PRIMORSKI DHETMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, torek 12. decembra 1950 NIKOLI NE BOMO DOVOLILI da bi kdor koli naš jezik in nas proglašal za tujce na naši zemlji! Iptn VT 9fl1 fAX70\ PoSt"ina PiaCana v gotovini ■LgLQ VI" olGV. Z OJ. \iO/Z) Spedizione in abbon. post. I. gr. Cena 15 lir SKORO 40.000 ČLANOV SIAU ISTRSKEGA OKROŽJA SI JE IZVOLILO SVOJE VODILNE ODBORE Nova zmaga v ustvarjanju istrskega ljudstva boljše prihodnosti Od 39.739 članov SIAU se je volitev udeležilo 39.380 ali 99,1% Po poročilu Okrožne volivne komisije objavlja Okrožni bdbor SIAU v Kopru rezultate valitev SIAU z dne 10.12.I9S0. V vsem okrožju je bilo vpisanih 39.739 članov SIAU, od teh je valilo 39.380 t. J. 99.10%. Na koprski okraj odpade od zgoraj navedenih 25.738 članov, od katerih je glasovalo 25.464 ali 98.94%, a na bujski okraj 14.001 članov, od katerih je volilo 13.916 t. j. 99.3%. Rezultati za posamezne kraje so sledeči (prva številka označuje število volivcev, druga vol. udeležence, tretja pa odstotek udeležbe); KOPER: 4573, 4535, 99,06; IZOLA: 4822, 4786, 99.25; PIRAN: 1769, 1757, 99.32; KORTE - KLO: 878, 876, 99.77; DEKANI; 677, 677, 100; ŠMARJE: 522, 518, 99.24; VANGANEL: 130, 128, 98.46; BORŠT: 193, 193, 100; SV. ANTON - KLO: 446, 446, 100; OSP: 246, 246, 100; ANKARAN: 202, 198, 98; BUJE: 1575, 1575, 100; NOVI GRAD: 926, 910, 98.26; UMAG: 1211, 1173, 96.86; BRTONIGLA; 797, 794, 99.37; KOSTANJI-CA: 219, 219, 100; MARUŠIČI: 177, 177, 100; MERISCE: 214, 213, 99.53; KASTEL: 406, 399, 98.27; MATERADA: 189, 189, 100; SV. MARIJA NA KRASU: 206, 206, 100; KRASICA: 803, 799, 99.62. Na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja so bile volitve v -krajevne in okrajne odbore SIAU. In, .to po preteku skoraj dveh let, ker zadnje volitve v SIAU so bile 30. januarja 1949. leta. Mejnik v razdobju med enimi in drugimi volitvami v SIAU, y to politično telo, ki je pogonska sila političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja, pa je bila volivna zmaga v letošnji pomladi. Z njo je tamkajšnje ljudstvo samo potrdilo svojo strnjenost o-koli ljudske oblasti, katere nosilec je ono samo, tako v živo udarilo CLNovsko reakcijo, kot tiste redke ostanke Kominfor-tna. Ce si hodil tedaj, v tistih vo-livnih dneh po Istri, si z vso dušo srkal vase ono čudovito, hajlepšo istrsko pomlad. Tako so o njej govorili ljudje, ki so dolga desetletja čakali nanjo, tako so govorili oni, ki so šli skozi nešteto partizanskih borb, žato da bi vendarle že prišla. Nekaj tistega, kar je bilo tedaj v pomladanskih volitvah v ljudeh, kj so se jasno in nedvoumno izjavili, da hočejo svo- jo ljudsko oblast in da druge oblasti nočejo imeti, je bilo v njih tudi v nedeljskih volitvah za odbore SIAU. Odgovor nato najdemo v stavku, ki ga je zapisal tov. Beltram, da se politika ljudske oblasti ne razlikuje od besede; v stavku, ki se je v eni ali drugi obliki ponavljal od vasi do vasi, od kraja do kraja, od volišča do Volišča. Istrsko ljudstvo je šlo v nedeljo strnjeno na volitve zato, ker čuti blagodati, ki si jih samo ustvarja odkar ima ljudstvo oblast in ker čuti vso trohnobo po kateri zaudarja reakcija okoli CLN skupno z redkimi ostanki kominforrmi-stične reakcije; trohnobe davnine, ko je bilo rob kolonske-skega gospoda, ko zanj ni bilo ne šol, ne prosvete in praktično tudi ne volivne pravice. V Dekanih smo. Ura je 9 in 15 minut. Na vseh treh voliščih je živahno vrvenje. Kogar koli vprašaš: možaka, fanta, dekle, ženo ali staro mamico, vsak ti da isti odgovor: «Volilj bomo ysi». Cas beži. V sosednje Pobege in Cežarje moraš. Do devete in pol je od 375 volivcev, volilo že 270. «Pa bi pogledali na zadružni dom#, te nagovar- mm | liščih končali z delom. Udelež-] ba je bila seveda stoodstotna NA VOLIVNEM SEDEŽU V SECJOLAH jajo v skupini, ko zvedo, da si iz uredništva Primorskega. Nasproti doma, onkraj ceste, je široko, položno stopnišče in vrhu njega spomenik padlim. Kako le-pa asociacija misli na tiste, kd so dali življenje za to, da se zdaj dviguje onkraj ceste ta palača istrskega kmeta, zakladnica njegovega materialnega in duhovnega bogastva. V Cezarjih je na volišču vse prazno in le še volivna komisija z nasmejanimi obrazi šteje glasove. Kajpada, vsa vas je volila, stoodstotno, vsa združena v enotnosti volje in dejanj. Tudi pri Sv. Antonu imajo tri volišča. Na enem izmed njih, pri Kovaličih, so že ob pol osmih zjutraj opravili vse. Volišče kjer se mudimo, je okrašeno z mladikami cipres. Na gospodarski razstavi v Kopru so jih kupili, in to 70, ker jih bodo sadili pred zadružni dom, kjer naj zrasejo v majhen park. Kamen za dom so spravili skupaj ves s prostovoljnim delom. V celoti 2200 kub. m, od tega pa 140 kub. m v predvo-livnem tekmovanju za sedanje volitve. V Marezigah, kjer je bilo sedem volišč, so ob polde-setih dopoldne že na vseh vo- Trinajstim bo odgovorila z vlada LR dogodki Kitajske samimi je izjavil gen. VU indijskemu delegatu, ki nadaljuje s posredovanjem Pred konferenco sedmih, t. j. štirih velesil, LR Kitajske. Indije in Egipta? LAKE SUCCES, 11. - Predstavniki trinajstih arabskih in azijskih držav, ki so prejšnji teden poslale znani poziv y Peking da bi se kitajske cete na Koreji ustavile na 38. vzporedniku, so imeli danes dopoldne in popoldne tajno konferenco, na kateri so proučevali osnutek resolucije, ki jo je sestavil indijski delegat Benegal Rau za Posredovanje med Zahodom m Vzhodom. Ze dopoldne je množica novinarjev čakala na rezultate konference, vendar Je mogla zvedeti le to, da se bo konferenca nadaljevala ob 15.30. Po vztrajnih, toda še nepotrjenih vesteh naj bi resolucija Vsebovala poziv na obe strani Za premirje, kakor tudi za u-stanoviiev demilitariziranega Pasu med obema vojskujočima se strankama. V krogih OZN se mnogo govori o indijskem predlogu za konferenco 7 držav. Te konference bi se udeležile štiri velesile in predstavnik Maocetun- geve vlade ter Indija in Egipt. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo u vseh vprašanjih Daljnega vzhoda. O tem predlogu pa niso soglasne vse azijske države, temveč bi manjšina hotela, naj bi se pogajanja omejila samo na Korejo. Popoldne je imel Benegal Rau sestanek s francoskim, britanskim in ameriškim delegatom. Menijo, da so v teh razgovorih sklenili, da se lahko Predlog azijskih držav predloži OZN mogoče že jutri. Včeraj zvečer je bil zopet sestanek predstavnikov trinajstih držav Indijski delegat Rau je dobil nalogo, da se čimprej sestane s predstavnikom LR Kitajske. Na tem sestanku naj bi se Rau posvetoval, katere države naj bi predstavljale posebno komisijo, ki naj bi dala svoja navodila za vzpostavitev miru na Koreji in na vsem Daljnem vzhodu, čim bi se razglasilo premirje. Vsekakor vlada mnenje, da se bo Rau sestal z generalom vujem se enkrat preden bo resolucijo predložil političnemu odboru. Tukaj namreč vlada splošno prepričanje, da je večja ™ožno;* Za sporazum, če bci načrt resolucije že predhodno odobril predstavnik pekinške vlade. Indijskf delegat Rau je vče- Kitajska namerava dati na poziv trinajstih držav, iz dogodkov samih. In Rau je nato dodal, da ga je opogumilo dejstvo, reji in o dokončni rešitvi korejskega vprašanja. Američani pa so že nekajkrat izjavili, da so sicer pripravlje- da kitajske sile doslej niso pre-' m razgovarjati se s predstavni- koračiie 38. vzporednika. Dokaj drugačen duh pa veje iz govora, ki ga je imel severnokorejski predsednik Kim Ir Sen po ponovni zasedlbi Fen-janga. V svojem govoru je namreč dejal, da korejsko ljudstvo iin njegovi borci «ne smejo dati oddiha umikajočemu se sovražniku. Ne smemo dovoliti sovražniku, d!a bi si postavil nove obrambna položaje, ne smemo mu dovoliti potrebnega časa za ureditev novih sil. Sedanja naloga je; napadati sovražnika nepretrgoma, odrezati mu pot za umik in podreti mostove. tako da sp ne bo mogel rešiti niti en napadalec#. Dopisnik londonskega «Ex-change Telegrafih# iz Lake Suc-cessa pa javlja, da so predstavniki LR Kitajske obvestili Indijo da so pripravljeni ustaviti svoje čete na 38. vzporedniku in pričeti pogajanja, vendar pa dla na poziv trinajstih držav uradno ne bodo odgovorili, kajti tak uradni sprejem omenjenega poziva bi nekoliko omajal moralni položaj LR Kitajske. Ta vest pa za sedaj še ni po- tr Sovjetski zunanji minister Višinski se je na nekem banketu razgovarjal s kolumbijskim delegatom Urdaneto ter mu dejal, da je v svoji resoluciji, po kateri bj se morale s Koreje odstraniti vse tuje čete, pustil nekoliko neizdelan tetet kajti resolucija naj ba služila kot izhodna točka za ntSkusiio o Ko-reji Baje je PU te«1 tu™ dejal, da je bistvena točka Formoza in ne Koreja. . Gotovo vlada zlasti na strani Zahoda želja za pogajanja za mimo rešitev korejskega vprašanja. 2eljg za pogajanja je se večja pri Britancih kot pri Američanih, čeprav so ti na, Koreji sami trenutno bolj zainteresirani, Dejsitvo je namreč, da Britanci stalno poudarjajo, — In to je bilo razvidno tudi iz poročila a razgovorih Truman-Attlee, — da je treba računati z nekaterimi dejstvi in jih realno upoštevati. prj tem mislijo čisto konkretno na priznanje Maocetungove vlade in pa na upravičenost sprejema predstavnikov LR Kitajske v OZN. In nikaikega dvoma ni, da smatrajo tudj predstavniki LR Ki' ie kUajski delegat general Vu tajske vse to m se kaj zraven dejal df bodo Združeni narodi I za prvi pogoj za pogajanja o lahko sodili o odgovoru, ki ga prekinitvi sovražnosti na Ko- ki LR Kitajske o Kareji, toda zgolj o Koreji in torej ne o priznanju Maocetungove vlade, o sprejemu LR Kitajske v OZN in o Formozi. Vse to troje je namreč tesno povezano. Priznanj« Maocetumgovega režima po ZDA vključuje namreč obvezo, da ZDA ne bj več podpirale Cangkajška in bi torej istočasno morale prepustiti Formozo LR Kita jski. ZDA pa lahko uporabljajo Formozo kot nadvse yazn° vojno oporišče samo na ta način, da priznavajo še na-P„rej za PraveKa voditelja Ki-tajske Cangkajška, kateremu v njegovi borbi proti Maocetun-gu pomagajo prav na ta način, n?