ČASOPISI Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheolo­ gijo, VII/1—4, Ljubljana 1956, 500 strani. Z VII. letnikom je Arheološki vestnik začel izhajati v štirih zvezkih. Delitev VII. letnika na štiri zvezke se je pokazala kot nujna zaradi, lažje delitve gradiva ter rednejše objave. Arheološki vestnik je tudi dalje obdržal svoj stari program ter bo pniobčeval samo razprave in članke arheološke vsebine poleg člankov paleoantropologije, paleozoologije in paleofootanike. Novi letnik je doživel nekaj majhnih sprememb, predvsem tehničnih., Vsaka številka letnika nosi na začetku seznam del v njej, medtem, ko je kazalo vsega . letnika posebej dodano kot priloga zadnji številki novega letnika. Sistem razpo- delitve razprav in poročil je ostal, kronolški kot doslej. S to tehnično spremembo ali bolje dopolnitvijo ima Arheološki vestnik še bolj dopolnjeno obliko. V VII. letniku so zastopana vsa arheološka obdobja. Razprava J.Korošca: »Nekaj o stratigrafiji pri arheoloških raziskovanjih« se ukvarja s problemom in pomenom vertikalne ter horizontalne stratigrafie. Ob stoletnici odkritja neander­ talca v avgustu 1956 je napisal B. Škerlj razpravo: »Vloga in mesto neandertalcev v človeški evoluciji«. V razpravi kritično obravnava vse dosedanje teze o človeški evoluciji in vlogo neandertalcev v njihovem razvoju. Paleolitik je zastopan v tem letniku samo z razpravo M. Brodar ja: »Prve paleolitske najdbe v Mokriški jami«, kjer podaja rezultate izkopavanj v 1955. letu. Raziskovanje v tem letu je prineslo pomembne rezultate. Več je člankov, ki obravnavajo neolitik. J. Korošec poroča v razpravi »Neolitična naselbina na Drulovki pri Kranju« o prvi neolitični naselbini na Gorenjskem. Na podlagi materiala avtor prihaja do sklepa, da se novo najdišče povezuje z lengyelsko kulturno skupino in spada časovno v končne faze neolitika. M. Garašanin načenja problem predzgodovinske kronologije, tako absolutne kakor relativne. Ta problem obravnava v razpravi: »Neka pitanja relativne preistorijske hronologije«. Poudarja pa pomen relativne kronologije za obravnavanje odnosa in kronološke razporeditve posameznih kultur ožjega področja. P. Korošec daje v svojem delu: »Nekaj novih podatkov o slavonski kulturi na področju jadranske obale«. Avtorica v tem članku poudarja, da se je slavonska kultura širila tudi v oddaljenejša področja. Med razpravami so trije članki, ki obravnavajo čas rimske naselitve na naših tleh. Tako obravnava J. Klemene v člankih »Ganimedov relief iz Šempetra v Savinjski dolini« in »Grobne skrinje za pepel pokojnikov iz Šempetra v Savinjski dolini« posamezne podrobnosti iz rimskega grobišča v Šempetru. V. Berce pa daje rezultate zaščitnih izkopavanj v Celju v članku »Dva nagrobnika iz Brega v Celju«, v katerem podrobneje obravnava dva tu odkrita nagrobnika. ' Poročila zajemajo vsa obdobja razen paleolitika. S. Pahič podaja v članku »Neolitske jame v Brezju pri Zrečah« poročilo o izkopavanjih v 1955. letu. S. Dimitrijević podaja pod naslovom »Vučedolska nalazišta na području grada Vinkovaca« pregled materiala slavonske kulture iz štirih najdišč v okolici Vinkov- cev. Dve težko opredeljivi najdbi obravnava T. Bregant v poročilu »Dve slučajni 398 najdbi«, ki moreta spadati v čas od konca neolitika pa do starejše železne dobe. F. Leben poroča o raziskovalnih delih v letu 1956 v poročilu »Sondiranje v jami Brlovki« in domneva, da pripadajo najđbe neolitiku. Obdobje bronaste dobe zastopa članek A. Smodiča »Bronasti depo iz Smiljane«. Avtor opisuje razno bronasto orodje in orožje in misli, da je bila v bližini najdišča kovačnica. F. Leben poroča o izkopavanjih, izvedenih v letu 1955, v članku »Poročilo o izkopavanjih v Roški špilji leta 1955« im sklepa, da je