SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 96i, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 16. FEBRUARJA 1^35 Štev. 70 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH izseljencev Jugoslovanski patronat — društvo /,a z&ščito naših izseljencev v Argentiniji — )J0 v kratkem začel .delovati. T 0 vest bodo z zadoščenjem vzeli na tanje vsi oni, ki se zavedajo važno-st' takšne organizacije za našo izse-'j°nsko skupnost. In s tetn večjim za- ^°ščerijem bomo pozdravili patronat, 'ter smo prepričani, da je bil ta krat Srajen na trdni podlagi in tnu je u-delovanje zagotovljeno; s pri-*Pevki onih rojakov, ki lahko nekoli-S(Jžejo v žep in ki se zavedajo, da današnjih časih kdor more poma-ta tudi mora pomagati, ako je v "Jem ie količkaj socialnega čuvstvo-Vatija i gUr >n rodoljubja, se je postavil si-f'nuneni ietne,3' ,)rez katerega organizacija uspevati ne mo-"a drugi strani pa je vodstvo or-'"'zacije v rokah oseh, o katerih in° z mirno vestjo biti prepričani, s° Hni ne gre za osebno slavo ali . ^ l»kšne malenkosti, marveč ima "Sam° najboljšo voljo, da z nesebič- nim ,)„, .. ei0ni vršijo nalogo, katero ve-1111 'zmed njih nalaga njihov polo-svoje osebne vezi in svoj ug-uPorabijo v prid onim rojakom, k' so v tujini potrebni pomoči. ^ 'cm so se že pri ustanovitvi pa-tl0'iata eliminirale ono odločilne po-';''eške, s katerimi mo se rodile prejme podobne (vsaj po imenu podob-n «a so organizatorji brez nagli-niarveč s potrebno temeljivostjo Javljali pogoje za poslovanje Iz-J(>1iaka zaščite, to jamči, da bo ])rw ' °Hat tem nalogom tudi kos. ^ volja je pri takšnih stvareh ^)0|jše mazilo; z dobro voljo pojde r é'e gre tu za splošne koristi na- še izšel j c Jonske skupnosti, je pa potreb- >. l'a Pokaže dobro voljo tudi naša '•"ša i javnost, kateri bi naša društva nUditi priliko, da podpre stre- '«Ije nja Jo Patronata, s tem, da organi-^ttj" VKa-' *eno skupno prireditev na v I»'id Izseljenski zaščiti. P» "«t, ""ona! jc humana, človekoljubna 11°va. ž-o njen namen izključuje «k. ,c*rrio politično, plemensko ali ver- ¡(| lclzlikovanje med onimi, ki hoče-! '""lagati, da |)0 gjrn iopge ut'peva-Hur 'netl takšnimi> ki bodo pri njej Pomoči in zaslombe. Priseljeni Srbi, Hrvati in Slo- soct \ kl S0 dobre volje' so p°zvani k Drai)i°Vanju ter imajo priliko, da na-tUcij'. Patronatu to svojo dobro voljo JZPnčajo. In tudi patronat bo mo .Poznaj eno samo vrsto razliko k8|i d med onimi, ki bodo pri njem te- Ponoči: razlikovanje med 'mi in nianj potrebnimi. bolj ^zadoščenjem in z najbolj vročimi % 'h uspešno delovanje Izseljen-^j.š,/UŠeit°' P°Zdravliamo vest o sko-začetku njenega poslova- ITALIJA STRAŠI Z VOJN V Rimu so odredili delno mobilizacijo vojske radi napetih odnošajev z Abesinijo - Nov spopad ob meji - Resnost položaja Abesinsko-italijanski spor je stopil te dni v kritično fazo. Pozornost sv o- j ta na odnošaje med italijansko kra- | ljevino in abesinskkn cesarstvom je vzbudila sredi decembra nota, ki jo ¡ j je vlada iz Addis Abbebaja poslala Zvezi narodov, od katere je zahtevala posredovanje v naslednji zadevi: Abesinsko-angleška razmejitvena komisija, ki je imela določiti meje po krajine Agaden, je prispela 22. no-; vomlira 1934 do Ualuala, pa je tam naletela na italijansko po 'adko od S00 mož, pod poveljstvom kapetana CJnnríat'.irc. Poveljnik posadke je ko-, misiji zabranil, da hi se v okolici Ua- i luala svobodno kretala. Člani komisije so protestirali, ker se to mestece nahaia na al>esinskem ozemlju, a i-talijanski kapetan ni hotel nič sliša- i ti. Kom i.-'i ju ni obupala, da bo zlepa prepričala kapetan», tla pravica ni na njegovi strani, pa so s" (ako po-, gajanja vlekla od 5. decembra. Toga dne, ob 3.30 popoldne, je oddelek ita- | lijansko vojske iznenada napadel o- ¡ K rimskim dogovorom borožono stražo abesinsko-angleška komisije. Pri napadu so sodelovali tu di tanki in vojna letala ofenzivo pa je vodil sam kapetan Citnmatura. Na bojišču je ostalo 40 mrtvih in 400 ranjenih Italijanov, na ahesinski strani pa je padlo preko sto vojščakov. Abesinska vlada je takoj intervenirala v Rimu, intervencija pa ni pomagala. Italijani sploh niti odgovorili niso, marveč so njihova letala par dni * it * -k * Zrakoplov "Macon" padel v morje Ameriški orjaški zrakoplov 'Macón'. ki ae je udeleževal pomorskih manevrov v Tihem oceanu, je padel Francoski zunanji minister & * ^ * & * za tci.ii celo bombardirala abe-sliMki mesteci Ado in Gerlogubi. Ahesinski poslanik v Rimu je spet posredoval pri italijanski vladi ter zahteval, naj se incident reši potan arbitraže. Pa ni ničesar dosegel. \/. Rima so začeli med tem širiti drugačne verzije o spopadih. Izjavlja-j !i 'so, da so Abesinci napadli Italija-j no ter da je torej vsa krivda na strani Etiopije. Trdili da jc Ualual, kjer se je dogodil incident, italijanski Icr da je tudi to dokaz o neresničnosti abesinskih obdolžitev. Svet se je čudil italijanskim izjavam, ker jo Ualual na vseh italijanskih zemljevidih, tudi onih i/, leta 1934, v mejah Abesinije. V istem času so radovedni novinarji doznali, da je med. višjimi poveljniki italijanske voj.-'ke mnogo takšnih mož, ki bi radi razširili italijansko kolonijalno posest na stroške E-lipoije, obenem pa tudi zabrisali črn madež v zgodovini italijanskih vojsk: poraz pri Adui iz leta 189G. Po vesteh, ki jih je objavila rimska agencija ' Štefani", so Abesinci napa- Laval v Vatikanu dli ÜÍ). januarja oddelek italijanske kolonijalne vojske pri Afdubu, južno od Ualuala; pet Italijanov tla je bilo tihitih, šest pa ranjenih. Ta ve.yt je dala rimski vladi povod, da jo. 10. t. m. odredila delno mobilizacijo vojsko; poklicala jo pod orožje pri rezervno letnike vseh motoriziranih oddelkov vojsko vsega skupaj kakšnih 70.000 mož (po drugih vesteh, ki .pa niso preveč verjetne, celo 250.000); obenem je fašistična milica začela zbirati prostovoljce, ki so pripravljeni iti v Afriko. Letalu, tanki, topovi na motorjih vse je pripravljeno v južnoitalijans.kih pristaniščih. Nekaj vojnega materijala in vojaštva jc bilo baje že odposlano v Somalijo in Eritrejo. Vest, o delni mobilizaciji v Italiji je '3veda vzbudila