in ne mislim nič. Ali da je ta prigodek velike imenitnosti in da je moja dolžnost, reč natanko preiskati, to mi boste pritrdili. Zato samo vprašam in menim, da je to govorjeno samo med nami."
,,Ravno nasproti vaši misli, gospod sodnik, bila sta vedno prijatelja in jaz svojega učenika dobro poznam in vem, da kaj enakega ne more storiti. Vi ste se prenaglili," dejal je gospodar.
„Prijatelj, ti ne veš, kako je," oglasi se Vencelj. ,,Tudi jaz imam tega Kvasa rad, prav rad. Do te ure mu ne bi bil ni slabe misli prisodil in še zdaj upam, da je prazno, česar se bojim. Da je Marijan Kvasa sovražil ravno zaradi kaj takega, kar je gospod sodnik omenil, to vem za gotovo. Včeraj zjutraj mi je sam pravil."
Sodnik se je, vesel svojega ostroumja in pozabivši veliko resnost tega pogovora, malo na smeh obrnil. Pa koj se je spomnil, da to ni lepo, in dejal je modro: „Dva razloga sem imel, da sem to vprašanje postavil, gospodje. Prvi razlog ali, kakor smo včasi rekli, indicium" bil je ta, ker je Kvas sinoči pozno domov prišel; drugi, da ga danes nikjer ni videti. Zdaj je pa častiti gospod zdravnik še tretjega povedal. Preiskava se mora začeti."
Zdajci je stric Dolef, ki se je bil šele zdaj zbudil, v sobo stopil in jel praviti novico, katero so že vedeli.
Ker je bil na mestu hudobnega dejanja in še potlej v Polesku, zapisal je sodnik vse, kar je povedal. Posebno važno se mu je zdelo, da je zvedel, kje se je vse to godilo, česar mu na Polesku niso povedali.
Odpravili so se vsi proti Skalam.
Tam na mestu so pregledali vsako potlačeno travo okrog tistega kraja, kjer je bilo pokrvavljeno.
Kri je bila videti na dveh krajih. Tudi boso nogo so na dveh krajih sledili.
To poslednje je nekoliko podrlo sodnikove razloge in ,,indicije", po katerih je hotel Kvasa dolžiti.
Pridružil se je bil preiskovalcem kmet iz vasi. Ta je trdil, da je sinoči čul strel na tem mestu. Sodnik mu je ometal, rekši, da laže, zakaj Marijan je udarjen, ne obstreljen. Kmetič si iz spoštljivosti do gospoda ni upal svojega trditi. Rajši je verjel, da se mu je sanjalo ali kaj takega. Ko je pa malo po grmovju okrog hodil, našel je puško, katero je bil prejšnji večer Kvas pri kamnu pozabil in Marijan potem po gošči zagnal.
Spoznali so Kvasovo puško in bila je izstreljena.
Sodnik je imel četrti in peti vzrok. Dejal je, da mora Kvasa prijeti in v ječo odpeljati.
Drugi so molčali. Pet razlogov je govorilo zoper Kvasa in samo eden, bosonoga stopinja, za njega.
(Dalje prihodnjič)
_i_Lh
naš tedniki
Ob prelepem sončnem vremenu se je zbralo ob nogometnem igrišču v Šmihelu nad 700 gledalcev. Vse je nestrpno čakalo na tekmo med domačo enajsterico in Slovenskim atletskim klubom. Sicer se pojavijo na nogometnem igrišču le taki, ki se za ta šport zanimajo, tokrat pa je med gledalci bilo tudi mnogo takih, ki jih sicer ni videti. Blagajnik AS KO Šmihel je imel v nedeljo gotovo največje veselje, ko je preštel vstopnino. No, in po 90 minutah je to veselje bilo še večje. Saj je domače moštvo osvojilo dve točki.
Obe enajsterici sta minulo nedeljo imeli cilj doseči dober rezultat. Domače moštvo se od zadnjega mesta na lestvici še ni oddaljilo zadosti in je še vedno pretila nevarnost, da enajsterica iz Šmihela izpade iz vzhodne podlige. Slovenski atletski klub pa je zašel v vigred-nem prvenstvu v težave, ki se jih, kot se zdi, ne bo lahko otep-sti. Na nedeljski tekmi je manjkalo kar pet igralcev standardnega članskega moštva. Po šestih prvenstvenih tekmah vi-grednega kola je SAK dosegel
le borne tri točke. Zaradi tega tudi ni čuda, da sta obe enajsterici v začetku igrali zelo previdno. Kmalu so se igralci otresli nervoze in tekma je po-
stajala boljša. Tudi sodnik je prispeval k temu, da se igra sprva ni mogla razviti, saj je zapiskal ob vsakem malenkost-
nem prekršku. Prvi polčas se je končal sicer brez zadetka. Sicer tudi ni bilo na nobeni strani bogve koliko možnosti za zadetek, toda domačini so proti koncu prvega polčasa imeli lahko terensko premoč.
