[tjnć.
55. številka.
(▼ Trstu, ▼ soboto zjutraj dne 8 maja 1897.)
Tečaj XXII.
„F1DTKOIT"
Ithijik po trikrat na teden T teatih 1«. lip.niir ob torkih, ć«trtklh
i«	Zjntranje isdanje !«
haja cb 6. uri ajutraj, večerno p« ob 7. v.r? Te'er. — Cbojno ladanje fitarr :
imlenriesac . (. 1.—, If.ver. Avutrij« t. l.f-0 št l.n meeeo, . . 3.— . B • '»••'»O
pol Iflin , . , rt.— . * • ■A VIK, Uito . . a i'/.—* ■ • ■ 1M.—
Maračrtac Ji pla&evstf naprej a* aarečbt
i>f* priložene aaro6ntno »• aprHvs a« •ilra.
Pouatične številko se dobivajo t dajaJnifa-h tobak* v lrutu po S nn,. iiTtt Trsf* po 4 ovč.
Oglasi ae račune po tarlfn v petita; e> naslovu * debelimi Arkami »o plaćaj* prostor, koMkor obsega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javno anhvale, domači oglaai itd. ae račonaio po pogodbi
v«i dopl*i naj se poAiljaio arfcdni&tvu alitsa Cnierna it. 18. Vsako piB-o mor* hiti frankovAno, ker nefrunknvana ae »•
iprojemf-io. Rokopisi se ne vračajo.
Nei-'ićcir.o. reklamacije in og)f?*>e apre-■oau, npr avniatro aliT. Mr.l*«<i *oln hftr. It. uadst. Naroinino in oglase je pla«S«»ati looo Trst. Odprto reklama Jj^ije so prosto poatiuae.
61 o «i 1 o slovanskega političnoga društva sa Ppimopako,
eđinarti J» mv«'
Castitim našim gg. naročnikom!
Pričeli smo razpošiljati nakaznice vsem onim gg. naročnikom, kateri niso še doposlali naročnine ca tekoče četrtletje. Iz nakaznice je tudi razvidno, koliko dolguje vsak naročnik za pretečeno četrtletje. Prosimo, Ha se noročnina takoj dopošlje.
Upravništvo „Edinosti".
Kam vodi to?
Pod tem naslovom je priobčila „Nasa Sloga" nastopni članek :
O zadnjih splošnih volitvah za državni zbor bilo je tu večih, tu manjih izgredov samo v Galiciji in v našem Primorju, to je: v Istri, v Trstu in na Goriške*. O volilnih borbah, ko so strasti razvnete več aH manj, in ko se boriti za zmago protivni si stranki, ali cel<S dve narodnosti, možno je razumeti kolikor toliko take nemire, ilasi jih je cesto težko opravičiti, ali da nemili trajajo tudi po volitvah, cel6 tudi mesece po volitvah, to je res težko razumeti, kauio-li opravičiti navadnimi razlogi.
Tako nezdravo stanje traja, žal, šo daces v teh miših južnih pokrajinah, aosebi o v naši tužni Istri, kateri smo namenili teh par besed.
V zapadnem delu Istre, sosebno v puljskem in poreškera okraju joči še danes po zaporih množica naših kmetov, kamor so došli bolj po zlobi naših protivnikov, nego po lastui krivdi. Njih čaka roka zakona. Ali ta roka mora vsakako uvaževati to važno okolnost, do so bili oni ljudje z! 03 ta vi jeni na vae možne načine in da se jih uprav silili na nemire od strani protivne stranke grdimi voliluimi zlorabami.
Ti možje so itak že dovolj kaznovani dolgim preiskovalnim zaporom ; ali ako pj ip .uiuirao še k tem«, da so zaprti ravno v tej dobi, ko iuia vsakdo od njih preobilo posla na svojem gospodarstvu, iu
PODLISTEK
97
Fromont mlajši & Risler starši.
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. —
Kar mu je prišlo na misel, da ga mori grozna žeja. Kolodvorska gostilna je še odprta ; natopil je. Po klopćh so ležali speči nočni natakarji; tla 80 bila mokra od poplakovunja, steklene posode. Cela večnost je tninola, predno se mu je postreglo in ko je hotel piti naposled, se je spomnil, da je o njegovi odsotnosti utegnila priti Sidonija, ki ga sedaj išče. Planil je po koncu, položil denar na mizo k polni kupi ter hitel ven, kakor bi bil znorel.
Ne bode je več... to je čutil.
Jednakomcmi glas njegovih korakov na hodnika kolodvorskem mu je dražil živce... priča je bil čuječaosti, nesreče njegove.
Kaj se je zgodilo ?... Kaj jo je moralo zadrževati ? Ali je zbolela, ali se jej je vzbudila vest Se pred dejanjem ?... A v tem slučaja bi mu bila poročila, poslala gospo Dotsonovo. Ali je njegov brat našel pismo? Sidonija je bila sila nespametna, lahkomiselna.