senzacijo. Postopanje Italije upravičuje sumnje glede njenih namenov napram Abesincem, ker se Italija v tem sporu prav nič ne zmeni za Zvezo narodov, dasi je njena članica, kakor Abesinija. Pacifisti so se razburili in pozivajo Francijo in Anglijo naj miroljubno posredujeta. Končno so Italijani sporočili v svet svoje zahteve. Imeti hočejo 1 milijon funtov šterlingov odškodnine, svečano izjavo, da bo Ab&únija spoštovala meje, obenem pa zahtevajo, da se A-bosinei ponižajo s tem, da njihova vojska izkaže čast italijanski zastavi. V Addis Abbebaju te zahteve zavračajo ter izjavljajo, da so ltal. izzvali incidente; zadoščenje bi torej morala diiti Italija, no pa narobe. Poslednje vesti iz Rima pravijo, da so jo fašistično navdušenje nekoliko poleglo. Na drugi strani pa je značilno dejstvo, da ¿e kateri izmed bojchitih skupin abesinskih vojščakov zazdi, da hi bilo dobro nekoliko preizkusiti korajžo, se utegnejo dogoditi novi resni irividon-ti in tudi v takšnem slučaju hi bila vojna neizogibna. * lir * ^r ★ HAUPTMANN OBSOJEN NA SMRT PLEBISCIT NAJ BI ODLOČIL 0 USODI AVSTRIJE? Senzacionalni proces proti R. B. Hauptmannu, nemškemu priseljencu, ki je bil osumljen, da je ugrabil ter umoril Lindberghovega otroka in prejel odkupnino, t>o jo v sredo zaključil. Porotniki so izjavili, da je Haupt-/manii kriv umora. Pravorek so izrekli soglasno. Na podlagi pravoreka jo bil Haupt-mann obsojen na smrt na elektriš-kem stolu. Sodnik ie določil, da se ima obsodba izvršiti tekom tedna, ki so prične 18. marca. Ilaitplmann jo stoic in bled poslušal obsodbo ter ni zinil besedico. Njegova žena pa je hudo zaplakala, ko so ga redarji odvedli. Nesrečni zrakoplov "JEfíacon" v torek v morje blizu kalifornijske líbale. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Izgleda pa, da jo je povzročil vihar, na katerega je "Macon" naletel v svoji plovbi. Sreča v nesreči jc bila, da jc zrakoplov utegnil poklicati potoni radia na pomoč vojne ladje, ki so se nahajale v bližini. Posadka zrakoplova, ki jc štela 83 mož, je ohranila disciplino in hladnokrvnost ter se je utegnila rešiti v čolne in od tod na vojne ladje. Samo dva moža sta zgubila življenje. Ameriška javnost se je ob tej priliki spet spomnila na težko nesrečo, ki se jc dogodila leta 1933, aprila meseca, ko je tekom viharja padel v morje zrakoplov 'Akron". V tej nesreči je zgubilo življenje 73 mož in samo trije so se bili rešili. Hitler proučuje ungleško-francoske predlogo glede sklenitve dogovora, s katerim naj bi se zagotovil mir v E-vropi ter naj bi se prod vsem preprečili nenadni zračni napadi. V nekaterih političnih krogih napovedujejo, da Hitler ne bo zavrnil londonskih predlogov, pač pa ho s svoje strani postavil pogoje za sporazum. Med temi pogoji bi bila tudi zahteva, da prebivalstvo Avstrije samo odloči, ali se hoče združiti z Nemčijo, ali ne. Nemški nacijevci upajo, da hi se v takšnem slučaju spet ponovil slučaj Possarja, kjer se je ogromna večina izrekla za Reich. Smrt irskega voditelja V Dublinu je preminul vodja irskih republikancev O'Connor, ugledi m politik, ki je zaslovel posebno kot voditelj irskega gibanja tekom leta 1916. Laval v „Večnem mestu 99 Francoski gost si je v Rimu ogledal tudi stare razvaline Argentinska zadružna zakonodaja m. Zadružni register vodi poljedelsko ministrstvo, ki izvršuje obenem nadzorstvo nad vsemi zadrugami v Argentiniji. V to svrho se je ustanovil pri Ravnateljstvu za kmetijstvo in statistiko (Dirección de E-conomía Rural y Estadística) poseben oddelek, imenovan "Registro, Inspección y Fomento de Cooperativas", ki je prevzel vse posle nadzorovanja zadrug. Register — kakor bomo na kratko imenovali ta oddelek poljedelskega ministrstva — ima v prvi vrsti sledeče naloge: a) vodi poseben seznam zadrug, v katerega se vpišejo ustavni akti, pravila in spremembe pravil sleherne zadruge; b) vodi javno kontrolo nad poslovanjem zadrug, pregleduje in potrjuje bilance zadrug; c) pospešuje zadružništvo po svoji najboljši uvidevnosti; d) zbira podatke o razvoju zadru žništva v Argentiniji; e) sodeluje z državno banko pri podeljevanju posebnih kreditov zadrugam. (O teh kreditih bo govor v enem ¡zmed na slednjih poglavij). Vse prošnje, ki se nanašajo na uradno priznanje zadruge, na podelitev pooblastila za njeno poslovanje, na vpis društvenih zastopnikov, na odobritev ali spremembe pravil, na likvidacije in sploh na vse druge upravne zadeve, so morajo predložiti poljedelskemu ministr stvu, ki jih potem izroči Registru in drugim pristojnim uradom za končno rešitev. Zadruga, ki prosi za priznanje in za pooblastilo, mora predložiti sledeče dokumente: 1) verodostojen predpis zapisnika občnega zbora, na katerem so bila sprejeta ali spremenjena društvena pravila; 2) prepis društvenih pravil; 3. seznam članov z navedbo števila deležev, ki jih je vsak podpisal, ter z navedbo vsote, ki jo je že vpla čal; 4) potrdilo Ranke de la Nación, ota je bil položen dvajseti del podpisanega kapitala na ime zadruge in Registra obenem: (ko je ?adruga priznana in je dobila pooblastilo za delovanje, se ta polog vrne); 5) pravno bivališče zastopnikov zadruge, ki v njenem imenu podpišejo prošnjo. Register ima pravico poslati na občne zbore svojega zastopnika. Petnajst dni pred občnim zborom mora javiti zadruga Registru: kraj, dan, uro in značaj zborovanja. Prijavi mora predložiti dnevni red občnega zbora, poročilo odbora, bilanco, morebitne predloge za spre membo pravil ter vsa druga vprašanja, ki se imajo obravnavati na občnem zboru. Inšpektor Registra mora paziti, da se občni zbor vrši v redu; ob zaključku podpiše tudi zapisnik. Inšpektor lahko tudi predseduje občnemu zboru, ako to zahtevajo soglasno vsi navzočni člani zadruge. Vodstvo zadruge mora sklicati ob čni zbor na zahtevo najkasneje tekom 15 dni, ako društvena pravila ne predvidevajo krajši ali daljs'i rok. če odbor ne ugodi tej zahtevi, imajo člani pravico obrniti še na Register, ki odredi, ako smatra, da je zahteva upravičena, sklicanje občnega zbora v roku od treh dni. Če tudi ta ukaz nič ne pomaga, skli če občni zbor Register sam, stroški pa gredo v breme zadruge. Zadružni Register