SAK je igral ves čas skorajda le z enim samim napadalcem — Polanškom, ki pa jasnoda ni mogel opraviti vsega dela sam.
Kar v začetku drugega polčasa pa so Šmihelčani premagali
obrambni zid SAK-a. Po napaki obrambe je Ernst Britzmann prvič premagal vratarja Ahlina. Ni še poteklo pol ure drugega polčasa, ko so se Šmihelčani lahko veselili drugega zadetka. Spet je odpovedala SAK-ova obramba, tako da je Mijatovič po lepi podaji Lopinskega z lahkoto poslal žogo z glavo v mrežo. Nogometaši SAK pa so imeli po 2. zadetku Šmihelčanov stoodstotno možnost za zadetek, ko je Zablatnik po napaki domače obrambe nenadoma stal pred vratarjem sam. Strel na gol pa je bil slab, tako, da ga je vratar Pukel lahko ubranil. Na drugi strani pa so si lahko oddahnili tudi SAK-ovci, saj jih je rešila pred tretjim zadetkom prečka. V 80. minuti je Lu-schnig s prostim strelom ukanil nasprotnega vratarja in rezultat znižal na 2:1.
Po zadetku se je igra Slo-
venskega atletskega kluba sicer poživila, toda Šmihelčani so spretno ubranili vse napade in zasluženo zmagali.
V vrstah zmagovalca je treba pohvaliti predvsem legionarja iz Slovenije, Šulerja, ki je odlično dirigiral obrambo. Seveda pa velja pohvala vsem, saj so se odlično borili in zato tudi uspeli.
Za Slovenski atletski klub pa je tekma bila zelo težka, saj je manjkala skoraj polovica igralcev standardne postave.
Vodstvo šmihelskega nogometnega društva je nogometaše Slovenskega atletskega kluba
Tudi iz nogometne sekcije DSG Sele ni povedati nič kaj razveseljivega. Tudi Selani so začeli vigredno prvenstvo slabo. Minulo soboto pa so imeli na domačem igrišču v gosteh enajsterico iz Št. Petra na Vašinjah. Kakor SAK v Šmihelu, tako tudi Selani na domačem igrišču niso mogli nastopiti z najboljšo postavo. Sicer pa je krivda pri Selanih samih, saj nekaj igralcev ni prišlo na tekmo zaradi poroke domačina.
Nogometaši DSG Sele so svoje navijače razočarali. Proti nasprotniku iz Št. Petra na Vašinjah so imeli domačini le malo možnosti za zadetek. Gostje
v nedeljo, 9. 5. 1982, ob 8.30 SAK pod 23 —Treibach pod 23 in ob 10.15 SAK I — Treibach I
V	V
pozdravilo tudi v slovenskem jeziku.
Moštvo SAK pod 23 je v predigri prav tako podleglo sovrstnikom iz Šmihela. Domačini so zmagali z rezultatom 2:0.
ASKO Šmihel — SAK
Šmihel: Pukel; Kraussler (61. Krištof), Šuler, Lopinsky, Motschnik, Mijatovič, Naverschnik, Ramusch, Hober, St. Blaže j, E. Britzmann (80. V. Britzmann). — SAK: Ahlin, Pan-del, Polanšek, Lampichler, W o-schitz, M. Kreutz, Luschnig, VVieser, L. Kreutz (65. Gregorič), Zablatnik, Drnovšek.
so imeli vso tekmo terensko premoč in so že po prvem polčasu vodili z 3:0. Tudi v drugem polčasu je bila slika skoraj ista. Selani so sicer igrali boljše kot v prvih 45 minutah, toda obramba je delala napake še naprej in gostje so „zabili“ domačinom še tri gole.
Nogometašem izpod Košute je sicer uspelo vsaj nekoliko olepšati rezultat, kljub temu pa je rezultat za selsko enajsterico polomija.
S slabimi tekmami se seveda pomikajo Selani tudi na lestvici vedno bolj proti koncu.
v nedeljo, 9. maja 1982 ob 14.30
Eitvveg 23 — DSG Sele 23 ob 16.45
Eitvveg I — DSG Sele I
l ______________________________
Šmihelčani so spretno ubranili napade SAK.