Med tem, ko je tako ugibal, je mineval čas. Polagoma so se dvigali iz teuie vrhovi poslopij mazaških. Kaj naj počne sedaj ? Kakor hitro mogoče je »oral iti v Asničres, vprašati in pozve-dovati. Rad bi bil že tam
Storivši ta sklep, je naglo odbite! doli po
da bodo morali ti nesrečniki doprinesti še denarnih žrtev radi vojaštva, ki je bilo doposlano v njih vasi na njihove stroške, potem ni dvomiti, da je na sodiščih, da blago postopajo žnjimi,
Po naši sodbi je pa mnogo važneje drugo vprašanje, ono o nemirih in izgledih v Iztočnem delu Istre, soaebno v politiškem okraju voloskem. V tem okraju so š^ redno na dnevnem redu nemiri in izgredi, kakor da se še vedno nahajamo sredi ljute volilne borbe.
Pozuani narodni odpadniki, v službi italijanske goipdde in njihovih zaščitnikov, hotĆ po vsej sili, da se vzdrže v naroda razvnete strasti tor negujejo sedaj brižno tisto prokleto k&l nezloge, v nadi, da si s tem pri svojih gospodarjih pridobe tem več zaslug in mastnejega plačila.
Po izgledu svojih gospodarjev v Poreča in Pulju, navalili so najprej na čestilo duhovščino našo, ne prizan&šajoči o tem ni sivi glavi do skrajnosti miroljubivega in pravičnega škofa našega.
Ni je tako sramotilne besede, in ga ni ostudnega čina, da bi se ga ue izmislila ta nečista družba zoper čestite naše duhovnike ter ga poslala v avet.
Za duhovniki sta prišla na vrsto velezaslužna državna poslanca naša, katerima ni vredna ona nečhta družba, da bi jima le prah otrla z obuvala, in s katerima se ne ponašata samo istrski Slovenec in Hrvat, ampak tudi vsaki čestiti Slavan, ki more in ume poštevati njuno požrtvovalno delovanje za duševni in telesni blagor našega ljudstva.
Mesece iu mesece Črni in grdi rečena družba v svojem sraradnem listu vse, kar je sveto in milo Viakemu poštenomu človeku, da, ona se zaganja in pljuva brezsramno ludi na ona svetinje naše, za katere je vsaki pravi rodoljub pripravljen preliti svojo kri in za katere bi se bili vrgli v boj tudi oni nesrečniki, dokler jim je bilo srce nepokvarjeno in duša čista.
■poaaaia*wmabhmmm>«ti»mnanuf.< - m jok ^nmivnananma. j- v. vv
kolodvorskem zavozu ter srečeval vojake s telečaki in tolpe ubogih ljudii, idočib k juranjemu vlaku, cela vrsta bednih ljudij, ki morajo ustajati zgodaj.
V jutranjem somraku je stopal po Parizu, po mrklem, mrzlem Parizu, v katerega je tu pa tam svetila svetilnica redarske postaje z rudečo lučjo, med te-m ko so stražniki paroma hodili gori in doli, postajali na oglih ter se zvedavo ozirali.
Pred jedno redarskih postaj je videl naval razne sodrge, c.injarjev in kmetskih žensk. Bržkone se tu pred redarski« komisarjem dovrši kakova nočna drama. O! ko bi bil Fran vedel za to dramo... a uičesar ni slutil... maltmarno je gledal tjakaj iz daljave.
A vsi ti grdi utisi, bleda, trudna jutranja svetloba, plinove svetilnice na bregu Seine, goreče kakor blede mrtvaške sveče, utrujenost po noči brez spauja — vse to ga je navdajalo z globoko žalostjo.
Ko je po dveurni ali triurni boji piišel v Asni&reg, s« trni je zdelo, kakor da se je ravno vzbudil.
Soluce, ki je bilo izšlo v polni krasoti, je obsevalo reko in ravan. Most, hiše, nasip, vse je ovevala tista jutranja jasnost, ki dela novi dan, dvignivši se iz nočne teme, nekako sijajen, veselo smehljajoč. Od daleč je videl Fran hišo svojega brata; tudi tu je bilo Že vse po koncu; zatvori so bili odprti in cvetice v oknih. Vendar je nekaj čaia blodil okolu ter se ni upal ustopiti.
Za vsa ta nemoralna sredstva, za vse. te gnusne čine je vedela politična oblast, ker so se dogajale v njenem okraju ali pod njenim nadzorstvom. Vendar lata ni storila ničesar, da bi se temu prišlo v okom, ali da bi se rečenim ljudem zabranilo dražiti strasti, sejati nemir in razdor v tem okraju. Oni nesrečniki so slednjič uvideli sami, da se nikdo, ki ima zdrave možgane, ne da zavesti po njih smradni pisariji, pa so se lotili dru-zega, še pogubnejega sredstva. Jeli so namreč sklicevati ljudstvo na sestanke in popivanja ter je o teh prilikah jeli podžigati in hujskati proti duhovščini, proti naflim prvakom in proti vsaki ugledni osebi naši. Sredi posta so prirejali po okraju obhode s godbo na čelu ter so počastili s serenado celfi političnega glavarja samega, ki je zadovoljno in mirno z^okna doli motril to pisano družbo. Znhva* liti mora le odločnost občinskega glavarja v Voloskem, da ni došlo do večib izgredov ob istej priliki. Razgnana druhal se je razpršila po občini kastavski, da je šuntala iti mamila tudi ostalo ljudstvo, kakor da zanjo ni ne oblasti ne zakonov.