izvršuje redno nadzorstvo nad poslovanjem zadrug v katere pošilja od časa svoje inšpektorje, ki pa morajo vršiti nadzorstvo na način, da ne motijo rednega poslovanja zadruge. Inšpektor ima pravico raziskovati glede idedečih zadev: a) ali so vodijo knjige, ki jih predpisuje trgovski zakonik; b) koliko kapitala je vplačanega; c) kako jc z rezervnim skladom; d) stanje kapitala in morebitne zgu be; e) koliko podružnic ima zadrugi; f) ali se točno izpolnjujejo predpisi društvenih pravil in zadružnega zakona. Vse knjige, spisi, vabila na občni zbor itd. morajo hiti sestavljeni v ka-steljanščini. Ako se zadruga zoperstavi uradnemu pregledu ali pa ovira delo inšpek torjev, sme Redister preklicati priznanje ter pooblastilo za poslovanje. Stran 2 NOVI LIST < ARGENTINSKE VESTI > š Dogodki v pokrajini Buenos Aires Poročali 'smo, kako so se konservativci v pokrajini Buenos Airee -sprli raed seboj in kako so izključili iz stranke pokrajinsko vlado, kateri so bili sami pomagali a ni trajalo dolgo. Še istega dne, v četrtek, je osrednja vlada imenovala interventorja za pokrajino Buenos Aires. General Pistarini je dobil nalog, da spet vstoliči odstavljenega guvernerja. In tako je tudi storil. Tudi to zopetno vstoličenje odstavljenega guvernerja se je izvršilo v najlepšem redu. Nezanesljivo policijo so deloma razorožili ten njene oficirje odslovili iz «1 užbe. Seveda pa se spor med konservativci s tem ni pomiril, marveč le poostril. Gre se v bistvu za osebne razprtije med ' nekaterimi "caudillo-.'", ki se bore za moč in veljavo. Sedanje- mu režimu, ki ima svojo največjo o-poro v konservativcih, povzroča ta' spor velike skrbi, saj je izbruhnil 'vprav v času, ko radikali, stari nasprotniki konservativcev, spet dvigajo glave terse zbirajo pod vodstvom Al-vearja. Buenos Aires bo volil senatorja Vlada je objavila dekret, ki določa, da bodo volilci glavnega mesta dne 2i. marca izbrali enega zastopnika v «mat, ker je mandat dr. Palaciosa, socialističnega zastopnika za Buenos Aires v zgornji zbornici, zapadel. Socialisti so spet proglasili kandidaturo dr. Palaciosa, ki uživa velik ugled ne samo v lastni stranki, marveč tudi izven nje. Vladni blok mu še ni izbral tekmeca, radikali pa se teh volitev ne bodo udeležili. Izid volitev v Avellanedi Preteklo nedeljo so <3e vršile v A-vellanedi ponovne občinske volitve, ker so bile prejšnje volitve razveljavljene na zahtevo konservativnega vo ditelja Barcelóa. Zmagali so spet nacionalni demokrati, idasi so dobili 8.000 glasov manj, nego pri prejšnjih volitvah. V občinski svet pojde sedem konservativcev in dva socialista. Polkovnika Garcijo so poko pali Z udeležbo državnega predsednika, članov vlade in mnogih višjih državnih funkcionarjev, se je v soboto izvršil pogreb šefa buenosaireške policije polkovnika Garcije, ki je izgubil življenje pri avtomobilski nesreči na poti iz Mar del Píate v Buenos Aires. PRIREDITEV ZA OTROKE Jutri popoldne bo v "Taboru" (Paz Scldan 4924) velika otroška prireditev, katere spored rnzvidijo čitateljl iz oglasa, objavljenega na tej strani. — Vse točke bodo izvajati naši naj-miajši igralci, pevci in deklamatorji. Na tej prireditvi se bodo tudi razdelila spričevala šolarjem, ki so obiskovali tečaje za materinščino v Villa Devoto, in otvorila se bo slovenska šola na Paternalu. Spored je zanimiv in bodo naši iz-saljenčki gotovo prav zadovoljni s prireditvijo, ki je njim namenjena. Slovenske šolarške čake na tej prireditvi še drugo presenečenje: Vsak šolar, ki je obiskoval tečaje v Villa Devoto, dobi srečko tudi vsi oni dečki in deklice, ki se vpišejo v Slovensko šolo na Paternalu. Vpisovanje se vrši v prostorih "Tabora", kjer je že tudi pripravljena šolska soba. Izžrebalo se bo šest hranilnih knjižic: tri za šolarje iz Villa Devoto, tri pa za pater-nalske učence. Hranilne knjižice je za to prireditev daroval Banco Germánico, kateremu se "Tabor" na tem mestu iskreno zahvaljuje. Starši! Pripeljite svoje otroke na njihovo prireditev! Po sporedu bo prosta zabava. Odbor "Tabora". DRUŠTVENIVESTNIK Urad Jugoslovanske izseljenske zaščite Iz patronata nas obveščajo, tla je urad že otvorjen v začasnih prostorih ul. San Martin 450, escritorio 12, ter da je za stranke odprt od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. PUSTNE PRIREDITVE Na pustno soboto zvečer bo v "Taboru" velika pustna zabava z boga-'iia sporedom. Na oder pojde veleza-bavna komedija "Bucek v strahu", ki bo poskrbela za najboljše razpoloža-nje. Nič hudega ni, če en krat v letu nekoliko pozabimo na križe in težave današnjih smrkavih časov. V tem smislu bo tudi sestavljen program, po katerem bo ples do zore. Velik pustni ples priredi "Tabor" v svojih prostorih tudi na pustni torek. Člane in prijatelje vabi k udeležbi ODBOR. Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe Vseli vršit Velika izbora modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires Za zaščito delavcev V Chacu posluje posebna komisija, ki ima nalogo ščititi delavce, zaposlene na bombažnih plantažah. Pre večkrat se je namreč dogajalo, da so brezvestni delodajalci nesramno izkoriščali delavce. Komisija bo letos izvajala strogo kontrolo Alvear je začel delati Bivši državni predsednik in vodja radikalske stranke dr. Alvear je odšel na propagando potovanjé v notranjost dežele. Listi prinašajo obširna poročila o uspehih tega potovanja ter o navdušenih sprejemih, ki jih pripravljajo radikali "Don Marcelu", revoluciji razdelili v "irigoyeniste" in "antipeifonaliste", se polagoma spet združujejo v enotno stranko. KROJAČ NICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Za olajšanje vinogradniške krize "Junta lleguladora de Vinos", kakor se imenuje odbor, ki ima naloge regulirati vinsko proizvodnjo ter s I (Mil ublažiti krizo, ki jo preživlja argentinsko vinogradništvo, je sklenila pokupiti i! milijone kvintalov grozdja po $ 2.20 kvintal (izročeno v vinogradu) ter 3 milijone hI vina po 5 ctv¿'. liter. Odbor je prepričan, da krije ta cena proizvodne stroške ter da bo nakup omogočil vinogradnikom in vini-čarjem, da nadaljujejo z delom. Šole se otvorijo 11. marca Vpisovanje otrok v ljudsko šole, ki spadajo pod 'Consejo Nacional de E-ducación", se bo vršilo 1., 2., G. in 7. marca t. 1., šolski pouk pa se prične II. marca. Šolsko leto obsega 200 uč-Praznik v Mar del Plati V Mar del Plati so proslavljali v ne del jo 01. obletnico ustanovitve mesta, ki je tudi največje argentinsko morsko kopališče. Mesto je bilo v zastavah in mestna godba je priredila več koncertov. ***************************** I. D. "Tabor" V nedeljo, 24. t. m., se bo vršil v društvenih prostorih občni zbor z že ¡avljenim sporedom. Začetek ob 5. popoldne. Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, <->e bo vršil, v skladu z določbami društvenih pravil, uro kasneje nov občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočnih članov. Odbor. IZ CORDOBE Izlet Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi priredi v nedeljo, 24. t. m., izlet v Carlos Paz. Odhod iz Córdobe ob 7.30 zjutraj, shajališče v začasnem društvenem prostoru na "Plaza Colón". Kdor i prostori, pripravni svatbe — Prenočišča $ 0 Za obilen obisk se pripel cenj. rojakom lastnik | emil m PATERNAL osorio ^ ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires ^aíaíSjajsiejsM5ia/aiaEíSíafSja®iMais!jajaísi3J& ^'illllMllllllllllllllItlIUlllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIimillllllUIIIIIIHIIIIin l MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires Y VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLN? ¡ OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJ*' 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU mn.iitiniiH'«,,l",,? NOVI LIST Stran S L. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH i # SLOVENCI DOMA IN DRUGOD fs ^liHII!!li¡li!!lli!ll!!¡H!iíillií!íiíüii![¡iíiii iiiiilllilllllllllllllllllllillllllililllllillilllllli^ VESTI IZ DOMOVINE Rimski pakt, jugosla vija in naši onstran MEJE 0 važni konferenci, ki so jo imeli Znanji ministri Male antante dne januarja, takoj no sklenitvi rimskega pakta med Lavalom in Musso-"oijem, so priobčili domovinski listi poročila in obsežne komenta- *ie. Vest o rmskem sporazumu je izzva-la v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, •^oge pomisleke in tudi precejšnje Vzburjenje. Mnogi so mislili, da bo JuBoslavija, radi povezanosti njene žunanje politike z ono francoske republike, morala pristati na rimski brez pridržkov. Največ bojazni 'e Povzročala takozvana formula o ntvmešavanju v notranje zadeve, ki 80 nekateri tako tolmačili, da bi »8 ^lala Jugoslavija popolnoma odre-. mnogo megle, pomiril duhove in nas vse utrdil v samozavesti, da fc'mo država, ki ve za svoje potrebe in ima tudi voljo, da jih brani". "Jutro" pravi,da je konferenca dokazala, da si "naše tri države ne dado kar ukazovati od velesil, marveč da imajo dovolj odvažnosti, da samostojno pretehtajo in precenijo sporazum, kakor je bil sklenjen v Rimu. List pravi, da ima ljubljanska konferenca naravnost simboličen pomen, in piše: "Kakor bi bili v primeru uresničenja tega, česar se je naša javnost bala, težko prizadeti ravno Slovenci, katerih narodno in jezikovno območje se ne končuje ob državnih mejah, marveč sega še globoko v ozemlje sosednih držav, tako je bilo potrebno, da svet čuje odločno besedo naših treh zavezniških držav ravno iz središča onega dela našega naroda, ki po jeziku, krvi in kulturi tvori enoto z brati onkraj severne državne moje. Na simboličnem pomenu dejstva, da so se vodilni državniki Male Antante sestali ravno v slovenski pre stolnici, ne more ničesar spremeniti zunanja okoliščina, da je bila Ljubljana določena za kraj sestanka v glavnem iz tehničnih razlogov, ker je bila njena geografska lega v to *svrho najbolj prikladna." VESTI S PRIMORSKEGA či zanimanju za brate v Avstriji ta'^SÍ.• "W"' ^ «„,„. • 1 ra (Jevticeva) izjava je bila spreje- ta v Jugoslaviji z največjim zadovoljstvom, ker kaže, da je g. Jevtič odločen braniti jugoslovanske nasional-ne in državne interese do kraja. To bi, samo po sebi, moglo zadostovati, da nas prepriča, da tudi naši specialni interesi osigurani ter da g. Jevtič ne bo dovolil, da se nam naložijo nove žrtve". Kaliji. Te bojazni so se pa takoj razpršile, «o ministri Male antante odločno davili novinarjem, da je "zaščita na-fC(inih manjšin mednarodno vpra-tj ne more na noben način po- dati notranje vprašanje kake države 'n toi»j nikakor ne pade pod pojem To sta odločno pove-finla toliko g. Titulescu, kakor dr. Seneš. Ministrskega predsednika g. Jevti-ia je obiskala, pred njegovim odhodom iz Ljubljane , posebna delegacija narcdno-obrambnega društva "Bra-Hibor". Obrazložila mu je, da je naše ljudstvo ob meji zelo v skrbeh za u-*odo naših bratov onstran državnih ^«ia z ozirom na razne verzije, ki so ktDžile v zadnjih dneh. Jevtič je deputacijo zelo ljubez- nivo sprejel ter poslušal, končno pa ROPARSKI UMOR Na cesti od Sevnice proti Razboru so našli ustreljenega 31-letnega rudarja Petra Merviča, ki se je bil pravkar vrnil iz Francije, kjer je delal več let. Prihranil si je bil baje kakšnih 60.000 dinarjev, našli pa so pri njem le 6.000. Ostalo je najbrž odnesel ropar, ki ga oblasti sedaj zasledujejo. Rejc Franc iz Črnega vrha znorel v ječi Poglavje o črnovrških "aretacijah in progonih še ni končano. Veliko število fantov in mož preživlja v koprskih zaporih najtežje dneve fašističnega nasilja. Poročali smo že o žrtvi starega Plešnarja Ivana iz Zadlo-ga, ki so ga poslali iz zaporov duševno bolnega in vsega izmaličenega, da so v resnih skrbeh za njegovo življenje. Sedaj pa nam poročajo, da je vt'led pretepanja in mučenja v koprskih zaporih zblaznel 28-letni Rejc Franc, doma iz Lomov, ki je bil zaposlen v črnovrški mlekarni. Rejc je bil aretiran med prvimi in že takoj prvi dan so ga tako pretepli, da so ga domači, ko se je vrnil v spremstvu karabinjerjev k hišni preiskavi, komaj spoznali. Že iz teh dveh žrtev lahko sklepamo, kakšen more biti položaj ostalih aretirancev. Rjavil, da ni treba biti najmanj v sltrbeh zaradi bratov onstran meje, 1561 za to nobenega razloga in ker vlada to vprašanje v zadostni meri Uvažuje. G. Jevtič je še povedal, da 16 blede istega vprašanja prejel mno- 8c trzojavk tudi iz