Po sedmih tekmah vigrednega kola SAK še vedno čaka na 1. zmago.
Sele — Št. Peter n. V. 2:6
Minulo soboto so v kletni dvorani Posojilnice Pliberk otvo-rili razstavo slik in grafik. Svoja dela razstavljajo Jože Štefan, Stanko Sadjak, Larisa Čobal ter Ivan Čobal. Otvoritev sta s kratkim kulturnim sporedom popestrila moški pevski zbor »Edinost" iz Pliberka ter moški pevski zbor »Kralj Matja" iz Li-buč.
Ob otvoritvi je spregovoril Mirko Kert, ki je dejal, da je izpoved likovne umetnine močnejša od besede. Kako dolgo se umetnik bojuje z barvami in konturami, preden ustvari umetnino, ki jo pogosto nosi neodkrito že dolgo v sebi. »Prepričan sem, da je sporočanje človekovih doživetij in občutkov v sliki najizvirnejši način medsebojnega komuniciranja v veliko širšem in celovitejšem obsegu, kakor katerikoli drugi način sporazumevanja med ljudmi in generacijami. Moderni človek je žal sebi in svojim potomcem v svojem skoraj brezmejnem strem-
ljenju po telesni utehi v vedno usodnejši meri zapravil možnost, da bi še mogel spoznati nujnost usklajevanja telesnega in duševnega ravnovesja. Globoko spoštujem prav zaradi tega delo naših umetnikov, ki vsak na svoj način doprinašajo h kvaliteti našega življenja, našega doživljanja in osveščanja družbe."
Umetnik Ivan Čobal razstavlja v kletnih prostorih Posojilnice svoje slike, ki so nastale, ko je umetnik bival pri Božjem grobu pri Pliberku. Njega odlikuje bogata dolgoletna izkušnja. Čobal se je rodil v Planini pri Rakeku, po osnovni šoli je obiskoval meščansko šolo v Mariboru. Leta 1941 je bil izseljen v Srbijo, kjer se je vpisal na trgovsko akademijo. Leta 1949 je Čobal srečal Gabrijela Kolbiča, ki mu je približal likovno umetnost. Nato je v Ljubljani študiral kiparstvo. Aprila, leta 1955 pa je prvič razstavljal v Mariboru. Leta 1956 je (prvič samostojno razstavljal v
Mali galeriji v Ljubljani. Postal je član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
Z leve na desno: Stanko Sadjak, Ivan
Njegova hčerka Larisa je podedovala talent očeta. V Pliberku razstavlja 10 svojih umetnin. Larisa Čobal se je rodila leta 1959. Je absolventka Pedagoške akademije v Mariboru. Razstavljala je že v Radljah ob Dravi in v Mali galeriji svojega očeta v Mariboru. Njen oče, Ivan Čobal, je doslej razstavljal svoja dela že v 120 krajih.
Čobal, Larisa Čobal in Jože Štefan
Stanko Sadjak se je rodil leta 1955 v Šmihelu pri Pliberku. Po ljudski šoli je štiri leta obiskoval Slovensko gimnazijo v Celovcu. Danes je Stanko Sadjak nastavljen pri železnici.
Leta 1976 je prvič razstavljal na glavnem kolodvoru v Celovcu. Nato v Beljaku, Linzu, na Dunaju, nato zopet v Beljaku. V Parizu mu je bila za delo »K postaji" dodeljena prva nagrada. Zato je lahko razstavljal tudi v celovški kletni galeriji Mestne hiše.
Poleg Sadjaka razstavlja svoja dela v Pliberku tudi domačin Jože Štefan s Komlja pri Pliberku. Rodil se je leta 1945 na Komlju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po poklicu je izučen pleskar. Študiral je na dunajski umetnostni šoli. 1973 je v Parizu prejel diplomo akademije. A. B. C. Od leta 1976 živi in dela samostojno reklamno grafiko in slika v stari šoli pri Božjem grobu. Samostojno je razstavljal v Nonči vasi ter pri Božjem grobu, skupno z drugimi pa v Neu-densteinu pri Velikovcu, v Globasnici, v Celovcu, na Dunaju, v Beljaku, v Trstu, Kranju, Mariboru, Ptuju, Pliberku in v Ljubljani.
Razstava bo odpra dnevno od 9. maja naprej od 17. do 20. ure. Ob nedeljah pa od 9. do 12. ure.