bila jama naseljena že od neolitika dalje, najmoč­ neje pa v železni dobi. S. Pahič in A. Bolta poročata o raznih najdbah z Rifnika. Tako prvi v poročilu »Posamezne najdbe iz Rifnika« objavlja material, ki je bil .prinesen z Rifnika v Pokrajinski muzej v Mariboru še pred I. svetovno vojno, je pa žal brez točnejših podatkov. A. Bolta pa objavlja nekaj najdb z Rifnika, I ki so bile prinesene v celjski mfeizej pred II. svetovno vojno. Tem priključuje še dva grobova, ki sta bila izkopana 1954. leta. Najdbe datira v starejšo železno dobo, mlajšo železno dobo pa zastopa v tem nekaj keramičnih fragmentov. M. Urleb , poroča o izkopavanjih z Unca: »Arheološke najdbe z Unca pri Rakeku«. Tu je bi! ,1955. leta odkrit arob, ki ga datira avtorica v mlajše obdobje železne dobe. ,S. Gabrovec obširno poroča o delih in najdbah na gomilah v Volčjih njivah v članku »Ilirska gomila v Volčjih njivah«, kjer so izkopavali 1953. leta. V tej gomili so odkrili več grobov, ki jih avtor datira v drugo polovico mlajšega halštata na Slovenskem (Vače IIb po Staretu). Antropološko obdelavo okostij podaja Z. Dolinar- Osole v članku »Ilirska okostja iz gomile v Volčjih njivah«. V tem letniku imamo še članek Z. Dòlinar-Osoletove »Nova pitekantropoidna oblika hominida iz Severne Afrike«. Med poročili je tudi več člankov klasične periode. Tako piše A. Valič o novoodkritem rimskem grobišču v okolici Kranja v poročilu »Nove najdbe Jz rimske dobe v okolici Kranja«. O grobišču, odkritem na Gospodarskem razstavišču, poroča P. Petru v članku »Z rimskega grobišča v Ljubljani«. P. Petru-V. Šribar poročata v članku »Nove najdbe« o materialu iz več najdišč. Tako podaja prvi material antičnega časa, drugi pa iz predzgodovine. R. Bratanič odgovarja na pripombe A. Sovréta o grškem napisu iz Ptuja v članku »K članku A. Sovreta .Pripombe k R. Bratamča novim najdbam iz Ptuja'«. Nekaj pripomb o istem napisu daje tudi A.Smodič »Še o ptujskem grškem,) napisu«. Zgodnji srednji vek zastopajo trije članki. Enega je napisala P. Korošec »Še nekaj slovanskih najdišč v vzhodni Furlaniji«, katerih material pripisuje kottlaški kulturni skupini. Druga dva članka pa objavlja B. Marušič »Dva spomenika zgodnjesrednjeveške arhitekture iz južne Istre« in »Polačine pri Ferencah, novo zgodnjesrednjeveško najdišče v Istri«. Knjižna in druga poročila so zastopana s prikazi in z nekaj kritikami. Avtorji teh so: J. in P.Korošec, J. Klemene, S. Pahič, V. in M. Brodar, I. Miki, F. Osole, T. Bregant. Na koncu drugega in četrtega zvezka se nahaja popis novih časopisov in knjig, dospelih največ potom zamenjave na Arheološko sekcijo. Na koncu letnika pa se nahaja tudi arheološka bibliografija za leto 1955, ki jo je napisal S. Jesse. Tatjana Bregant Starinar, Organ Arheološkog instituta Srpske akademije nauka, Nova serija, knjiga V—VI / 1954—1955, Beograd 1956, 443 str. V letu 1957 je bua dotiskana dvojna številka Starinarja za 1954/1955 leto, posvečena spominu umrlega predsednika Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti, akademika prof. dr. Vladimirja R. Petkovića. S tehoične strani je tudi nova številka tako glede na papir kakor tudi glede na tisk in odtise klišejev izredno dobra, doslej najboljša, kar jih je izšlo po vojni. Gradivo je kot navadno razdeljeno na razprave, poročila, doneske in zapise ter kritike in prikaze. V novi številki se nahajajo tudi trije nekrologi: Vladimiru R. Petkovtiću, Radoslavu Grujiču in Miloju M. Vasiću. Tej številki je dodana tudi bibliografija Starinarja od 1884. do 1940. leta, ki jo je sestavila Nadežda Mandić. Po vsebini se v novi številki nahaja nekoliko manjše število arheoloških razprav in člankov ter poročil, medtem ko, ostale pripadajo umetnostni zgodovini in zgodovini. 399