Beograda, s či- et ie hotel pač podčrtati dejstvo, da Se za usodo zasužnjenih bratov ne ^¡«lajo samo v Sloveniji in ob me-' Marveč tudi drugod v Jugoslaviji. Izjave so pomirile javno mnenje. ar Je razvidno tudi iz pisanja starogrških listov. sk'P pogajanj za izvedbo rim- '„ sporazumov", piše "Slovenec", č!if katere danes Mala zveza na-s "Jo pristala, bodo pa vse države, ki 0 intoresirane, imele priliko, da pre- 1 °2>jo svoje pomisleke, svoje pogoje svoje želje. Naša država, ki bo po esedah ministrskega predsednika is-reno sodelovala za pomiritev, ki jo . °CRjo tudi rimski sporazumi, bo ta-imela prilike dovolj, da stavi pogoje. To bo tudi storila zaveti C .Se' i,a mora v Prvi vhsti 1)rani_ ,1 pogoje. To bo tudi storila za- . J " ría mr\po v nrvi vnc+í V\rft- niti ŠKODA, KI JO POVZROČA NEURJE Skoro vsi okraji v Sloveniji so bili lani močno prizadeti po raznih ujmah. Povadnji, toča, hudourniki itd. vse to je napravilo latos- v Sloveniji nad 38 milijonov Din., škode! Samo poplave so v lagaškem okraju naredile za 2 milijona škode. Najliuje sta bili 'prizadeti Loška dolina in planinska kotlina, ki je bila skoraj pet mesecev pod vodo. Prizadeti po hudih •nalivih so bili vsi slovenski okraji. Vsa škoda, ki trpi od nje predsvem kmet, znaša nad 38 milijonov Din. Državna in banovinska podpora najbolj prizadetim krajem pa je znašala le 600.000 Din. Težave našega kmeta je razumeti, že poleg te številke navedemo še dejstvo, da so se davki zelo zvišali. Kdo je konfinirani iz II. Bistrice Poročali smo o konfinaciji nekega črevljarja iz Ilirske Bistrice, za katerega pa še ni bilo znano ime. Ta čre-vljar se imenuje Zadel, po domače Šmarjev. Po zelo hitri konfinacijski proceduri je bil prepeljan na Lipar-ske otoke. Doma je pustil majhnega otroka brez matere.' ki mu- je pred kratkim umrla. Otroka ¿«o sprejeli dobri ljudje ker mu oče ni zapustil prav ničesar, saj je bil zelo reven. Ta primer kon-finacije nam odkriva ogromno tragedijo posameznikov v odporu proti fašizmu. Mejo utrujejo Hotedršica, januarja 1935. — Tik za mejo na italijanski strani so pred me sečem pričeli /, napeljavo širokih žičnih ovir. V ta namen so posekali debla do enega metra višine in več metrov v širino, med odsekanimi debli pa napeljali bodeče žico. Z delom zelo hitijo in so v malem času naredili žične meje že več sto metrov. Kot je razvidno iz načrta, bo ta široka žična meja šla za vasmi ob meji kot je Novi svet' Godovič in drugimi manjšimi naselbinami. Pristop civilistov k tem napravam je strogo prepovedan. Zaposleni so sami Italijani, deloma vojaštvo, deloma pa civilisti. V Novem svetu, ki šteje komaj okoli 40 hiš, je nad 200 vojakov. Nastanjeni so jjo privatnih hišah, zavzeli so ponekod vse prostore, tako da so se morali domačini, tudi veččlanske družine stisniti v en sam prostor. Vojaštvo jo zaposleno pri utrjevanju me je, zlasti pri napravah žičnih ovir. Med ljudstvom vlada silno nezadovolj stvo in strah pred utrjevanjem, kateremu ni ne konca ne kraja. da mora v prvi vrsti bra Sv°je življenske interese. K vPrašanje narodnih manjšin na ske°SliGrn' v Pr'moriut nadalje nettun /7\ Pogodbe, vprašanje Albanije, An-so J!8*' .in habsburško vprašanje, to na t^oti revizionizmu. »rJ5, te8a stališča je ljubljanski do- stvari, ki jih bomo takrat prinesli »nizo, kakor tudi naše predloge Rociek zelo dalekosežen. Odstranil je Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 if. 2094 Tudi nagrobnice so prepovedane Nedavno so pokopali v Sežani odlično slovensko ženo. Ker ni pevskega društva se je zbralo nekaj pevcev in so ob odprtem grobu zapeli "Blagor mu...", ker pred hišo žalosti niso tega storili iz stranu pred črnimi. Nekaj dni potem je prišel v sežansko ka varno politični komisar, kjer je slučajno dobil .dvojico omenjenih pevcev in» jima zabrusil. "V barbarskem jeziku se poje lahko v Ljubljani, ne pa v Sežani, ki je italijanska. Še enkrat se drznite kaj takega, pa boste šli vsi v zapor". Beležimo to vest brez posebnega komentarja, saj je več kot čudno, da so se ravno v Sežani, kjer se je vgnezdilo največ priseljencev, našli še fantje, ki so zapeli slovensko pesem. Prvaška dekleta bi radi po-fašistili Pred nedavnim je šolsko oblastvo v Prvačini sklicalo na sestanek vsa dekleta iz vasi. Odzvalo se jih je le nekoliko In tem je bila na sestanku predlagano, da naj se vpišejo v fašistično organizacijo "Giovani Italiane" — Nekatere so na pritisk obljubile, da se bodo vpisale, a na prihodnjih se stankih je tudi teh zmanjkalo. To ni ostalo brez posledic. Politični tajnik Nardini, učitelj in karabinjerji so pri čeli iskati tistega, ki ima vso vas pod svojim vplivom. Bistre glave «o takoj našle krivca in so vso zadevo nekako tako — le speljale: Izmislili so si da je bila ena mlajših deklet izmed-tistih, ki so bile na sestanku pri spovedi in da je tej rekel župnik, da ji ne da odveze,če se vpiše v to fašistično organizacijo. To so javili kveeturi, ki je dala ukaz za aretacijo župnika. — Vsa njegova zatrjevanja in zagotavljanja o nedolžnosti in neprizadeto-sti so bila brezuspešna. Preganjali so ga toliko časa, da je župnik, ki je že v visokih letih, popolnoma onemogel. Pismo iz Rusije Pred kratkim je prispelo v Julijsko Krajino pismo naslovljeno na uredništvo nekega slovenskega časopisa, ki že od 1929 ne izhaja več. Vsebina pisma je sledeča: "Dober dan, tovariš redaktor našega slovenskega.. Uljudno vas prosim da bi vi napisali v naš slovenski list pozdrav iz dalnje Sibirije SSSR. Jaz sem iz Sv. Vida pri Vipavi Semenič Ivan. Starše, sestre, brate in vse rodne Slovence in Slovenke pozdravljam za božične praznike in novo leto. Pro sten pošljite tovarišem Slovencem naš slovenski list. Semenič Ivan, Sibir go-rod Krasnogorsk, ulica Perensona 37, SSSRS. — 27. novembra 34. leta. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud IZ BRD Po dolgih letih neprestanega trpljenja in preganjanja od strani trojice pijavk, se je Bricem v zadnjem času nekoliko razvedrilo nebo, kajti trije črni oblaki, ki ¿«o vedno pretili nad našimi Brici, so se razpršili. Prvi je šel s šili in kopiti iz Brd širokousti podeštat Baiardi, ki je svoj čas nosil še velenemški priimek "Ba-yer". Koliko krivic je zagrešil ta ne-značajnež, to vedo povedati občani občine Sv. Martin-Kojsko, ki so ob njegovem odhodu ostali do grla zakopani v dolgove. Drigi je bil učitelj Sgonichi (nekdaj Zgonik), rodom s Krasa. Bil je Baiardijeva desna roka in vodja briške ballile. Premestili ffo ga v druge kraje, ker ni bilo vse v redu z računi otroške organizacije, katero je on u-pravljal. Tretji, a najslavnejši med briškimi fašisti je bil občinski zdravnik D'O-ttone, ki je zapleten v prav čedno zadevo. Njegova žena je bila poštna upra-viteljica na Dobrovem. Radi velikih poneverb, od katerih je imel po vsej priliki dobiček tudi slavni D'Ottone, je bila od goriške sodnije obsojena na 2 leti in pol ječe ter na povračilo ukradenih vsot. Izkoriščala je svojo službo na ta način, da je le deloma, ali pa sploh nič, izplačevala ubogim kmetom razna nakazila za invalidnino in pokojnino ter pošiljatve izseljencev iz A-merike. Zlasti je strigla pisma iz Ar-gentinije, v katerih so ljudje pošilja- Ht * -fr * lir * Pritisk na domače godbe ko so ob priliki fašističnega praznika pozvali domačo godbo iz Šempa-sa, da bi igrala na fašistični prireditvi, je ta vabilo odklonila. Pred kratkim je zato "Dopolavoro provin-ciale" v Gorici izdal okrožnico na vse podružnice po deželi s pozivom, da ne «ne j o pri prireditvah, to so plesi in samo plesi, naročati te godbe. Ker je ta godba obenem lastnik plesišča ali po domaČe brjarja, so pozvali svoje podružnice tudi, da ne sme nobeno najeti plesišča. Prepoved je izdana za nedoločen čas. Ista usoda je doletela godbo iz Vo-gerskega, in sicer ob priliki zadnje obletnice "pohoda" na Rim. Vzrok tej odredbi je v tem, ker se niso hoteli udeležiti fašistične prireditve, da bi tam zastonj igrali. Godci so namreč zahtevali po 10 lir. Ko je ta vest prispela v Dorenberg je predsednik javil polit, tajniku, da godba noče igrati za narodno prepričanje, ampak za lire. Politični tajnik je odgovoril in izrekel sodbo, da ne smejo na Vo-gerskem ne igrati in ne plesati leto dni. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA BRZOJAVNO, Z A V I O N O M, 1 • Z NAVADNO POŠTO NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM: POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOST! TOČNOST! USLUŽNOST! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah do 12.30. Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO ZAUPANJE! DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO l Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. Além 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 671 BERISSO F. C. S. I i domov denar. Vršila je to delo pod pretvezo, da zasleduje razna protidr-žavna dejanja. Kmalu je prišlo oblastem na uho, da poštna upraviteljica zelo neredno izplačuje pokojnine ter da so bili vsi upravičenci osleparjeni za vsoto enega meseca. Gre se za več tisočakov lir. Zavlačevala je vsak mesec bolj z izplačilom . in končno dala podpisati dve prejemnici, a izplačala samo enkratno vsoto. Mislila je, da si ljudje ne bodo upali pritožiti se proti njej, saj je žena mogočnega D'Ottoneja, ki ie že dolgo vrsto let teroriziral Brda. Ljudje pa so se le pritožili. Mizeri-ja je tudi v Brdih velika in je že stara stvar, da sila kola lomi; tudi v tem slučaju je bila potreba po denarju večja nego strah pred represali-iami. Oblasti niso mogle stvari potlačiti, saj je bilo preveč ljudi prizadetih. In tako se je zgodilo, da je tudi D'Otto-,i nojeva bleščeča slava ugasnila, kakor da bi bil svečo upihnil. Tako so končali ošabni briški vele-fašisti. Pustili so v briških srcih mno go jeze in gorja, ki ga tolaži samo zavest, da je sedaj ozračje že nekoliko bolj čisto; tri vrane so odletele. Kdaj pojdejo pa še ostale?... Ženske v turškem parlamentu Prejšnji teden so imeli na Turškem volitve. Prvi krat v zgodovini Turčije se je zgodilo, da so volile tudi vse ženske, ki so dovršile 21. leto. Izvoljenih je bilo 399 narodnih zastop nikov, med katerimi je tudi sedemnajst žensk. Vodja uruguayskih révolucio narjev pobegnil V republiki ob levem bregu Uruguaya in La Plate je spet zavladal mir. Vstaja proti režimu predsednika Terre se je klaverno izjalovila. — Voditelj upornikov Basilio Muñoz je pobegnil v Brazilijo in ga tam oblasti iščejo, da ga internirajo v kraj, ki je dovolj oddaljen od uruguayt'ke meje. Težka železniška nesreča v Rusiji Pri Saratovu se je dogodila v soboto težka železniška nesreča. Trčila sta se dva vlaka, eden potniški, drugi pa tovorni, in je pri nesreči zgubilo življenje 18 oseb. Dva vagona sta zgorela. Protifašistična demonstracija Povodom obletnice žalostnih dogodkov, ki so se dogodili februarja lanskega leta v glavnem mestu Francije, so socialisti in komunisti uprizorili veliko protifašistično demonstracijo, katere se je udeležilo kakšnih 100.000 oseb. Manifestacije so potekle v najlepšem redu in se ni dogodil noben omembe vreden incident. BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih conah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59.3102 Buenos Aire* 0102000101025300000201000000020102010002010101010002020202020000010100010100000130020000000202020102000201010100020201000100000200 NOVI LISI ZA POUK IN ZABAVO I r ^^vvvíyvi'yvvyNyy Zdravilna moč jedi Pariški zdravnik dr. Kermorgant je pred nedavnim odkril v pljučih snov, ki ima veliko vlogo za odpravo tolšče. Ekstrakt iz pljuč prekomerno tolščo v telesu naravnost raztaplja, ker pospešuje notranje zgorevanje. Efekt se ne kaže samo na kazalcu tehtnice, temveč tudi v povečanem izdihava-nju ogljikovega dvokisa, kar je znak povečanega dihalnega dela v tkivu. Ta snov pa ne pospešuje samo oddaje ogljikovega dvokisa, temveč tudi sprejemanje kisika. Da se dado torej pljuča uporabiti kot tečna in korist-| na jed za odpravo prekomerne tolšče " ali z drugimi besedami kot jed, ki o-hbranja vitko linijo, sledi brez nadaljnjega iz tega odkritja francoskega 7 zdravnika. Napravil je tudi dokazilni poskus. Znano je, da se nagibajo pevke iz še neznanega vzroka k debelosti. To je zelo neprijetna stvar in ko mu je neka med njimi zaradi tega potožila, ji je dal pljučnega