°J°rmoZo v lastnih ro- taisice '7DAP,^Pr-lZnifl3u LR Kitajske ZDA ne imele nikakeea razloga, zaradi katerega bi se ™oraIe ubirati njenemu snrej?- mu v OZN. pa j* tudi jašno Kitajci bodo trenutni ugodni položaj skušali izkoristiti ir razne izjave, čeprav neuradne so vendar dovolj jasno poudarile, da so Kitajci pripravljeni sesti za mizo k pogajanjem le kot enakopravni partner. Razen tega, da postavlja Kitajska kot pogoj za pogajanja priznanje njene enakopravnosti nri teh pogajanjih, pa se na splošno misli, da je drug pogoj ta, da se pogajanja razširijo tudi na vprašanje Formoze in ostalih problemov Daljnega vzhoda. Obkoljeni mornariški strelci so se rešiti iz obroča KOREJSKA FRONTA, U- — Za generalom Collinsom je obiskal obedve operacijski coni na Koreji tudi Mac Arthur, ki je pokazal zaupanje v razvoj nadaljnjih dogodkov. V poslednjih 48 urah se je položaj južnih res nekoliko zboljšal. Po eni strani je general Walker uspel z umikom rešiti svoje divizije z vsem orožjem, po drugi strani pa je uspela Almon-dova operacija, da je zbral svoje čete na mostišču Hamhung, kjer s,e je zopet vzpostavil X-korpus, in sicer skoraj kompleten. V Hamhungu so sile X. korpusa relativno na varnem. Seveda pa so izolirane od vojske, ki se je razpostavila za obrambo Seula in 38. vzpored- nika, kajti vojska severnih je že zasedla pristanišče Vonsan. Dasi ima X. korpus teoretično možnost predstavljati dobro mostišče, je vendar zelo verjetno, da se bodo mornariški strelci in ostali, ki so se s precejšnjimi izgubami uspeli rešiti iz obroča, v katerem so bili obkoljeni, vkrcali na brodov-je, kd jih čaka na odprtem morju. SARAJEVO, 11. — Od včeraj je prekinjen promet med Sarajevom in Mostarjem, ker sta reki Rama in Neretva prestopili bregove. Ker deževje še traja, bo promet verjetno še za nekaj Sasa prekinjen. in tako tudi v sosednih Babičih, ki ležijo nekaj sto metrov pod Marezigami. Pomjan, najvišja vas v slovenski Istri, 360 metrov sisoko nad morjem, je začela prihajati na volišče ob pol sedmih zjutraj in do devetih zjutraj je že glasovala vsa. Cernu tudi ne bi? Ali ni dolžna okrepiti SIAU in s tem dati pomoč ljudski oblasti, ki je lani pripravila v Pomjan elektriko, lelosi vodnjake in bo prihodnje leto zidala novo šolo. Na volišču v Šmarjah se je (Nadaljevanje na 3. strani) Tretje zasedanje donavske komisije BEOGRAD 11. — Danes se je v Galacu v Romuniji začelo tretje zasedanje donavske komisije, katere člani so, kakor je znano, Jugoslavija, CSR, Bolgarija, Madžarska Romunija in ZSSR. Ze na prvern zasedanju so delegati kominformovskih držav pokazali sovražno stališče proti Jugoslaviji in namene, da ne bodo upoštevali njenih interesov. Vsi predlogi, ki so jih druge delegacije postavile, so bili že prej pripravljeni po navodilih sovjetske vlade. Mil 59 milijonov FLRJ WASHINGTON, 11. — Senat je nocoj s 60 glasovi proti 21 odobril predlog zakona, ki dovoljuje kredit 50 milijonov dolarjev za pošiljanje živil Jugoslaviji. Predlog zakona je bil nato predložen predstavniškemu domu. PRED DEVETO OBLETNICO MUČENIŠKE SMRTI j—, TOMAŽIČA, KOSA, IVANČIČA, VADNJALA IN BOBKA | H Tomažičevo delova izjave treh komparti Doba, ko je Pinko Tomažič miselno dozoreval, je bila doba Ljudske fronte. V njej je tovariš Dimitrov., takratni sekretar Kominterne, podal izčrpno analizo fašizma in postavil program Ljudske fronte kot najuspešnejše oblike boja proti fašizmu ter s tem tudi novo taktiko Partije. V Trstu so ta program prejeli po posebnem odposlancu (tov. Stanetu Vilharju), ki je tedaj nalašč prišel iz Pariza. Take se je Pinko Tomažič seznanil z njim že pred svojim odhodom v Jugoslavijo, kamor se je umaknil pred mobilizacijo v abesinsko vojsko. <(kajti čemu bj se boril proti ljudem, ki nam niso nič storili in nas v ničemer ne ogrožajo#. Sel je, da bi nadaljeval svoje študije na zagrebški univerzi, ker tak je bil njegov namen, ki pa se mu ni mogel ves posvetiti. V. Jugoslaviji se je v. tisti dobi «dramilo življenje v nižavah, ki so spale», jugoslovanske univerze so bile žarišča naprednih idej in jugoslovansko delavstvo je krepko pričelo jemati v roke svojo usodo. P.inka je vrglo zdaj v Bosno med drvarje, da spozna njihovo življenjsko bedo, zdaj v Ma-ribor med svoje primorske rojake, med tkalce in brezposelne, zdaj znova k univerzitetnim študijem. Njegovo življenje je bilo tako razgibano in plodovito, toliko novega mu je nudilo, kar naj ponese mladini v Trst, da je pozabljal na lastno osebo. Zanj je ni bilo več, in kaj zato, če se je na pr. na novega leta dan znašel brez strehe, ker mu je gospodinja zaradi večnih obiskov in ljudi, ki jih je prenočeval, odpovedala stanovanje. Z dvema kovčkoma, polnima knjig je pri- PROSLAVA »DNEVA ČLOVEČANSKIH PRAVIC” V JUGOSLAVIJI Milijonske množice delovnega ljudstva stoie za načeli deklaracije o človečanskih pravicah Jugoslavija jo dokazala, da sta borba za mir in graditev socializma nerazdružno povezana z uresničenjem človečanskih pravic BEOGRAD, 11. — Na «Dan človečanskih pravic#, k; so ga slavili v nedeljo na vsem svetu, je bila v Beogradu proslava, katere so se udeležili vplivni predstavniki ljudske oblasti, kulturnega in javnega življenja. Na proslavi, ki je bila v Ko larčevi ljud-ki univerzi, je govoril pomočnik ministra v Komiteju za zgraditev ljudske oblasti in jugoslovanski delegat v odboru OZn za pravice človeka Branislav Jevremovič- «Prvič v zgodovini mednarodnih odnose/, je bila na mednarodnem forumu, k; obsega velikansko večino vseh držav na svetu#. je dejal Jevremovič, «razgiašena deklaracija, ki je Drvi korak na P°-ti, da se človečanske pravice zagotove v celoti v mednarodnem okviru. Za načeli te deklaracije stoje milijonske množice delovnega ljudstva v vseh delih sveta, ki hočejo mir in spoštovanje pravic posameznikov in vseh narodov. Grenke zgodovinske izkušnje vseh narodov, so pokazale, da pomeni množična kršitev človečanskih pravic v okviru ene države nevarnost tudi za druge države, za mednarodni mir Izkušnje narodov držav članic OZN so privedle do razglasitve splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ki se ne omejuje samo na politične, marveč obsega tudi gospodarske socialne in kulturne pravice. Združeni narodj so prevzeli skrb za siprejetje pakta o pravicah človeika, ki bi formalno zavezoval posamezn« diržave, da bodo y okviru svojih nacionalnih zakonodaj izdale konkretne predpise, ki bi_ njihovim državljanom zagotavljali osnovne Človečanske pravice. Ta pakt bi vseboval tud; vse ukrepe, da bi se spoštovanje teh pravic tudi v resnici izvajalo#. Govoreč o stališču Jugoslavije do zagotovitve človečanskih pravic, je Jevremovič dejal, da Izvira to stališče iz narodnoosvobodilne borbe jugo. slovanskih narodov, ki je bila izraz teženj naših narodov po ustvaritvi nove Jugoslavije, v kateri bodo vsem državljanom zagotovljene vse človečanske pravice. Eri uresničevanju teh pravic in poglabljanju demokratičnosti ljudske oblasti so bili doseženi pomembni uspehi in vsak dan dosegamo vedno pomembnejše. To dokazuje v dejanjih, da sta graditev socializma in borba za mir neraz-družno zvezana z uresničitvijo in večanjem človečanskih pravic, ne pa z zatiranjem najosnovnejših pravic posameznikov in celotnih narodov, kot je to primer v nekaterih državah, ki se imenujejo socialistične in miroljubne, v dejanju pa izvajajo politiko terorja in groženj nad svojimi lastnimi, prav tako pa tudi nad drugimi narodi. ojačan % trideset oklepnih avtomobilov in dva bataljona čet. Po prvih vesteh se zdi, da je bilo pri neredih pet mrtvih in 140 ranjenih. Veliki neredi v Singapuru SINGAPUR, 11. — Nad 3000 domačinov je danes priredilo velike demonstracije proti Evropejcem. Vzrok demonstracij je bila razsodba tukajšnjega prizivnega sodišča v zvezi z neko holandsko trinajstletno deklice, ki je bila predana v oskrbo neki malajski dojilji, ko so njeni starši bili med vojno ujetniki Japoncev. Ko so se starši vrnili, so zahtevali svojo hčer. ki se je bila medtem poročila z nekim malajskim učiteljem. Sodišče je razsodilo, da se ima hči vrniti staršem. Demonstracija se je spremenila v pravcati lov na Evropejce. Demonstranti so vpri-zorili nerede skoraj po vsem mestu, ustavljali s0 vse avtomobile, pretepali Evropejce in avtomobile zažigali. Policija je prvotno skušala demonstrante razgnati s solzil-nimi bombami, pozneje ph je nanje streljala. Pozneje so nastopile tudi angleške čete, ki so razpostavile po mestu patrulje. Proti večeru so se neredi razširili tudi na kraje izven mesta Dulles naslednik Achesona? NEW YORK, 11. — Čeprav bi moral Clement Attlee leteti iz Montreala naravnost v London, je moralo letalo zaradi snega napraviti ovinek preko New Yorka. Novinarjem je Attlee izjavil, da so smešne vesti, da bi lahko Churchill postal član njegove vlade. Tako vest je namreč spravil v svet znani ameriški novinar Drew Eearson, ki je mojster v izmišljanju prerokovanj, ki se seveda ne uresničijo, a delajo kljub temu njegovo ime slavno. Attlee se je tudi že sestal s člani britanske delegacije pri OZN, vendar ni povedal, o čem so se razgovarjalii. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je dejal, da bo Attlee podal poročilo o svojem potovanju v poslanski zbornici že v torek. Ameriški kanentator Walter Windchell je včeraj po radiu izjavil, da se položaj Deana Achesona nikakor ni u-trdil in da ni daleč njegova ostavka. Po mnenju Winchella bo postal državni tajnik John Foster Dulles. NAMESTNIKI ZA AVSTRIJO SE SESTANEJO 15 t. m.? Šele prihodnji leden odgovor na sovjetski predlog Z8 konferenco štirih glede Nemčije ? • V Londonu se danes sestane vojaški odbor atlantskega pakta LONDON, U. — V zunanjem ministrstvu javljajo, da je Sovjetska zveza predlagala, naj se namestniki za Avstrijo sestanejo 15. decembra za nadaljevanje razgovorov o mirovni pogodbi z Avstrijo. Predstavnik ameriškega državnega de-partmana je izjavil, da ie določitev sestanka na 15- decembra v skladu s sklepom namestnikov, ki so septembra sklenili, da se bodo ponovno sestali proti polovici decembra. Sovjetski odgovor je prišel ravno v trenutku, ko tri zahodne države pripravljajo odgovor na sovjetsko noto glede konference štirih zunanjih ministrov o nemškem vprašanju. Medtem javljajo, da Bevin proučuje načrt odgovora treh zahodnih držav na sovjetski predlog glede konference štirih, ki so ga v Parizu pripravili poslaniki treh zahodnih držav. Računajo, da odgovora ne bodo poslali pred prihodnjim tednom. Danes je v London prišel britanski visoki komisar Kir-patrick, ki se je razgovarjal z Bevinom. Domnevajo, da sta govorila o vprašanju nemške oborožitve v zvezi in na podlagi kompromisa, ki so ga dosegli namestniki, o Adenauerjev! zahtevi za ((varnostni pakt# in o začasni reviziji okupacijskega statuta. Jutri pa se bo v Londonu sestal vojaški odbor dvanajstih držav atlantskega pakta pod predsedstvom admirala Shermanna, ki nadomešča generala Bradleya. Vojaški odbor bo razpravljal o tehničnih straneh vključitve Nemčije v zabodno-ev-ropsko obrambo. Pričakuje se, da bodo v kratkem javili imenovanje generala Eisenhower-ja za vrhovnega poveljnika atlantskih sil. Samovoljnaorilinanza tržaškega sodišča: «...in questa zona del TLT la lingua slovena deve considerarsi straniera...» medtem ko 21 držav podpisnic mirovne pogodbe z Italijo razločno poudarja in jamči v posebnem členu pogodbe, da sta na vsem STO URADNA JEZIKA ITALIJANŠČINA IN SLOVENŠČINA! Civilno in kazensko sodišče v Trstu, katerega svet so sestavljali: predsednik dr. Bo-schini Francesco, sodnik poročevalec dr. Palermo Carmelo in sodnik dr. Bercich Ferruc-cio, Je 23. novembra t. 1. v posvetovalnici tretjega odseka izdalo «ORDINANCO» v neki osebni pravdi proti Tržaškemu tiskarskemu zavodu, v kateri med drugim trdi, da se »MORA SMATRATI V TEJ CONI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA SLOVENSKI JEZIK KOT TUJ JEZIK)), ker da Je »ITALIJANŠČINA EDINI-NI URADNI JEZIK KRAJA#. Neštetokrat smo že odločno protestirali proti temu, da vojaške in civilne oblasti cone A kjer koli morejo izigravajo jasno in nedvoumno določbo mirovne pogodbe z Itailjo, ki Jo Je podpisalo 21 držav in ki je stopila v veljavo že 15. septembra leta 1947, določbo, ki predpisuje, da sta uradna jezika na vsem Svobodnem tržaškem ozemlju ITALIJANŠČINA IN SLOVENŠČINA. Zato Je naše in našega ljudstva ogorčenje tem večje, ko po več kot treh letih od stopanja v veljavo omenjene določbe tržaško sodišče nenadoma povsem samovoljno trdi nekaj, kar Je popolnoma nasprotno duhu in črki mirovne pogodbe z Italijo. Ze to dejstvo samo zadostuje da tržaško sodišče takšno trditev, na katero se v svoji ■(ordinancio naslanja kot na nekaj, na podlagi česar Je svojo odločbo izreklo, ne bi smelo te trditve nikoli In v nobenem primeru uporabiti. Poleg tega pa Je trditev tržaškega sodišča netočna in neresnična tudi glede obstoječega stamja v coni A STO. Kljub nenehnemu izigravanju jasne in za vse oblasti v co* rft A obvezne določbe mirovne pogodbe, da mora bfcii tudi slovenščina poleg italijanščine uradni jezik na STO, ni? o niti vojaške niti civMne i blasti mogle te določbe do kra ja izigrati, temveč so mor na Goriškem in na Tržaškem in to enkrat pri Požrlu pod Vremščico, drugič na Volniku nad Zgonikom, v zapuščeni ogiarski koči. Uvodnike in idejne članke je pisal Tomažič sam, pri vesteh iz podeželja in v ostalem so prispevali tovariši. Narodnostno vprašanje je bilo zdaj že izkristalizirano. Določena je bila njegova o-gromna in daljnosežna marksistična pomembnost za zmago nad silami fašističnega mračnjaštva. To dvoje pa je dajalo Pinku Tomažiču možnost vse bolj uspešnega, intenzivnejšega in pospešenega delovanja med mladino. Z odprtim srcem je ta sprejemala njegov, Toma. žičev, to je partijski program, ki je jasno določal neizprosnost borbe porti fašizmu vse do osvoboditve m odcepitve Trsta in Primorja od fašistične Italije, združitev v slovensko republiko, združitev vseh naprednih sil v enotno fronto, sodelovanje najširših slovenskih delovnih množic, z italijanskim proletariatom. Poudarjal je pripadnost Trsta k slovenskemu zaledju, ker po marksistič-no-leninističnem načelu ni mesto tisto, marveč dežela, ki odločuje, «Mi smo majhen naroda, je govoril mladini, «toda v primeri z drugimi narodi imamo bogato kulturo». — ((Trubar, Prešeren, Levstik, Cankar in druši so pregnali temo s svetlo plamenico in ta plamenica ne bo v naših rokah nikoli ugasnil a», Zato je nekaj številkam «Iskre», ki je bila nekak dijaški list, v katerega so prišli vsaj po večini boljši dijaški sestanki iz šolskih nalog, in ki je študentouski mladini služil v glavnem za gojitev slovenskega jezika, sledila prva, obsežnejša revija z imenom ((PLA-MENs. Temu je ohranil nekdanje zveste sodelavce «Iskre», mu pridobil nove. Tako je bilo v reviji «Plamen» dovolj prostora za napredne družbene misli, ki so pod njegovim vplivom pronicale na njenih straneh. Tej reviji so imele slediti druge Z drugačnim imenom, v katerih je Pinko nameraval postopoma dati vedno izrazitejši socialni značaj. (Nadaljevanje sledi) Tudi Pie ven pojde morda v Washington PARIZ, 11, — Danes se je pod predsedstvom Elevena sestal ožji ministrski svet. V vladnih krogih izjavljajo tudi, da se predvideva nov sestanek med Plevenom in Attle-ejem in da bo Pleven odpotoval v London, čim se bo Attlee vrnil. Možno je tudi, da bo Pleven še pred koncem meseca odpotoval y Washington, 12 decembra 19 ODGOVOR 2 V U KMEČKI ZVEZI N£PELJSKE OKRAJNE KONFERENCE OSVOBODILNE FRONTE Premen tožen usneliou m bodooe nahise -ri,iJe"ukrep ostane *,elia,i Na vseh konferencah je prišlo jasno do izraza, da je Osvobodilna fronta edina in resnično borbena organizacija za politične, kulturne in gospodarske pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju Dolinsko-miljski o ki a j V nedeljo dopoldne je bila v sklopu konference v Dolini okrajna konferenca OF kal ere so se polnoštevilno udeležili de' legati vseh vasi. Pregledali so dosedanje delo in si začrtali pot za nadaljnje delovanje. Zbranim del gatom -je raj' prej govoril tov Franc Stoka o političnem položaju v svetu, o doslednosti borbe Osvobodilne fronte, o pravilni politiki Jugoslavije in sovražni gonji SZ protj jugoslovanskim narodom, ki kljub vsem oviram in težkočam nadaljujejo herojsko borbo za socializacijo svoje domovine in za resničen mir v svetu. Po izvajanju tov. Stoke je tov. Slavko Sturmari podal izčrpno poročilo o gospodarskem in političnem pol žaju v okraju, o doseženih uspehih v tem letu in o bodočih nalogah. V dolinsko-miljskem okraju so trije naši glavni savr žii-ki: Prvj skuša uvesti apolitičnost m d naše množice, to so tako imenovanj «neodvisnež », za katerimi pa se bdlj ali manj prikrito skriva SDZ. drugj so kominformisti, ki uganjajo neko «iniernaciona-listično« p- litiko blatenje NOB in socialistične Jugoslavije, So Pa skupno s prvimi rajzve-stejši hlapci tret ega sovražnika, imperializma in italijanskega šovinizma. Politični položaj se je po vseh vaseh tega okraja mnogo zboljšal v zadnjem času. Domačin^ so se lahko prepričali V resnici o Jugosl viji in coni B na laslne oči. Ljudstvo se polagoma otresa m ralnega pritiska kominformislov in je vedno bolj strnjeno ter smatra OF za edinega predstavnika Slovencev na tem ozemlju in zvestega pobornika za svo e nravice. Osvobodilni fronta se bo še nadalje borila za enakopravnost slovenskega jezika, za slovensko šolstvo, za naše gospodarstvo, za našo mladino in kulturni napredek slovenskega življa po vseh vaseh.. Vsak dan se ponavljajo novi pro-blemi, kakor zdaj na pr. vprašanje industrijske core v Zav-ljah. Proti industrijski coni msmo. ker bi pomenila, če bo uresničena, gospodarski napredek; toda naš; kmetje morajo zelo paziti, da ne padejo v roko izkoriščevalcev, ki bi jih opeharili pri ocenitvi njihovih zemliišč. Po poročilu tov. Sturroana se je razvila diskusija, v katero so posegli m iog; d-legati m prikazali potrebe in probleme raznih vasi. Najbolj pa je razveselila vse navzoče vest, ki so jo prinesli delegati iz mvtj 0 pripravah za gradnjo ljudskega doma. Plavčani so se navdušeno oprijeli dela, iz vseh vasi pa jim bodo prišli Pomagat člani OF Po izčrpni diskusiji so nav-zpci odobrili načrt tekmovanja, ki si ga je postavila OF v dolinskem okraju kot najlepšo pripravo za proslavo de-setlenice ustanovitev OF, na-lo Pa so s ploskanjem sprejeli sklepno resolucijo te okrajne konference OF za dolinski okraj, ki v nekai točkah zajema obsežni program nadaljnjega dela. širjenje demokratičnega tiska, predvsem Primorskega dnevnika, ki je močno orožje proti nasprotnikom in pomoč aktivistom in članom pri prepričevanju zavedenih ljudi. Poudarila je tudi problem naše mladine, kateri moramo posvetiti mnogo, mnogo več pažnje kot do sedaj. Diskusija je v glavnem še bolj osvetila nekatere točke iz organizacijskega poročila, V naslednji točki dnevnega reda so sprejeli tekmovalni načrt na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Iz vseh poročil in diskusije so prisotni delegati pri zadnji točki dnevnega reda posneli najvažnejše sklepe in sprejeli sledeče sklepe; Organizacijsko utrditi OF na terenu in po tovarnah, polno izpolniti tekmovalni načrt, širiti naš tisk, nuditi vsestransko pomoč prosvetnim društvom ter vključevati delavstvo v Enotni razredni sindikat. Ob koncu je predsedujoči tovariš omenil novoletno jelko in pozval vse navzoče, da pomagajo pri delu za čimvečji uspeh. V. okraj III. okraj H konferenci so se zbrali tudi delegati III. okraja pri Sv. Jakobu, da potrdijo dosedanje delo svojega vodstva in določijo nove naloge v bodočem delu. Tov. Benčič je pozdravil navzoče delegate, posebno pa se člana izvršilnega odbora OF, tov. dr. Deklevo in tov. prof. Jelinčiča. Politično poročilo je podal tov. prof. Jelinčič, ki je v r.