Za poduk in kratek čas. Škofija in nadduhovnija Ptujska. (Konec.) Ali minolo je par let, preden je bila ova cerkev zgotovljena. Med tem je na jesen leta 1615. škof Martin rezigniral v prid Jakoba Eberlein-a, mestnega župnika v Bruck-u terje umrl v Rezhofu pri Lipnici, dne 14. okt. 1616. Njegov nasiednik Jakob Eberlein je obiskal Ptuj septembra 1. 1617. Z radostnim srcem mn je župnik Ripšer poročal, da so se razmere v mestu po prihodu kapucinov zelo zboljšale in kmalu bodo zginili krivovere slednji sledovi. V naslednjem letu (1618) oskrbel je žup- nik s prostovoljnimi doneski meščanov cerkvi sv. Jurija krasno, v gotiškem slogu umetniško izdelano, 8 funtov težko monštranco, ki je še dendenes mestne cerkve najdragocenejši kinč. L 1620. je Sekovski škof Jakob Eberlein bil zopet v Ptuji ter je dne 28. okt. posvetil kapucinsko cerkev') v east sv. Frančišku, drugi den pa 6 altarjev v dotninikanski cerkvi. Dne 1. marca 1. 1622 je cesar Ferdinand II. Ptujski grad in vse, kar k njemu spada, prodal Jaaezu Ulriku baronu Eggeaberškemu, deželnemu glavarju Štajarskemu ter mu je pri tej priložnosti gorko priporočil novo naselbino kapucinov v Ptuji. Blagi baron, ki je dve leti pozneje bil zaradi obilnih zaslug za cesarja ia deželo poknežen, je že v naslednjem letu (162*3) z zdatno ustanovo zagotovil kapucinom obstanek in povrh še postaviti dal primeren hram, za katerega so vogelni kamen vložili dne 22. jul. t. 1. Ko so tudi meščani in okoličani z obilnimi milodari pripomagali, bila je kmalu potem tudi cerkev povečana. In ta samostan je bil do novejše dobe za tisočere in tisocere neusahljiv vir pravega mira in dušne tolažbe. Veliko so dosegli kapucini s pridigami, katere so imeli ob nedeljah v mestni cerkvi in ob raznih priložnostih tudi drugod; njih zgovorna in prepricalna beseda zdramila je marsikaterega človeka iz grešnega spanja. Še več so opravili v spovednici. Leto za letom so spovedali v nemškem in. slovenskem jeziku okoli 30.000 oseb, kajti od blizu in daleči so dob.ajali k njim grešniki, da bi jim zacelili dušne rane. Vrhu tega so imeli ob raznih časih v letu, kakor doma v samostanski cerkvi, tako tudi drugod, zlasti pa v Studenicah za tamošnje redovnice dubovne vaje. In česar vse reformacijske komisije z vso strogostjo in celo z vojaško silo niso dosegle, opravili so z milostjo božjo kapucini. S svojo priljudnostjo, nehlinjeno ponižnostjo in nedosegljivo gorečnostjo pridobili so si kmalu vsa še tako trdovratna srca. Kmetje in meščani, bogatini in reveži, stari in mladi — vsi so jim bili z ljubeznijo in otroškim zaupanjem udani. Celo zaslužena je torej pohvala, katero je vlada leto 1630. dala kapucinom v Ptuji, da je DJibovo blago in neumorno delovanje na prižnici in v spovednici zadušilo krivovero v mestu in okolici. Smešnica 7. Na sejmu vjame žendarm tatii pri tem, ko ravno vleče mesarju denar iz žepa. nV imenu postave," zakliče žendarm prijemši tatii za rame, ,,v imenu postave, pojdite z menoj!" — ,,Če je tako," reče tat, ko vidi, •) F. Eaisp trdi sicer na str. 115 svoje zgodovine Ptujskega mesta, da se je posvečenje cerkve kapucinov vršilo dne 29. junija 1630, a v dnevniku imenovanega škofa Jakoba stoji opazka: „1620, 28. Octbr. Consecro templura PP. Capuzzinorum Pettovii in hon. s. Franciaci". (Steierm. Geschichtsbl. I., 212.) da je v oblasti žendarma, nče je tako, pa pojdite, gospod, v imeriu božjem za menoj!"