ekstrakta. Pacientka je postala v resnici bolj vitka, a poleg tega je imel dobiček tudi njen glas. Pljučna jed poveča namreč tudi zračni volumen in to ne more biti nobenemu glasu v škodo. Poznamo pa še mnoga običajna živila, ki bi lahko s primerno dieto rabila kot zdravilna brana. Med nje spada čebula. Že davno smo vedeli, da je čebula sicer neblago dišeča, a zdrava jed. Prof. Preizaekovič z zavoda za notranjo sekrecijo v Harko-vu pa je sedaj odkril vzrok, zakaj je čebula zdnava. Našel je namreč v njej snov, ki učinkuje prav tako kakor spolni hormon možganskega podaljška. Mlade živali je čez noč napravile zrele, ostarele pa je pomladila. V bodoče utegne torej čebula imeti še veliko vlogo v pomlajevalni praksi. Nekaj podobnega je s papriko. V nji je odkril prof. Szent Gyoergy iz Budimpešte velike množine vitamina C. Nekoč so mislili, da koristi ta vitamin samo proti skorbutu, toda madžarski učenjak je s številnimi poskusi dognal, da odpravlja ta snov še celo vist® drugih bolezni, ki niso s skorbutom v nobeni, vsaj vidni zvezi. Vrhu tega je mogoče vitamin C iz paprike pridobivati danes v poljubnih množinah, Vitamin A, ki ga danes pridobivajo j tako onesnažile vodo, da je ne more-iz korenja in so mu spočetka pripiso- jo in ne smejo piti ljudje ne živali, vali samo to, da zadržuje izsušitev ro-' Avstralsko prebivalstvo si na vse na-ženice, se je izkazal, kot čudežno le-' čine prizadeva, da bi v.yaj nekaj strn čilo za rane. Bouillon iz telečjega sr- dencev in vodnjakov ubranilo pred ca vsebuje srčni hormon, ki je izbor- nesnago papig, kajti od tega zavisi no sredstvo za bolnike na srcu, želo-1 zdaj življenje vsega ljudstva v deže-dec in jetra rabijo proti slabokrvno- ]i. sti, sirova živalska kri proti bolezni ^ - Basedowa, sirova vranisa proti tuber- kulozi v goltancu, mlečni obkladki proti trdovratnim oteklinam, sirovi možgani in óblate proti živčnosti in slaboumnosti, vranična juha proti o-troški bledičnosti. Tako imamo v vsakdanjih jedeh za celo lekarno najučinkovitejših zdravil, ki nam običajno ne koristijo posebno samo zato, ker jih ne znamo ob pravem času uporabiti na pravem mestu. Rja požre ogromne vsote Borba zoper to škodljivko je zelo važna naloga tehnoligije. Dr. inž. Ma-chu, ki je natančno proučeval to zadeva, poroča v nekem strokovnem listu, da je rja uničila dobro tretjino vsega železa, kar so ga od 1860 do 1920 pridobili in izdelali na zemlji. Vzlic temu, da so v zadnjih časih izredno izboljšali varnostne ukrepe, je izguba še vedno zelo velika. Sedanje vsakoletne izgube, ki jih povzroča rja, cenijo na 250 milijard Din, kar je malone toliko, kolikor se na vsem svetu izda za oboroževanje. Seveda povzročajo varnostni ukrepi zoper rjo znatne stroške. Združene države izdajo vsako leto dve milijardi in pol dola-lje\ za pleskanje in druge postopke, da se očuvajo rje. Nemške državne že leznice izdajo vsako leto 50 milijonov mark, da obvarujejo jeklene in železno dele propadanja. Ako se posreči, da bi zvišali trpežnost in odpornost materiala za nekoliko odstotkov, bi dosegli ogromne pristednje pri ljudskem premoženju. Nenavadna nadloga Po vesteh iz Adelaideja trpi Avstra lija grozno zaradi navala papig, ki je še večji in v posledicah pogubnej-ši, kakor zadnji naval kobilic. Milijoni in milijoni malih zelenih papig so pokrili deželo. Ustavi i so se \ Avstraliji na svojem poletu od meje zapadne Avstralije proti vzhodu. Papige so priletele v tako gostih rojih, da je zemlja, kjer so sedle nanjo, popolnoma pokrita z njimi. Papige so ŽENSKI KOTIČEK DESET ZAPOVEDI ZA ZA KONSKO SREČO Za žene: 1. Ne bodi lahkomiselna in ne imej kapric. 2. Pazi na snago in red v hiši. 3. Pezi da ne izgubiš vse lepote in privlačnosti. 4. Ne skušaj vzbujati pozornost pVi drugih moških. 5. Ne nasprotuj očetu, kadar hoče kaznovati otroke. (i. Ne preživi vsega prostega časa s svojo materjo. 7. Ne brigaj se za besede sosed in prijateljic, kadar gre za domače zadeve. 8. Ne podcenjuj svojega moža. i). Bodi vesela in skušaj ustreči možu; žena, ki ne briga za moža, odvrača njega od se'be, da si poišče ljubimko, ki ga ne zanemarja. 10. Ne raznašaj govoric in ne bodi klepetulja. Za može: 1. Bodi radodaren le, kolikor zmo-reš. 2. Ne brigaj se za domače gospodinjstvo, prepusti to ženi. 3. Bodi prijazen in vesel; nič ne vpliva slabše na živce izmučene žene kakor redkobesednost moža. 4. Bodi z ženo obziren in pošten. 5. Dvori ji, ne izostajaj predolgo od doma. (i. Ne jezi je in no pijančuj. 7. Ne naseli se preblizu doma svoj" ali ženine obitelji. 8. Ne oddajaj nikdar stanovanja podnajemniku. 9. Pazi na obleko in bodi vedno snažen, brij in umivaj se pogosto. 10. Bodi dober in pravičen napram svoji ženi in otrokom. KROJAČNICA rt- * * £ * V Nizzi se pripravljajo na karneval — LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Ne iz-bero imate vsakovrstno blago. Zmerne cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U. T. 59 2382 Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten Jtvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lorry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 Dobroidoč 'Restaurant y cervecería' na najbolj prometni točki Dock Suda (nasproti elektrarne CHADE) prodam, ker prevzamem drugo podjetje, samo za $ 1.250. Zaslužek dober in se o tem lahko interesent prepriča. — Facundo Quiroga 1599, DOCK SUD. KRIŽI IN TEŽAVE Dr. Leon Brunčko (Nadaljevanje Rozika se je prebudila in poslulmi-!a. Petje je bilo lepo in ubrano. Baš to pesem, je imela zelo rada. Zadnja kitica je odzvenela v noč in Bezika je pogledala na okno. Kakor podnevu je bilo svetlo, mesec je po-srcbrnil hrib in dol. Že je mislila, da je konec podoknic, ko zadoni mogočni/ in prešerno: "Odpiraj, dekle, kamrico, saj veš mojo navadico..." To pa Rezi k i ni ugajalo več. Ne-voljno jo vstala, se površno oblekla ter stopila k oknu. Skrita za zavesami m rožami je skušala razbrati, komu se ima zahvaliti za prekinjenje svojega počitka iti če je med vasovalci tudi Grabnarjev Tone. Čeprav je bilo razločno videti vse postave, Toneta pri njih ni zasledila. To jo je potolažilo, kajti on bi te zadnje pesmi gotovo ne*bil pripustil. Še