-e predolgem govoru očrtal današnje politične silnice v svetu, vlogo OZN, novo Jugoslavijo kot izklesan lik v borbi za mir, svobodo, enakopravnost in bratstvo med narodi, omenil vlogo birokratske kaste v SZ in padec vpliva kominformi-stičnih partij v posameznih državah ter orisal politični položaj Tržaškega ozemlja. Sledil je prerez političnega in kulturno-prosvetnega položaja v okrajnem merilu, ki ga je podala tajnica tov. Spela v svojem organizacijskem poročilu. Delegatom je predočila politične sile, ki delujejo v o-kraju, predvsem reakcionarne ter pri tem opozorila, da je naša naloga odtegniti naše ljudi vplivu političnih ali celo na videz nepolitičnih organizacij različnih barv. Omenila je težave pri delu ter včasih tudi neuspehe na terenu, kar se da vse odpraviti s požrtvovalnim delom. V okraju je kar 14 tovarn in delavstvu se mora v bodoče posvetiti več pažnje, posebno odkar obstaja Enotni razredni sindikat. Izmed vseh štirih prosvetnih društev je do sedaj najbolj agilno društvo «Ivan Car.kar». V svojem poročilu ni pozabila omeniti tudi Tudi okrajna konferenca OF IV. okraja, ki je bila v nedeljo zjutraj v Skednju, je zelo dobro uspela. Ze sama udeležba je dovolj jasno pričala o tem, kako tesno je naše ljudstvo povezano z Osvobodilno fronto in kako želi po svojih močeh pomagati, da bi bila njena pot vedno bolj uspešna in zmagovita. Konferenco je otvoril predsednik tov. Angel Žerjal, ki je podal be edo tov. Boletu. V svojem zelo izčrpnem in obširnem poročilu se je tov. Bole dotaknil vseh najvažnejših mednarodnih političnih dogodkov, nakar je prešel na obravnavanje lokalnega političnega položaja, predvsem pa borbe in na log, ki jih mora naša Osvobodilna fronta rešiti. Poročilu tov. Boleta je sledilo organizacijsko poročilo ter poročilo o političnem položaju v okraju ter o pregledu delovanja OF, ki ga je podal tov. Davorin Lisjak, ki je pcudaril, da se morajo član; OF organi zacijsko še bolj utrditi ter ustvariti tesno pozezavo med članstvom na bazi. Vsi člani se morajo spoznati s svojimi terenskimi odbori ter z njimi sodelovati, kajti samo na Ja način bo naše delo res uspešno. Da bo naše delo čim laže izvedljivo je treba delati načrtno. V ta namen je bil izdelan tudi tekmovalni načrt, ki ga je sprejel in potrdil že okrajni glavni odbor OF. Tekmovanje bodo člani OF IV. okraja izvedli na čast 10. obletnice ustanovitve OF, njegov glavn; namen pa je vsestranska utrditev naše Osvobodilne fronte. Delo, ki ga tekmovalni načrt predvideva, je zelo obširno ter zahteva od vsakega posameznega člana OF kar največ spdelo-vanja. Le s sodelovanjem vseh članov bo načrt popolnoma izvedljiv. Po obeh poročilih se je razvila res zelo živahna diskusija, v kateri so se dotaknili navzoči tolikih perečih vprašanj, ki jih bo morala Osvobodilna fronta S pomočjo svojega članstva v bodoče rešiti. Eno izmed najvažnejših vprašanj je bilo prav gotovo vprašanje razlastitve zemljišč v Zavij ah, o katerem je več članov podalo izčrpen pregled. Prav tako so pa navzoči razpravljali še o drugih vprašanjih, kot na pr. o vprašanju gospodarske osamosvojitve Slovencev, o vprašanju naše prosvete in kulture, o vprašanju našega slovenskega delavstva itd.. Potem ko so navzoči z navdušenjem odobrili tekmovalni načrt, so se razšli na svoje domove s trdno voljo, da bodo storili vse, da bodo sklepi te konference čimprej uresničeni. Slovenca. Ta njih visoka zavest je dobila svoj odraz v vsem de lu konference, v referatih, diskusiji in v sklepih. Politični referat je imel dr. Kukanja, član izvršilnega odbora OF. Za dr, Kufcamjo je tov. Kalin, tajnik I. okraja podal organizac/ijslko poročilo. Leta 1949, je bil vzpostavljen sedanji I. okraj, ki je na skupščini 29. julija 1949. leta izvolil okrajni odfcor OF s 15 člani. Tov' je naito podal ana- lizo delovanja na terenu. Med najboljšimi je krajevni odbor v Barkovljah, kjer tudi deluje zelo aktivno' prosvetno društvo, saj si je na letošnjem tekmovanju priborilo sedem nagrad. Na Greti je v prvomajskem tekmovanju utrjen odbor OF, kd skupno z ženami uspešno deluje. Zanemarjan pa j,e teren na Trsteniku, kjer dejstva kažejo, da imamo naše ljudi. Dober je teren Scala Santa, prav tako Piščanci, kjer sicer ni terenskega odbora, vendar je mnogo aktivnih članov. Prav tak je položaj v Moreri in Rojanu. V Rojanu se tudj pričenja prebujati društveno živi je- ker v tem delu mesta razpolagajo reakcionarne organizacije z velikim številom krožkov in so tudj sedeži vseh mogočih reakcionarnih sil. Vendar s-a tu postavljeni povsod odbori,” ki organizacijsko dobro delujejo. Po pregledu terenskih organizacij je tov. tajnik poročaj c uspehih prvomajskega tekmova-nja, pa tudi o novejših akcijah. Posebno je razveseljivo, da je letos število naročnikov' za Koledar OF naraslo za 70 odst, in še vedno niso izčrpane vse možnosti. Vsa ta dejstva potrjujejo trditev, da se naš vpliv vedno bolj širi in zajem-a vedno večje število ljudi. Po izčrpnih referatih se je začela živahna diskusija, v kateri se je razpravljalo 6 vseh nakazanih problemih. Posebno pozorno&t so diakutanti posvetili razširitvi in utrditvi SIAU, kajti ta organizacija je osnoven člen bratstva med Slovenci in Italijani. V diskusiji sp različni tovariši prikazali konkretno delovanje, prosvete, sindikatov, mladine, zlasti slovenske, ki se mora upreti potujčevanju. Med drugim se je razpravljalo Kljub prizadevanju Kmečke zveze za odsfranilev zapor za vozila po poljskih poleh med cono A in B je ZVU dala odklonilni odgovor - Pr zadetih je 370 kmetov dvolastnikov - Kominjormistična podlost in brezbrižnost KOLEDAR Qiecioitdce - Ifcino- - 'Jladib Torek 12. decembra Maksencij, Siroslav Sonce vzide ob 7.36, zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 10.51, zatone ob 19.45. Jutri sreda 13. decembra Nikolaj. Vladovita nje. V Skorklji je sekcija ko- j 0 t>sku in predavanjih. munistične frakcije skoraj vedno zaprta, na.š terenski odbor je pa zelo aktiven in tudi članov OF je veliko. Težji je položaj v II. terenu našega okraja, . Na osnov; referatov in diskusije je konferenca sprejela tekmovalni načrt v proslavitev 10. obletnice OF in zaključila svoje delo. Kmečka zveza, zavedajož se, da zapora dvolastniških prehodnih blokov med cono A in cono B po ukazu ZVU, spravlja v resen položaj kmetovalce iz cone A, ki posedujejo svoja polja v. coni B, je 14. oktobra t.l. s svojo vlogo zaprosila ZVU, da v korist prizadetih kmetovalcev, ki so zaradi takega u-krepa gospodarsko ogroženi, ponovno oapre zaprte dvolast-niške prehode ter da dovoli preko njih prevoz kmetijskih pridelkov (s svojih zemljišč) vsem .tistim kmetovalcem, ki i-maj,-> zemljišča onstran demarkacijske črte in ki so v posesti dvolastniške izkaznice. Zaradi stalnih pritožb s strani prizadet'h kmetovalcev je KZ s svojim predstavnikom večkrat tudi osebno posredovala pri ZVU da se to vprašanje ne zavlačuje v korist prizadetih amnak ugodno in nemudoma reši. Prav tako je KZ pismeno zaprosila žuoanstvi občine Dolina in Milje, da v zaščito u-pravičenih življenjskih interesov svojih občanov nemudoma uradno posredujeta pri pristojnih oblasteh, da se prometne o- I. okraj Prav taiko se je vršila v nedeljo tud-j konferenca I. okraja. Del(»;ati sio prišli na konferenco z zavestjo, da se bodo na njej reševala osnovna vprašanja, ki zadevajo cian-es vsakega Zakaj sa i/ednn bolj zanimamo za kongres Enotnih razrednih sindikatov Tudi pri nas se vedno bolj I vtisne v spomin vsakdo, kdor zanimajo za sindikalno vpraša-1 ima čut odgovornosti in dolžno- nje, ali za delavsko gibanje na razredni osnovi, in mislim, da je prav, če povemo o tem kaj več, oziroma če ponovimo to, kar ie predmet skoro vsakega razgovora- Je razumljivo, če se ukvarjamoz onimi vprašanji, ki so za nas življenjskega pomena. Vsi poskušamo kako trda je borba za obstoj, za kos kruha in vidimo, da nam prede vse slabše. O ttm razmišljamo in iščemo vzroke. Med drugim obnavljamo, kako je bilo pri nas do raakoia v delavskih vrstah, do onega umetno ustvarjenega nasprotja, ki je izzvalo delovrremu ljudstvu tako težke posledice in katerega povzročitelje bo zgodovina uvrstila med izdajalce delavskega gibanja. S ponosom se spominjamo enotnosti med delavstvom, kj je tako uspešno uklanjala naše na-sprotnike-kapitalistično buržo-azijo. In boli se nam razkrivajo skrite, a toliko bolj ostudne namere kominformištične agenture, ki ji tukaj pravijo «vida-lizem». Kakor so mnogi prvotno pod moralnim pritiskom že prej skrbno pripravljenega zahrbtnega napada mislili, da je le kominform (vidalizem) e-dino pravilna borba, ki vsebuje pogoje za izvojevanje delavskih pravic, tako je danes v tem vedno več nevernih Toma- Prispevajmo za novoletno jelko! žev. Eni od teh so s to vero že obračunali, drugi so na tej poti. Ce bi bili kominformisti naši iskreni, pošteni zaščitniki in bi kot takšni tudi dejansko in ne zgolj z besedo-zastopali naše interese, bi mi bili prav gotovo na njihovi strani. Ker pa nismo tako slepi, da bi prej an pozneje ne izvohali njihovih nakan ali bolje rečeno skrite namere nekaterih vodnikov, naj rastočo spremembo v delavskih vrstah ■pripišejo sam0 sgbi, to je agenturi italijanske komunistične partije, kateri so vetiko bolj pri srcu imperialistične in nacionalistične težnje kot pa napredno delavsko gibanje. To ni izmišljotina, ampak nepobit-na resnica, ki smo si jo dobro zapomnili in naj si jo dobro sti za politične, socialne, narodne in druge pravice, kdor ljubi resnico, iskrenost, sodelovanje med narodi in mir. Ta resnica se glasi: «Ce obstaja kakršna država, s katero je mogoč konflikt v zunanji politiki, je to samo Jugoslavija«. Tako se glasi izjava KPI od 14. septembra t. 1. V isti sapi pa si Luigi Lon-go, najvidnejši predstavnik te Industrijski delavci pripravljeni braniti svoje pravice Nihče ne bi mogel trditi, da se je po objavi določb sporazuma za industrijske delavce, ki je bil pred dnevi sklenjen v Italiji, položaj tržaških industrijskih delavcev izboljšal. Z omenjenim sporazumom katerega določbe bodo veljavne tudi za tržaški delavski razred in katerega hoče Združenje industrijcev čim preje uveljaviti, bodo najbolj prizadeti tisti delavci, ki jih je na našem ozemlju največ — to so navadni delavci, ki nimajo po-seDne strokovne kvalifikacije, oziroma, ki r.