' 2G LJUBUANA .'. Uresničevanje zakona o združenem delu 1 Uresndčevanj« zaJtona o adru-' Jenem deta je ittajvažnejža naj loga, ki jo je treba uresničitd i»,,Wižn(ji. pff4b.odMOisitd. O&noiW gotovo reaEzacdja načela »'^dohodikbvnlh tndnasiili. Tega •e' zavedajo* tudi stoveni&ka že-lezndčarjd, saj so si posstarvfflla z& prvi cilj, da letos uveljaivijo do-hodkovne odnose twdii v osnav- nd, tCHrej taranspoitad d€aav»o®ta. Ne samo zato, ker to od njdh, fcot od drugih delavcev, zatoteva zakon o B&ruženem dehi in skLepd naovišjih političniiih orga-nov, ampak tudi in predvsem zato, ker 90 uregemd dohodkov-nd pdnossi pogoj za uveiljavitev žeteaničao-ja v zd-puženem detu in boljše sodelavanje žeJeBni- Carjev z zdražeriiina gošpodair-stvom. Ceprav je popolnoma jasno, da je enota dohodka in izdatka v tran&portni železmdški dejav-nosti vlak in je fcot tak tudi tista enota, kd bo v bodoče as-nova za reaJizacijo dohodhov-nega načela med slovenskimi in isbp&kimd ž&ezmčarji, pa na-stajajo pri realizac&ji načela v praksi velike težave. Kajti vlak je vdr dohodka le, če je poln, s&car pa je vir izgube. Toda ugotavljati za vsak posamezen vlak, ali je bil poin aild prazen, izdelati primemo metodologijo dela, je izredno težko, še zlasfei, ker podobnih poskusov doslej v svetu še ne poanajo. Kljub temu pa so že izsdelane osnavne smernice nove metodologije de-la; ki bo omogočiila v bližnjd bodoonoisti fcuidi ugotavljanje dob.odka in izdatkov pasamez-nega vlaka. S tako izddano metodo deia pa bo mogoče ugotavljati tudd rentabilniOiS.t posameznih. vlakov in železničarjii bodo lahko argu-mentirano predlagali v samo- upffavni interesni skupmostd za želeeni&ki in Ju&ki promet zdru-ženemu gospodarstvu konkret-ne rešitve za posamezne vlake, ki danes doranevno prinašajo izgubo ali diobiček in se ta dva eJementa pojavljata le v obliki skupne Itevilike o iz.gubah in nadttmestilu izgubljenih dohod-kov, ki jih plačuje združemo gosppdarstvo. če tej o&novni natogi sloven-skih in istrskih železničarjev, mimogrede povedano, so osnov-no izhodiščepotrdiM vsi samo-upravni organi in družbenopo-litične organizacije sJovemskih in istrskih železničarjev, je še oela vrsta naJog, kd pcMnagajo uresničevatd osnoivno načelo.To je predvsem doslednp izvajanj« zastavljenega »tabila?;acijskega programa, kd je že prineslo po-zitivne rezultate, boj za moder-nizacdjo ;. ne le železniškega omrežja ;in vozaiega parka, am-pak in predvs^n za moderni-zaoijo ppslovanja, prilagajanja tržišču ipd. Tudi tu so zabele-žili nemajhne uspehe, nočnd skok je v slabih desetih mese-cih, odkar je. uveden, presegei pričakovanja tudd največjih op-timistov, vendar bo treba stori-ti še marsdkaj, da bodo potniki in združeno gospodarstvo spre-jeli železničarje kot enakoprav-nega partnerja y sodobnem prometiifein sistemu. Marko Pirjevec