enkrat je prenehalo petje, potem pa je načel prijeten bariton: "Kaj maram sem sam, tri ljubeč imam..." Iiezika je razburjeno hitela, da si uredi lasé, ko se odpro vrata njene sobe in vstopi, odeta v črno obleko, njena gostiteljica r. vsemi znaki jeze in ogorčenja. "Kaj takega!" je krilila z rokami. "Kaj praviš, Rezika? To pa je že od silo! Ali naj jih spodim?" "Sama opravim to in na način, da jih bo minilo vse veselje. Saj veste, kar sva se bili že zadnjič zmenili. To bo gotovo zaleglo. Kaj ne, tetica?" "Oh, da, izvrstno! Kar začniva! Ali j:m nabrusiva pete", je že boljše razpoložena pritrjevala starka in odhitela. Trenutek nato se je vrnila z dolgimi belimi rjuhami, veliko bučo ter svečami, tako da se Rezika kar ni-mogla ubraniti smehu, čudeča se, odkod je šinila že osiveli ženi taka zbe-zljavost v revmatične, otečene noge. In takoj sta šli na delo. Rezika je v bučo izdolbila od zgoraj dve veliki okrogli luknji, dalje pod trm pa napravila še ono povprečno ter odstranila some. Pritrdivši znotraj deščico in postavivši nanjo tri svečke, je te sveče prižgala, nateknila bučo trdno na dolg lopar iz domače krušne peči ter ogrnila najprej vso to pripravo, potam pa še sebe v belo rjuho, segajočo do tal. "Kje imate mački?" "Na poči spita. Le hodi brez skrbi! Takoj bo vse v redu." Kmalu nato sta se, tiho in'oprezno kakor dve tatici, plazili Rezika in starka po stopnicah dol v vežo. Starka je držala pod vsako pozdu-ho po eno mačko in tiho vabila k sebi Sultana. Prišedši na prosto sta počepnili pri vrtu za plotom. Luna se je bila baš skrila za meglami in medla svetloba se je odražala od tal. Vasovalci so začeli ono: 'Ti si urco zamudila ko gorelo je srce..." Rezika se jo začela čepe pomikati za plotom proti fantom, ogrnjeno strašilo pred seboj, čim bliže je prihajala k ponočnjakom, tem bolj se jo vzravna vala in rasla. Obrnila je, sedaj proti dotjčni strani tudi obraz buče, da so divje zažarele pošastno oči in se zarežala njena usta, kakor če bi se sam bognasvaruj plazil okoli vrta. Vedno višjo je vstajala grozna prikazen, vedno višje je rasla njena strašna glava z fgorečimi očmi in ustmi. Ze jo bila pošast y(a glavo višja kakor človek, zdaj že za dve in še dalje je rasla, kakor da bi so hotela povzpeti do zvezd. Pri tem pa se je oglasilo v neposredni bližini javkanje in cviljenje, pes je tulil, bilo jo, kakor da so se peklenske silo spustile nad prestrašene mladeniče. "Bežimo", je zavpil najbližji med njimi. Opotekajoč se ie s tresočo se roko »pokazal na pošastno prikazen, ki so. jo zibala tja proti njim. Kakor bi trenil, je prenehalo petje. Prestrašeni so zbežali vasovalci po hribu nizdol. Njihovo glasno, zbegano copotanje jo rezalo tihi nočni zrak. Luna je radovedno sunila od sebe vsi Ijivi oblak in široko zakremžila svoj dobrohotni obraz, videča, kako so jo fantje junaško brisali pred mrtvaškim strašilom. Še le pri prvih trških hišah je najpogumnejši mod vasovalci obstal, se obrnil proti hišici na hribu, odložil usta z dlanmi in zakli-cal: "Auf biks". Drugi dan je bila Šentlovrenška dolina že na vse zgodaj pokonci. Od vseh strani zelenega Pohorja so prihajali romarji v Puščavo, deloma peš, deicnia z vozovi in koleslji. Slavnostno praznično razpoloženje jo vladalo pri vseh, zlasti pri onih, ki so prihajali z vrha Pohorja z visoko ležečih hribovskih naselbin, ali pa iz Podravja ali celo iz solnčne Prlekije Poznalo se jim je, la pomeni to romanje za nje izreden dogodek. Sorodniki, živeči daleč narazen, so si dali za danes v puščavi sestanek, pa tudi za marsikak mlad parček je božja pot semkaj edina možnost, da se po razgovori in okrepča v svoji ljubezni. Tam spodaj okrog cerkve na trati, na obzidju, na gričku Sv. Ane, desno od potoka se je gnetla nebrojna množica ljudstva, romarjev in beračev, trgovcev in mešetarjev ^— duhovnikov in posvetnjakov. Vsakih pet korakov si trčil na prosjaka. Ta je bil 'lep, drugi pohabljen, tretji je kazal svoje gole rane, četrti spet je gonil lajno. ■Mod običajno joremijado neštevil-nih beračev, pristnih in našemljenih, se je mešal trušč trgovcev, šotor za šotorom, stojnica za stojnico so se stiskali na malo obsežnem prostoru puš čavske kotline. Vsak je skušal prevpi- ti svojega soseda in prehvaliti svoje blago. Medičarji so prodajali svojo sladko pijačo in čeprav je med ljudstvom razširjena domneva, da jim ka ča meša v sodu pijačo, so imeli vendar polne roke dela. Tu je nekdo s KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernej' šem kroju in po najnižji ceni.Rojako# se priporoča: JOSIP FAGANEl* Soliš 1235 (blizu trga Constitución). PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 18. Noptunia 21. G ral. Artigas 22. H. Brigade 24. Massilia in Cbo. S. Agustín Proti Evropi odplovejo .20. Arlanza 21. U. Princesas in Gral. Osorio 22, Noptunia in Formose. VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev POZOR! Slov. babica d i p1. v Pragi in Bs. AiresUi specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso s« priporoča slov. ženskam, ki se čutij0 bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah d 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3339 povzdignjenim glasom ponujal "kl°' básico Od rojene prašiče", češ, "zda) so vroče, kdo jih še hoče?" Tam spc' je prodajalec hvalil na vse preteg6 svoje čudodelne podobice z VišaflJi K 1 vel ati; »at se 1 ko «k no ve fle es! Po Ju bi rt «1 9.00 i 33.1" U 72.1 k 156.f litfi v 25.8". 1 16.5» a 390.00 1< Klinika "SLAVIS RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITELJICA: Dra. R. IVANOVIČ Prvi pregled brezplačen NOTRANJE BOLEZNI Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter, ledvic, srca, revmo in sploh vse notranje bolezni. SPOLNE BOLEZNI Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. ŽENSKE BOLEZNI Bolezni maternice, jajčnikov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebni1 sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske. SAN MARTIN 522, II. nadstr. -U.T. 31-1619 Zmerne cene in olajšave glede plačevanja Govorimo jugoslovanske jezike v t d ( ti l ti I ti 4 « V V > t IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.