-iso specializirani. Sicer vodijo sindikalne organizacije pogajanja, da bi bilo vprašanje rešeno v korist celotne kategorije industrijskih delavcev. Toda taki rešitvi se z vso odločnostjo upirajo delodajalci, ki se oslanjajo na sporazum, ki so ga podpisali tudi Delavska zbornica in E-r.otni sindikati ob februarski dvajsetdnevni splošni stavki. Predstavniki obeh omenjenih organizacij hočejo sicer na vsak način dokazati, da so takrat pristali na to, da bo ukinjeno izplačevanje poviška v znesku 48 lir dnevno šele tedaj, ko bo v Italiji rešeno vprašanje tudi povišanja dra-ginjskih doklad, kar pa v novem sporazumu ni niti omenjeno. Delodajalci nočejo o tem čuti, prav tako so pa tudi industrijski delavci pripravljeni voditi odločno borbo v obrambo svojih pravic. Kot kaže bo Urad za delo sklical v prihodnjih dneh sestanek, na katerem bodo zainteresirane stranke o-bravnavale sporno vprašanje stranke, dovoli še to hinavščino; «Mj hočemo iskreno resnično politiko miru in sodelovanje z vsemi državami)). Ali ni to ščuvanje in razpihovanje sovraštva nasproti mirnemu sosedstvu? Ali ni prav takšna tudi imperialistična reakcija? Ce so to komunisti potem so komunisti tudi tudi kapitalisti, reakcionarji, nacionalisti jn ne vemo še kdo. Tako si to stvar razlagamo pri nas in tako tudi drugje. In tej reakciji se udinjajo naši kominformisti s tem, da paktirajo njih ES z DZ. Koga,, naj prepričajo, da je mogoče sodelovanje oziroma skupna borba za delavske zahteve s sindikati, ki so kapitalistična ustanova in postavljeni samo za varanje delavstva Pravimo, da gliha vkup štriha. Torej: varanje od ene in druge strani. To nam je dovolj jasno izpričalo kapitulantsko petolizništvo ES nasproti DZ ih kar Se je iz tega bratskega sodelovanja rodilo: onemogočenje naše uspešne sindikalne borbe. Kaj naj pričakujemo od take sindikalne organizacije? Samo eno; samomor sindikalnega gibanja y kominformističnem jarmu. Zato se razbiti udje spet zbirajo in uvrščajo v fronto borcev, kateri niso menjali političnega prepričanja, niti krenili s poti one borbe, ki ima svoje začetng izrastke v naši narodno-osvobodilni borbi. Neodločnost popušča, ker je delavstvu in ostalemu delovnemu ljudstvu vedno bolj jasno, da imamo opravka z dvema razredoma: kapitalističnim in delavskim z nasprotnimi si interesi in je prav zato borba med njima neizogibna. Delavstvo uvi-deva, da je uspešna borba mogoča samo na razredni osnovi. Druge možnosti ni. Tudi je ogabno kominformistično varanje delovnih množic s svetovno revolucijo, ki da bo prinesla zmago delavstvu brez borbe. Ce dodamo še njih bratenje z italijansko reakcijo, šovinisti in z vsemi in vsem, kar je na-prejeno proti delovnemu ljudstvu, v posebni meri proti slovenskemu, nam bo jasno kaj predstavljajo ES. Zavedamo se, da si bo delavstvo in drugo delovno ljudstvo le samo priborilo svoje pravice. Zato se vedno bolj zanimajo za kongres Razrednih enotnih sindikatov. Ka vire preko dvolastniških prehodov čimpreje odstranijo. Na vsa ta naša posredovanja nam županstvi občine Dolina in Milje nista odgovorila, do-čim nam je ZVU (oddelek za notranje zadeve) dostavila sledeči pismen odgovor: «Predmet obravnavan v Vašem pismu je bil s strani ZVU zelo skrbno proučen. Poudarjamo, da so poti. na katere se sklicujete odprte le za pešce, ki so v posesti dvolastniškega dovoljenja. Toda te osebe niso pooblaščene, da vzamejo s seboj nikako motorno ali vprežno vozilo ali ga porivajo preko zapor na teh cestah. Ta vozila se smejo uporabljati samo na blokih štev. 14, 14, 15 in 16 kjer se vzdržuje redna finančna kontrola. ZVU ni voljna sedaj spremeniti dosedanje ureditve«. Kakor je razvidno iz gornjega odgovora vsi postranski dvo-lastniški prehodi med dvema conama ostanejo še nadalje zaprti. KZ, ki zastopa koristi vseh tu živečih kmetovalcev, se bo še nadalje borila, da se vprašanje dvolastniških prehodov u-redi tako, da ne bo ogrožen gospodarski obstoj prizadetih kmetovalcev. Tajništvo KZ O zadevi smo že večkrat pisali, ker so po ukrepu ZVU bili zelo prizadeti naši kmetje dvolastniki, ki imajo del svojega posestm v coni B. Skoda, ki jo trpijo ti kmetje znaša že milijone lir in bo vedno večja, ker 370 kmetov dvolastnikov ne bo moglo prevažati svojih pridelkov, semen, gnoja in drv po kratki Poti. Odklonilni odgovor ZVU na vsa prizadevanja KZ nam ponovno dokazuje, da tukajšnjim oblastem ni mar za koristi in napredek našega kmeta. Ob tej priliki ne smemo mimo neiskrenega ravnanja županstev miljske in dolinske občine. Kominformista Pacco in Lavriha, ki na pismeno vlogo KZ nista niti odgovorila, sta ponovno pokazala svoje pravo lice. Hinavščina spada h kominformistični morali, taka «skrb» Za naše kmečko ljudstvo, kot jo izkazujeta ta dva kOmfojorntfstična gospoda, pa je njihova dolžnost, ker je p liniji, jtprninformistične politike. Saj nam je to potrdil tudi ves njihov tisk, ki za tako važno zadevo ni potrosil niti besedice. II. osrednje predavanje SHPZ preloženo Ker bo v četrtek 14. decembra komemoracija za berojem Pinkom Tomažičem, bo II. osrednje predavanje naslednji četrtek 21. decembra. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Pinko Tomažiču bo počastilo obletnico smrti narodnega heroja, katerega društvo nosi ime, dne 14. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maj« ob 20.30. Vabimo člane svojega društva in ostalih društev ter znance in prijatelje. PD Ivan Cankar obvešča, da ima danes ob 20.30 vajo meša- Zimovanje Planinskega društva Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v «Domu pod Prisojnikom«. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do I. januarja ali od 30. decembra do 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja. Vpisovanje je vsak dan od 17. do 19. ure pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. Ker bo vpisovanje zaključeno že II. decembra, prosimo vse udeležence, da se čimprej vpišejo! Gledališče Verdi Danes zvečer bo druga predstava Verdijeve opere «Rigo-letto« za abonente A (parter in lože) irj B (balkon in galerija). Direktor Antonino Votto. DAROVI IN PRISPEVKI m pevski zbor. Pridite vsi J OF pevci. ---- Prosvetno društvo v Skednju I Seja okrafnesa °dbora OF za obvešča svoje člane, da bo IL okraJ bo v sredo 13- m ........................................... 1 d ,,«* vin nn/In-tn T T1 TV/T Za Dijaško matico so darovali: Francka Sedmak 500 lir, Anton Maršetig 500, Alojzija Kralj 500, Lidija Zobin 200, Matilda Kermac 2000, S. B. 1000, Leopold Ples 500, Ivan Tinta 290, Jože Cesikar 200, Leopold Legiša 200, Ivan Legi-ša 220. Na roditeljskem sestanku v Dijaškem domu nabrali 5.071 lir. knjižnica od sedaj dalje poslovala vsak torek in petek od 19. do 20. ure. Prosvetno društvo v Skednju. Pevske vaje bodo vsak torek in petek ob 20. uri. uohaino-insTrumeiitaini Končen GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v petek 15. decembra v dvorani Ljudskega doma velik VOKALNO-INSTRU-MENTALNI KONCERT, na katerem bodo nastopali poleg domačih tudi priznani umetniki iz Ljubljane. Dvignite sporede, ki bodo veljali kot vabila, pri Adria-Express v Ul. Fabio Severo 5, pri SHPZ - Corso Garibaldi 4 in v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6-1II. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8300-8350, papirnati šterling 1740-1770, dolar 692-682, telegrafski dolar 699-700, švicarski frank 159-160, francoski frank 172-176, avstrijski šiling 23,25-23.75. i ob 19. uri na sedežu, Ul. Machiavelli 13. Isti dan ob 20.30 pa bo seja krajevnih tajnikov OF tudi za II. okraj. Naročite si KOLEDAR OF 1951 za ceno 350 lir Poleg koledarja prejmete sa ta denar še tri knjige Prešernove knjižnice Pregled vprežnih vozil TRST, 9. (AIS) — Ukaz ZVU štev. 222 podblašča občinske uprave anglo-ameriškega področja, da na svojem ozemlju odredijo izredni pregled vprežnih vozil. Izvzetno od predpisa člena 45 pravilnika o cestah jn cestnem prometu, ki ga potrjuje kraljevi odtok št 1740 z dine 8. decembra 1933, smejo občinske uprave za vsaiko pregledano vozilo, toda le zg ta izredni pregled, pobirati; pristojbino 20.— lir. SLAVA PADLEMU BORCU Tod. Jucm /Bogateč Nesreča nogometaša „Triestine“ Rodil se je v Trstu 25. junija 1917, a stanoval je v Križu pri Trstu. Med kapitulacijo Italije je odšel v partizane. Padel je v borbi proti Nemcem pri Kninu 12. decembra 1944. Slava njegovemu spominu! V nedeljo ob 23.30 so iz Padove V tukajšnjo glavno bolnišnico pripeljali 26-letnega igralca «Triestine» Marija Be-gnija s Trga Vico 8. Begni, ki je lani pri «Triestini» igral levo krilo, letos pa igra levega krilca, se je ponesrečil v II. polčasu nogometne tekme za ita. lijansko nogometno prvenstvo Padova-Triestina v Padovi, kjer je pri trčenju z nekim nasprotnikom tako nesrečno padel, da se je zlomil levo ključnico. Zaradi te poškodbe se bo moral zdraviti okoli 50 dni, še mnogo daljša pa bo doba, predno se bo zopet pojavil na zelenem polju. t! & Malo pozneje pa so na ortopedski oddelek sprejeli 38-let-nega Ernesta Grilanca iz Ulice Giulia 32, kateremu je v pretepu njegov posinovljenec Vit-torio Cerveni razbil nosni hrustanec, zaradi česar bo potreboval 15 do 20 dnevne zdravniške oskrbe. V novem pristanišču se je ponesrečil Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 14.30 na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice pripeljal; 44-letnega Josipa Cassana U Ul. S. NicoJo 31. Delavec iina verjetno zlomljeno desno nego, zaradi česar sp bo moral zdraviti odi 20 dlo 30 dni. Kot je sam povedal, se je ponesrečil pr; delu v novem pristanišču, kjer mamo rom-nPčno dobn, v k"t°ri j» delo nastalo, je skladate'j im—tno upodobi’ v glasb< najrazličnejše psihološke momente. < Premiera je bila zelo dobro pripravljena, kar smo tudi pričakovali. ker baljšena poznavalca italijanskega opernega, zlasti Verdijevega repertorija, od dirigenta 4 ntonina V o’ta bi težko našli. Tako celota kakor posamezni detajli so lepo izzveneli, med njimi posebno znameniti kvartet iz četr'ega dejanja, v kaetrem je Verdi mojstrsko združil dramsko napetost momenta z drznim zapletom posameznih glasovnih linij, ki istočasno izražajo različne nasprotujoče si afekte V vlogi protagonista ie nastopil baritonist Ugo Savarese ter izoblikoval zlasti igralsko močan lik dvornega norca; njegov sonoren glas se je levo uveljavil predvsem vri melodijah, k’ so mu dopu-xale Prenesti. težo izraza predvsem na glasheno Hat Ko'ora*urna sopranistka Do’ores Wi!s-n ,P no. dala lev lik GiHe, motile so le nekoVko neizenačene visoke lege, ki rta. jih bo p-vka bb vestnem š’udi;u vopravb. Izvrsten je bil tenorist Ginnni Poggi kot vo voda manto"an.ski dasi t”di on v visokih lenah ni imel najbolj s-ečnena dne Tržačana Maria Tommasi~i'a ki razrolona s kra-n’m n-v--kirn mat-rial-m, bi ž-lel■ kdH . s’išaH v kau/ni zaht-vneja v lovi, kakor je Srara^uciU. Mad-daleno je igrala m°zzo-oP''a-mstka Annn M^rin Canoli. V manjjših vloaah smo slišati še TdVnna Hvrsu, Snsca Vl/idim-ra Lor-ijn itd. 7.b ronske vio*ke oa^ud^o’ ^do’-lo Tanfnni, režiral pa je Carin Piccinato. Sleparski mornar Na prijavo 43-letnega Rocca Terranove iz Licata na Siciliji je policija v Miljah aretirala 40-letnega mornarja Giovannija Baccija. Vzrok, da ga je njegov poklicni kolega Rocco prijavil na policiji, sega nekaj mesecev nazaj v francosko mesto Bordeaux, kamor sta oba priplula z ladjo «Norita». Ker je nato v tem mestu Giovanni Bacci dobil dopust in se je vrnil v Italijo, mu je Rocco izročil 20.000 frankov in 90 dolarjev s prošnjo, naj jih v Italiji po poštni nakaznici nakaže njegovi družini. Giovanni pa njegovega zaupanja ni bil vreden, ker je denar najbrže za sebe zadržal, se ni nič večvrr.-il na ladjo, svojemu tovarišu z dela pa je pisal pismo, v katerem mu je sporočil, da so mu ves denar zaplenili na francosko-italijanski meji. Opeharjeni Rocco Terranova je nato počakal, da je ladja priplula v svojo bazo v Italijo, od tam odpotoval v Trst in tu izvedel, da je njegov sleparski NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg. Oberdan S Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic' ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul -gnola, Corso 14; Seravall«) Trg. Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Ske^‘ niu imata stalno nočno služb0, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. in 11. decembra 1950 se je v Trstu rodilo ?) otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa j* bilo 5 Civilne poroke: tramvajski uslužbenec Paolo Kaszas in uradnica Nada Ana Bon~are-vo, zobozdravnik Walter Pelli-can in gospodinja Marcella Marija B'lterstein. Cerkvene poroke: delav?® Raffaele Pertan in gosnodinja Paolina Tiboni, agent Cp Ste-lio Carboni ;n gospodinja Bruna Degrassi, težak Attilio Cini in gospodinja Annunziata Cini. Umrli so: 78-letna Ivana Juvančič vd. Cogoj, 72-letni Anton Korbar, 77-letna Giulia Delbianco vd. Petrich, 38-letna Renata Pavon, 49-letna Angela Žerjal. 89-letna Rodna Slarner vd. Rudesch, 68-letni Vittorio Quintavalle, 63-letna Gius'ina Godina por. Daris 50 letna Pie-rina Sfeci por. Gi-rgi, 63-letni Giuseppe Mendella, 36-letni Guerrino Cergol, 71-letna Penelop- Sfiris yd- Sgurdeos. Mi-chela Marangopol stara 2 meseca. 911'RADIO 10 JUGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 12. 12. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: P°; ročila v ital. in objava sporeda; .'.00; Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Zabavni opoldanski spored; 12.30: Bedrich Smetana: Češki plesi; 12.45: Poročila v itaj-« 13.00: Napoved časa - poročna v slov.; 13.15: Koncert tenorista Mirka Brajnika, nato lahka ba; 13.45: Glasba po željah 0“': 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45-Pregled tiska v slov. 17.30; Politične aktualnosti (ital).; 17.40: Nekaj domačih melodij; 18.00: Ljudska univerz3 (ital.); 18.15: Iz romantične glasbene zakladnice; 18.45: Poročil« v hrvaščini; 19.00: Glasbena me" igra; 19.15: Poročila v ital.; 19-JU; Nanoved časa - poročila -v slov.-19.45; Kulturni pregled (sl0Y\ 20.00: Giuseppe Verdi: »Rigf-lfi! to«, opera v 4 dejanjih: 22.™- Lahka in plesna glasba: 22.40: vv. A. Mozart: Kratka nočna glas®,: 23.00: Zadnja poročila v it®}-: 23.05: Zadnja porečila v slov-23.10; Objava dnevnega spore« za naslednji dan: 23.15: Viol'0, vam igra za lahko noč: 23.« Zaključek. = KINO ==- Rossetti. 21.00: »Noetova barka”) Excelsior. 16.00: «Ziegfeld FolIiesw* Fred Astaive, Luoille Bell. t0 Nazionale. 16.00: »Neapelj, me* l milijonarjev«, E. De FiuPPjbie ' Arcobaleno. 15.30: «Vsi m®zJ Fenice. 16.15: «TriJe dnevi v vr* Filodrammatico. 16.00: «Rde£a lui), P. A. patner. Alabarda. 16.00: «Bikobork3 *• Ester vVilm.mS. »uoi3*. Armonla. 15.15: «Brezupno tv«) Garibaldi.' ' 15.00: «Moja hčerk3 G. Robinson, leale. 15.30: «r ‘ Impero. 15.15: juy.>, G. Robinson. mto- Ideale 15.30: «Dve siroti«, * - npero. 15.15: «Mornar Hau> Maria Montez. E. Italia. 16.00: «Takšne so žene«, »Ljubezen »Ambra«, Linda Taylor. Kino ob morju. 16.00: pod ničlo«. Savona. 16.30: Darnell. ,,„i „tok», D- Viale. 15.00: «Mavrični L unour. fi00. »Brez liu- Vittorio Veneto. bežni«, Spence. mo?z zahoda«, Gary Adua. 16.00: «Mož Cooper, go- »izdajale0’, A7Zurro. * Mac Lak'fg'00: »Karavana raz- Belvcdere. ^,jar!a Montez. bojnikoy».,0. »sesiri Dol!y». kolega nekje v Miljah. Seveda j Marconi- jg ori: «Krog se sklene«, se je v Milje takoj odpeljal in Baccija prijavil, nakar je sledila njegova aretacija, za svoje dejanje pa se bo moral zagovarjati pred sodniki. Tatovi na delu Včeraj in predivčerajsnjlirli(^ žeparji najbrže počiva,lk Mvni Pa so bili toliko bolj a a_ tatovi, ki so se v Swa,. vili na tUn.jgKrtSi prej je prijavi tatvmpiaiža 29-28-000 Ur vre^^asini iz Ul. mu J« 1 c0 fVjeael v gostilni neznanec o^es SiJtai Utnb-mo Tro- iano iz ul- Solih'° 13, talvina j. dogodila na železniški Vstaji na Marto v ih poljih, Neznan tat mu je namreč iz slačil-nice ukradel 19.000 lir vreden dežni plašč. Na policiji se je nato 45'letni Anton Mu. ratti iz Ul. Udtae 81 in policij-gkemu osebju prijavil tatvino, k-i se je dogodila v noči od nedelje na ponedeljek v pokriti tržnici. Iz njegove stojnice so namreč izginile 3 škatle naylon nogavic v vrednosti 18.000 lir. cine. Nov0,|rjcni“. 16.00: «Nebo nad 16.00: «Mehikanec Pan- Odton. eiška«. Vittorla. cho». venezia. «Okus zločina«, G. Robinson. Vabila za koncert Glasbene Matice lahko dvignite pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29-243. ADEX - izleti 31. decembra ir.- 1. janua ja bodo izleti v BDZET II.. m.STRIdl UUItNKHKG in PAZIN Prijave sprejema do 1 decembra t. 1. potovali urad Adria-Express, Ul. I Severo 5 b, telefon 29-24: primorski dnevnik «-_____________________ —• 3 —5 & ****** w prevpila Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\IL nadst. - 1 e lej on 11-32 Kam gre denar Letno plačajo beneški Slovenei približno Milijardo lir davkov, taks in pristojbin ■ Toda javno koristnih del ni videti nikjer Kot vsi državljani taiko tudi beneški Slovenci plačujejo državi davke, pristojbine in takse. V marsikaterem primeru se človek niti ne zaveda, kdaj ga Plača. Dovolj je, da pokadi cigareto, spije kozarec vina ali položi opeko na opeko, že je s tem na posreden ali neposreden način primoran plačati oblastem potrebne takse. Z njimi si oblasti pomagajo pri upravljanju države. Ne moremo reči, koliko denarja oblast na tak način nabere po Terski dolini in drugih krajih zahodne kakor tudi Vzhodne Benečije; prav gotovo Pa si mora država s 6® tisoč Slovenci, ki prebivajo v teh krajih, pridobiti okoli milijardo lir na leto. Prebivalstvo se upravičeno sprašuje, kam gre ta denar. Po vaseh skoraj ni znaka, ki bi kazal na to, da vlada dobljeni denar vlaga v gradnjo in podobne stvari od katerih imajo koristi široke ljudske množice. Po vsej Benečiji bi bilo treba napraviti celo vrsto javnih del: graditi bj bilo treba ceste, da se ne bi bilo treba prebivalstvu mučitj s prenašanjem tovorov samo v koših; zgraditi bi bilo treba šolska poslopja, ker ga v marsikateri vasi splob ni, da si ne bodo učenci kvarili zdravje Po kleteh in hlevih, oskrbeti bj bilo treba vodovcde po vaseh ler na tak način oskrbeti prebivalstvo z zdravo in pitno vodo. Ta dela so najnujnejša in bi Oblasti ne smele čakati niti dneva, da jih napravijo. V civilizirani državi, kot smatrajo Italijo, Pa se ne bi smele dogajati tudi stvari, kot n. pr. da po več vasi skupaj nima električne napeljave, da nimajo telefonske zveze s centrcm itd. Namesto javnih del Pa oblasti prejeti denar n? vlagajo za potrebe prebivalstva, ampak z njim plačujejo številni birokra-tični oparata, ki ni nič drugega kot parazit, katerega življenje je odvisno od prebivalstva. Oblasti so dolžne, da prebivalstvu pojasnijo kam gre denar. ki ga od njega izterjajo z davki, taksami in drugimi pristojbinami. Povedati morajo kaj z njim delajo, ker imajo državljani pravico vprašati poslance Za katere so volili, kaj delajo in kako delajo. To morajo napraviti 'z enostavnega razloga. ..MATAJUR 6. Številka )e izila Danes je izšla šesta številka «Matajurja«, glasila beneških Slovencev. V uvodniku pod naslovom «De Castronerie« list odgovarja na pisanje Diega de Castra o slovenski manjšini v Benečiji in pravi, da ne drži trditev, češ da so bili beneški Slovenci pod Italijo od leta 1419. Naši kraji spadajo k Italiji šele od leta 1866. Pred tem časom pa so bili sestavni del avstro-ogrske monarhije. Beneški Slovenci so v resnici lojalni državljani in so to pokazali že za časa beneške republike. Zndno je, da je bila ta republika v borbi z Genovo in Milanom in tudi vitalijan-skim« Trstom, ki se je raje, zatekel pod oblast Avstrije kot pa da bi moral prenašati beneško nadvlado. C e so torej bili beneški Slovenci pripadniki Benetk in so zaradi tega «italianissimi», bi Tržačani, ki so se zatekli pred Benetkami pod Avstrijo, ne smeli biti Italijani. Kako je torej s to stvarjo? Po tej logiki bi moral pripadati Trst Avstriji. Zakaj ne zahteva De Castro njegovo priključitev k tej državi? Poleg že omenjenega uvodnika pa je na prvi strani še nekaj gospodarskih člankov. Druga stran je kot navadno izpolnjena v narečju bene- ker se nikjer ne pozna, da bi oblasti nameravale zgraditi novo šolo, vodovod ali Pa popraviti cesto. Nocoj četrta seja zaseuanja občinskega sveta Nocoj pb 20. uri bo v dvorani deželnih stanov na Gradu četrta seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Po odobritvi sklepov, ki jih je sprejel občinski upravni odbor in pravilnika zasedan-j sveta bodo svetniki razpravljali o razširitvi pobiranja smeti tudi na ljudske hiše pri železniškem mostu IX. avgusta ter o dodatni dokladi občinskim nameščencem. Nadalje bodo imenovali revizorje obračuna Občinskega podpornega društva za leto 1949 ter pregledali položaj mestne bolnice v zvezi z ostavko upravnega sveta. * * * OSEBNO IZKAZNICO je včeraj izgubil 24-letni Marij Lovisini iz Ul. Tunisi 8. Z izkaznico je izgubil tudi denarnico z 200 lirami. SEJA UPRAVNEGA ODBORA TRGOVSKE ZBORNICE' Z Zadnji odmavi miklavževanja Pred dnevi se je na Trgovski zbornici sestal upravni odbor pokrajinske Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo. Na tej seji so odborniki pretresli številne probleme, ki so sestavljali obširen dnevni red. Najprej so odborniki vzeli na znanje, da so pristojne oblasti v Rimu dovolile upravnim organom proste cone neposreden uvoz kontingentov proste cone in jim bodo dale na razpolago tudi potrebno inozemsko valuto. Nato so odborniki poslušali še kratka poročila o delu raznih predstavnikov zbornice ki so se udeležili zasedanja sveta italijanskih trgovskih zbornic in drugih zborovanj. Pri nadaljnjem del-so odborniki pretresli številna vprašanja ki se tičejo notranje uprave jn poslovanja Zbornice ter pri tem izrazili željo, da bi vse avtomobilske linije iz Trsta proti Karniji in Kanalski dolini šle skozi Gorico. V tej zvezi je odklonila svoj prispevek družbi (S. A- Autovie Venete di Trieste), ki namerava graditi novo avtomobilsko cesto Trst - Trbiž, katera se po načrtu izogiba mesta Gorice.. Nato so odborniki pristali na predlog prefekture, po katerem naj bi vzpostavili stalne stike z lokalnim tiskom, ki naj bi javnost obveščal o najvažnejših problemih, ki se tičejo gospodarskega življenja naše pokrajine. Tudi na predlog prefekture so nato določili, da bo v Skocijanu mesečni trg ter popravili pravilnik pokritega trga v Gradiški. Odobrili so tudi železniški vozni red za prihodnje polletje, ki ga je predložil pokrajinski gospodarski svet ter imenovali podpredsednika za predstavnika pri prihodnjem zborovanju upravnikov vseh trgovskih zbornic, ki bo v Rimu dne 21. t. m. Pred redno sejo Se je odbor sestal zaradi proučitve nekaterih vprašanj proste cone. Te se je udeležil namestnik gori-škega župana, občinski odbornik dr. Anton Grusovin. «L' Illustrato« zaplenjen Organi javne varnosti so na cdredbo državnega pravdništva iz Rima zaplenili v našem mestu 44 izvodov tedenske revije 1 «l’Hlustrato». Preteklo soboto je Miklavž obiskal goriški dijaški dom, da bi obdaroval tamkajšnje dijake in goriške otroke, katerih lepo število se je na ta dan natrpalo v mali dvoramci-učilnici. Res velika škoda je, da nimamo Slovenci v Gorici nobene dvorane na razpolago, kamor bi lahko spravili naš naraščaj. Dljakj in dijakinje doma so nam pripravili presenečenje, ko so nastopili na malem odru. Kljub učenju so vendarli našli toliko časa, da so se vestno pripravili za tri male igrice, «Ca-robna košara« in druge, ki so jih prav lep0 podali. Skoda, da je bil oder premajhen, kar je otežkočalo gibanje na odru samem. Tudi baleti in godba so bili prav prisrčno podani. Pavliha je tudi pokazal gledalcem svoje umetnosti a spričo nestrpnosti gledalcev podal takoj besedo Miklavžu, ki je razdelil zvrhan koš daril. V nedeljo popoldne pa je Miklavž pohitel v Doberdob. Domačini so ga sprejeli kar pod lopo, ker »dobrosrčnost« njihovega «župana» jim je onemogočila miklavževanje v dvorani. Tudi tu se je nabralo polno otročaja, ki so napeto sledili najprej lutkovni igrici »Pavlihov cirkus« nato pa še trem šaljivim prizorom, ki so jih po- dali otroci sami in pokazali njihovo dobro voljo, ko so precej naravno nastopili na zasilnem odru. Tudi v Doberdobu je Miklavž razdelili darila vsem navzočim otrokom, ki so komaj čakali, da pridejo na vrsto. Miklavževanje v Doberdobu pa je pokazalo še nekaj drugega, in sicer, da se Doberdobci lepo požvižgajo na vse nakane nasprotnikov in da znajo prirejati Miklavža Judi pod lopo na dvorišču. Ko grg za veselje naših otrok jn za obnovitev starega običaja kot je miklavževa-nje naši prosvetarji ne poznajo truda in premagajo vse zapreke. V nedeljo zvečer pa je Miklavž pohitel iz Doberdoba v Steverjan, kjer ga je čakala prava množica otrok in tudi odraslih. Potem ko je Pavliha pričaral na svojem odru vse čarovnije katerih je bil sposoben, so nastopili domači fantje v dveh kratkih toda sila smešnih prizorih. Mladinci, ki so nastopili, so vadili skoro vsak večer dva tedna in res dokazali, da njih trud ni bil zaman, ko so bil; ob koncu nagrajeni s prisrčnim ploskanjem. Nato je prišel na oder Miklavž, ki je najprej razdelil darila otrokom in ko so tj odšli se odraslim. Se- veda Miklavž ni bil kriv če je kdo prejel repo, krompir, stare kozice ali celo «biberon» z mlekom. Dobra volja in smeh pa sta trajala dolgo v noč in ob koncu se je pevski zbor oddolžil Miklavžu in zapel nekaj ubranih pesmi. Tako je Miklavž zaključil svoje potovanje na Goriškem, pozdravil vseh in jim želel «na svidenje prihodnje leto«. Zaključek goričkega sejma Po enem tednu se je goriški sejem zaključil. Ce pregledamo videz sejma in kakšen je bil obisk, petem moramo ugotoviti kaj klavrno podobo. Kolikor ni odločilno vplivalo nanj dejstvo, da ni kupcev, se je pridružil tud; drugi negativni faktor; dež. Ta je v debri meri skoraj ves teden nalival in zato se tistim ljudem, ki so se hoteli nekoliko pozabavati na avtomobilčkih in v drugih zabaviščih, ukradel urico razvedrila. Sejmarji so iz »svete« Gorice odhajali kaj klavrni. Res da, si niso kdo ve kaj obetali. Kljub vsemu pa jih je stanje razočaralo. Zaslužili niso niti toliko kot so pričakovali. Zato so bile besede progajalca nek;; vrste avtomatičnih zamaškov, češ da na letošnjem velesejmu prodajalci niso niti toliko zaslužili kot so porabili za P>ot v Gorico, precej na mestu. Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo je sporočil, da se bodo pričeli za poljedelce tečaji, ki se bodlo vršiti v zimski seziji leta 1950—1951. Prvi tak tečaj se je pričel 11. decembra, to je Včeraj, ob 19.30 na Vrhu. Popolnoma soglašamo, da je treba naše kmetovalce poučiti 0 sodobnih ipridobitvah poljedelske znanosti ter jim omogočiti. a o Koreji, dokler ne bi zaslišali pred Generalno skupščino »pravilno izvoljenih prredstavnikov korejskega naročaš, izvoljenih seveda v Severni Koreji, kdr je Generalna skupščina odklonila Nadalj- da je piovsem evakuirala svoje čete. V Južni Koreji so se razvijali dogodki takole: 10. maja 1948 so bile pod nadzorstvom komisije Organizacije združenih narodov volitve, 12. }ulija pa je južno-korejska Glavna skupščina odobrila novo ustavo. Osem dni pozneje je bila sestavljena južnokorejska vlada in izvoljen predsednik republike. 1. januarja M949 sta ZDA in Cangkajškova Kitajska pripo-znali južnokorejsko vlado. 5. februarja je južnokorejska vlada obtožila Severno Korejo, da je povzročila prvi obmejni incident, nekaj dni pozneje pa severnokorejska vlada ni hotela izdati dovoljenja komisiji OZN za Korejo, da bi prišla v Severno Korejo. V juliju je prišlo znova do obmejnih spopadov, ki so se nadaljevali tja do konca leta 1949. 29, junija 1949 so ZDA razglasile, da so njihove čete evakuirane iz Koreje. Ze drugi dan je ameriški Kongres izglasoval 150 milijonov posojila za Južno Korejo, 29. oktobra pa je izglasoval še 25 milijonov dolarjev posojila. 10. februarja 195o Pa je dal ameriški Kongres Južni Koreji 60 milijonov doVirjev kot gospodarsko in vojaško pomoč. 25. maja 1950 je bila izglasovana še druga pomoč 1.00 milijonov dolarjev na račun pomoči Koreji o okviru zakona o Marshallovi pomoči Evropi. (Nadaljevanje sledi) VLADIMIR TESLIC Vprašanje in... odgovor Od trenutka ko Je Zujovič objavil svojo izjavo v »Borbi« je on za Kominform politično »umrl«. Tu je bil izvor ideje zakaj ga ne bi v resnici proglasili za mrtvega. Ves informbirojevski propagandni aparat je tedaj stopil v akcijo pod geslom: »Zujovič je umrl!» Radio, tisk in drugo so sipali kakor Iz rokavov nekrologe, žalostne komentarje in spominske črtice. Tedaj je »mrtvi Zu-jovič» sklical tiskovno konferenco, kateri je prisostvovalo okoli 50 tujih novinarjev. Tej konferenci je prisostvoval tudi dopisnik sovjetske agencije Tass. ki je na vprašanje svojih tovarišev zakaj ves čas samo molči odgovoril, da «ni pripravljena v. e — KOLEGA, ZAKAJ NE POSTAVITE ZUJOVICU KAKŠNO VPRAŠANJE? — NE BODITE SMESNI, LJUDJE! VPRAŠANJA SE VENDAR LAHKO POSTAVLJAJO SAMO ŽIVIM LJUDEM! ETT? ITHH1 :r:7 - J J IJS nr n v BURJI IN BLAT U NEDELJSKE TEKME OLIMP! [JA KLI v DNI LA J REI ) M IEZG1 ECE! M Montebello * Skedenj prekinjena v 26'. Zmaga Ilirije v okrožnem prvenstvu katerega je sodnik prekinil | ter ni smatral za potrebno zvi-igro. Combi, ki je imel žogo se | Sati rezultat. V tej tovariški mmmmm Prizor s tekme Montebello-Skedenj. Burja je v nedeljo prevladovala po mestu in še posebno po našem Krasu in prav nič prijetno ni bilo slediti nogometnim tekmam, ki so bile na sporedu na Opčinah Sicer je bil okrnjen program, saj sta bili odigrani dve tekmi za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja, od katerih pa je bila ena prekinjena in ena za okrožno nogometno prvenstvo. nji dogodki ter politika Arne- I MONTEBELLO — Z. V. SKE- In Pliazv.. a« an * _ * rVčamov in Rusov v Koreji »o čedalje bolj ostrili odnose med Severno im Južno Korejo. Njihova PoUtika sploh ni več upoštevala predhodnih sporo zumov in sklepov Organizacije združenih narodov, še man) pa željo korejskega naroda, da DENJ 1:0 (prekinjena v 26’) Skedenj bi lahko v nedeljo zmagal z 2:0 brez borbe, kajti Montebello je prišel na igrišče z dvajsetminutno zamudo in je trajalo še celih petnajst minut predno se je ekipa prikazala na HVALE VREDNA POBUDA ij Ljudski tednik -karkovli. prosvetno društvo V petek zvečer so povabili [ sovi gostiteljev; vendar so konč- Hazstava gospodarskega udejstvovanja Istrskega okrožja. vrli barkovljanski prosvetarji v svojo sredo šahiste Ljudskega tednika, da bi ob tako »silnih* nasprotnikih lahko videli, kaj sami veljajo. Novinarji so vabilo e veseljem sprejeli in so jo v petek zvečer rezali proti klancu, zabavljali čez oblast, k\ ne poskrbi za dostojne ceste in kmalu zašli v prijazno sobico, kjer je barkovljanska prosveta doma. Vse je bilo ie pripravljeno, sedli so in pričeli igrati. Glede nasprotnikov so bili vsi zadovoljni z izjemo priletnega simpatičnega fanta, ki mrši čelo nad usodo, ki mu je pripeljala ienskega nasprotnika, kajti znano je, da proti »babam* ne gre nič po sreči. Ljudska modrost se je še enkrat izkazala in po sedmih potezah sta nasprotnika vstala izza mize. Prva zmaga in prva točka za ljudsko-tedniško sekcijo. Se petkrat je hrup prekinil sveti mir, ki je vladal v barkovljanskem svetišču kulture, še petkrat so se novinarjem razširila lica in po zakonu ravnotežja zdaljšali no- no podobe igralcev dobile prejšnje dimenzije ob prijateljskem pogovoru in kozarcu vina. Bilanca petkovega srečanja je vsekakor pozitivna. Dvoboj bo dal Barkovljanom nov polet; obljubili so da bo na revanšnem snidenju čisto drugi plesi So tudi vsi pogoji za to: rezultat Sest proti nič namreč nikakor ni realen; domači niso igrali podrejene vloge, temveč jim manjka samo več vaje, da bodo dorasel nasprotnik tudi najboljšim sekcijam našega ozemlja. Ako jim uspe pridobiti v Šahovske vrste še mladino, bo uspeh tega agilnega društva popoln. Manj gostilne, kart in plesa, pa nekoliko več šaha bi prav gotovo koristilo vsakemu našemu mladincu, ker šah razvija one kvalitete, ki so našemu človeku nujno potrebne: vztrajnost, logično mišljenje, borbenost. Tega naj se zavedajo oni, kf delajo po naših prosvetnih društvih. Začetek bo morda težak, vendar iz malega vedno zraste veliko. igrišču pripravljena za borbo. Skedenjci so sicer hoteli že o-diti domov, kajti pravica je bila na njihovi strani, toda dobra volja njihovega vodja Barnafi-ja je prepričala igralce, da so začeli z igro Prvi so prišli v napad Montebelčani, ki so hoteli s pomočjo vetra priti v vodstvo. Skedenjci so sicer odgovorili, vendar jim po krasnih akcijah ni nikoli uspelo presenetiti nasprotnikovega vratarja. V 7’ je Skedenj v kotu, Montebello ga strelja in Fumani, ki je hotel odbiti nevarnost je po nesreči odbil žogo y mrežo in s tem presenetil lastnega vratarja. Po tem neuspehu se je Skedenj ponovno vrgel v oster napad in prisilil nepopolni Montebello v obrambo, toda Pischiutta je znal vedno prekrižati račune svojim nasprotnikom. Sodnik ni znal voditi z močno roko te tekme, kar se je kmalu pokazalo za škodljivo. Igra je postala surova in v 26’ je nastal dogodek zaradi je približeval škedenjskemu vratarju in Fumani mu je prekrižal pot, zaradi cesar se je Montebelčan čutil užaljenega in je vse kazalo, da bo dvignil proti svojemu nasprotniku roke. Fumani je pokazal, da se hoče braniti in tako je sodnik brez premišljanja izključil oba igralca iz igrišča. Toda Fumani, ki se je čutil užaljenega in morda tudi nedolžnega, je takoj odgovoril sodniku, da če zapusti oti igrišče ga mora zapustiti tudi sodnik. To je vročekrvnega sodnika zbodlo, spra vil je piščalko v žep in kljub prošnjam ostalih igralcev, ki so si želeli nadaljevati igro brez izključenih igralcev, zapustil igrišče. MEZGEC-OL1MPIJA 3:0 (0:0) Mezgec si je od poraza s Sv. Justom to nedeljo nekoliko o-pomogel z zmago nad Olimpijo. Olimpija je pokazala čudno raztrganost v igri in če ne bi imela v vratih Zorzenor.a bi bil lahko že prvi polčas porazen za Misculinovo enajstorico. Prav ta Zorzanon je v nedeljo z veliko prisotnostjo duha in s precejšnjo hrabrostjo preprečeval r-apadu Mezgeca, da bi ta že v prvem polčasu prešel v vodstvo. V drugem polčasu pa je moral tudi ta vratar okusiti grenkobo golov, toda lahko je brez skrbi, da jih nima on na duši. Mezgec je uvidel, da ne bo mogoče preiti v vodstvo s frontalnimi napadi in je zato uporabil drugo taktiko s široko igro polno dribllngov in lepih podajanj. Prvi je zabil gol Fe-derici, ki je z glavo presenetil Zorzenona. Štiri minute kasneje pa je Falcone dosegel drugi gol, ko mu je Zorzenon prišel nasproti, da bi mu preprečil strel, toda nasprotni igralec se je pripravil in z ostrim strelom pretresel mrežo. V 20’ pa je borbi pa ni sodnik hotel še bolj oškodovati igralcev Olimpije ter ni dekretiral dveh gotovih enajstmetrovk, ki bi lahko še bolj ponižale dobrega vratarja Zorzer.ona. Okrožno nogometno prvenstvo ILIRIJA-OLIMPIJA 3:2 (0:1) Olimpija B se je predstavila na igrišču nepopolna, t. j. z desetimi igralci. S tem je dala možnost Iliriji, da si pribori zmago, ki pa je bila pravici na ljubo povedana, trdo izvoje-vana. Ilirija je bila tehnično boljša irj njihove akcije so bile prav prijetne. Po prvem polčasu, ki se je končal z 1:0 za Olimpijo so skušali igralci Olimpije prekrižati račune svojemu tedaj močnejšemu nasprotniku, ki je bil vedno v napadu, vendar pa se jim ni posrečilo še posebno ne, ker jim je manjkal en igralec. Zmagovalci so zabili vse tri gole v drugem polčasu in sicer v 20’ po Tomšiču, v ’28’ po Medenu in končno še v 35’ ponovno po Tomšiču, nakar je Bas-saneo v 40’ za Olimpijo skrajšal razdaljo z močnim kazenskim strelom. Nov odbor lahkoatletskega odseka ZDTV V petek je bil v Kopru sestanek odbora ZDTV na katerem se je razpravljalo o bodočem programu in se je končalo z razdelitvijo funkcij. Odbor je sklenil, da bodo v istrske šole uvedli tekmovanje v teku čez drn in strn in to po razredih; zmagovalci teh pa se bodo udeležili okrožnega finalnega prvenstva. Končno so tudi zgla-sovali predlog, da mora tajništvo pripraviti spored zimskega dela, nakar se je sestanek končal Novi odhor lahkoatletskega odseka ZDTV je sledeč: Predsednik Babič, podpredsednik Pavletič, tajnik Vailon, podtajnik Ferfolja, blagajnik in ekonom Corsi Ezio, drugi blagajnik in ekonom Olivieri, tehnična komisarja Bande! in Corsi Italo tudi Angleži, Danci in Nizozemci Na zadnjem letošnjem zasedanju mednarodne kolesarske federacije v Ziirichu so raz-pravlljali o koledarju kolesarskih prireditev in o sistemu profesionalnih in amaterskih tekmovanj v letu 1951. Konferenci so prisostvovali zastopniki Francije, Anglije, Danske, Nizozemske, Luksemburga, Švice, Avstrije, Italije, Finske, Belgije in Jugoslavije. Kongres je določil naslednje datume za izvedbo velikih mednarodnih amaterskih dirk v letu 1951; 12. in 13. maja Zagreb—Dunaj, 15. julija dirka okoli Vrbskega jezera (Avstrija), 21. do 28. julija dirka okoli Avstrije, 22. julija dirka za Veliko nagrado Helsinkov, 2. do 5. avgusta dirka okoli Luksemburga, 1. septev\bra cestna kolesarska dirka amaterjev v okviru tekmovanja Za svetovno prvenstvo v Italiji, 7. do 16. septembra Po Hrvat-ski in Sloveniji, 30. septembra dirka okoli Blejskega Genarutti po krasni akciji, ki jezera. je preverila branilce in vratarja dosegel tretji gol, nakar je Mezgec nekoliko popustil se prepustil akademskemu igranju Dirka po Hrvatski in Sloveniji bo torej med največjimi amaterskimi prireditvami Po izjavah delegatov v Zurlchu m bodo na tej prireditvi sodelovali najboljši kolesarji iz Anglije, Luksemburga, Belgije, Francije, Avstrije, Nizozemske in Danske. Dirka okoli Mehike z oboroženim spremstvom Nad 200 kolesarjev iz 11 dr*av, med. katerimi je šest Italijanov in štirje Francozi, so se te dni sputili na prvo etapo okoli Mehike. Tekmovalna proga, ki je razdeljena na 14 etap, je 1854 kilometrov dolga. Tekmovalce bodo spremljali oboroženi motociklisti. NOGOMETNE TERME ZA JUGOSLOVANSKI VOKAL Dinamo - Hajduk Partizan - Rdeča zvezda v polfinalnih tekmah V nedeljo so odigrali četrtfinalne tekme za Jugoslovanski nogometni pokal, ki so dal« sledeče izide: Dinamo-Sarajevo 4:3 (3:0) Hajduk-Radnik 4:3 (3:1) Rdeča zvezda-Tekstilac 2:0 (L®* Partizan-Beograd 3:0 (2:0) Prihodnjo nedeljo pa se bodo srečali v Beogradu Dinamo l® Hajduk ter Partizan in Rdeč* zvezda. Kolesarji in košarkarji med seboj v nogometu Pretekli petek so se na Op®!" r.ah srečali kolesarji in košarkarji na nogometnem igrišču ^ prijateljski tekmi Tekma, ki 3e pripravila gledalcem obilo zabave se je končala z zrnat0 kolesarjev v razmerju 3:1. ITALIJANSKO nogometno prvenstvo Inter že vedno prvi v lestvici ludi v Padovi poraz Triestine. Begni v bolnici zaradi zloma ključnice. Kritičen položaj tržaške enajstoricB Vratar Zorzenon odbija nevarno žogo. Triestina je morala kloniti tudi v Padovi in to zgolj zaradi slabega napada, ki čeprav je imel veliko možnosti priti do uspeha so vsi napadalci skoraj tekmovali kdo bi slabše za-streljal žogo Po prvem polčasu, ki se je končal z 1:0 je Padova še vedno pritiskala in prišla kasneje še enkrat v vodstvo V 21’ drugega polčasa pa se je Begr.t ponesrečil in zapustil igrišče Zdravniški pregled je dokazal, da si je Begni zlomil ključnico, Z odsotnostjo tega igralca b‘> delo in uspeh Triestine za prl' hodnost zelo otežkočeno ^OI" zin je že v bolnici in n!e"lu„rS)< bo priključil sedaj še , ' j Dva dobra igralca bosta ° ! za dalj časa odsotna z m ‘ ’ I Triestina pa nima P*‘n nadomestil. P°l°*®|j TrlesUn,; le nahaja" precej nizko v lestvi, ci in če bo Sl« tako naprej bo brez dvoma letos izpadla iz te- ua prveH4tV£' Ostali rezultati so sledeči: Atalanta-inter 3:3 Ger.oa-Bologna 1:2 juventus-Novara 4:0 Lazio-Napoli j.j Lucchese-Roma Milan-Torino Palermo-Como Pro Patria-Florent. Udinese-SamPdor 1:0 3:0 3:0 2:1 3:0 Na pariš* m -»»»umi bila v nedeljo od- rieunaroDNI nogomet ‘ ‘ 5:2 13:21 &ta Telefonska It, 73-38. UGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-_ _ upravni 100, osmrtnice «0 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Od«, urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul. S. PelUco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battistt 301a-I, Tei. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 780, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: tzvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50 mesečno »0 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska š Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TR8T