V jednem delu občine kastavske je že tako podivljalo ljudstvo, da ne mara več za cerkev, ne za duhovnika, ne za sv. zakramente. Došlo je celo tako daleč, da je v neki kapetaniji oba i velikonočna praznika duhovnik pel sv. mašo ob asistenciji — orožnikov, ki so stražili zun?.j, da ne bi rogovileži in hujskači izveli svoje grožnje.
Proti občinski oblasti, proti zantopu, aosebno proti čestitemu glavarju občine kastavske, hujska ta prodana družba na vse mogoče načine 1 Po onea poznanem potovanju prvakov te glasovite družbe v Pulj in Poreč, začeli so dražiti občinarje starodavne občine kastavske z razdelitvijo. Lehko-vernim občioarjem obetajo ti nesrečniki vsa ob-činika imetja, ako se odločijo od matice, ter stopijo na njih stran in slede njihovemu nauku.
Zdajci ga jo nekdo poklical z brega.
aVi ste tu, gospod Fran, kako zgodaj ste danes ustali...1
Bil je Sidonijin voznik, vodeči konje na vodo.
,Je-li kaj novega pri vas ?• je vprašal mladi mož, tresš se od radovednosti.
„Meni ni nič znano, gospod Fran."
„Je-li moj brat doma?"
,Ne, gospod je čez noč ostal v tvornici."
,Ali ni nihče zbolel P"
„Ne, gospod Fran; vsaj jaz nisem ničeaar čul o tem."
Po teh besedah je zapodil konje v vodo, da je brizgala na vse strani.
Sedaj se je odločil Fran, pozvoniti pri vrtnih vratih.
Delavci so pripravljali vrtne steze; vsa hiša je bila po koncu. Ukljub zgodnji uri ]e slišal glas Sidonijin, zvonek in čist, kakor žvrgolenje ptic ▼ ovijajočih se rastlinah poleg hiše.
Govorila je jako živahno.
Fran se je približal silno vzburjen ter poslušal.
BNe, smetane ni treba... mrzla jed je dovolj, a stati mora na ledu in ob aedmih mora biti pripravljena. Kaj bi vzela za prvo jed... kaj menite?'
Sidonija se je živahno pomenkovala s svojo kuharico o velikem obedu, katerega je hotela prirediti drugi dan. Nenadni pojav njenega svaka je ni motil kar uič.
(Pride še.)
Vsled tega je prišlo te dni đo nemirov, do izgredov t severnem delo občine ter bodo siromašni izgredniki imeli posla radi s sodiščem.
To so gaja dejstva, katerih ne more tajiti nikdo in ki so poznana vsem javnim oblastim. Ogromna večina ljudstva spiemlja zgražanjem to delovanje zavedene množice in njenih vodij, ki tako svobodno in nekažnjeno pripravljajo ljudstvo na upor proti vsaki oblasti.
Nikdo pa naj ne misli, da oni, ki se odreka cerkvi in njenim duhovnikom, ki noče ni ćuti o sv. izpovedi, ki izpostavlja občinsko glavarstvo zasmeliu in roganju, ki propoveduje ali sledi mamljivim ali krivim naukom socijalističkim, ki meče pod no?o svetost družinskega življenja, ki razdvaja moža od zakonite žene, ki zavaja nedolžna dekleta, ki sestavlja in podpisuje krive zapisnike zoper iste c. kr. orožnike — nikdo naj se ne vara, pravimo, da ne bi taki propali stvori danes ali jntri utegnili puhati nevarni tudi oni oblasti, ki ni znala ali ni hotela dosedaj ničesar storiti v interesu javnega miru in reda proti izgrednikom in podpihovalcem ljudstva.
d o pTs i.
Iz Gorice, 4. maja 1897. (Bojkot za Gorico). (Izv. d- p.) Vedenje naših nasprotnikov na Goriškem o letošnjih volitvah zbudilo jo Slovence tako, di horeio re^no obra<;uniti ž njimi. — V to treba samo pravega sredstva. Goriški JSlovenci spoznavamo že davno, da ne moremo doseči pravih narodnih uspehov radi tega, ker ju trgovina iu obrtnija v nasprotnikovih rokah. S trgovino in obrtnijo vrinili so re tujci mej nas in nas prevladali in le s trgovino in obrtnijo moremo jih zopet mi odriniti in prevladati, da bomo gospodarji v domači hiši.
Trgovci, obrtniki, odvetniki in zdravniki, so jedro mestnih prebivalcev, ki odločujejo v po-litični borbi, o volitvah. — Kaj naj bomo Slovenci v Gorici in kaj naši otroci, kedar dovršijo „Slogine* iole, dokler nimamo trgovine in obrtnije? — Hlapci in dekle naših nasprotnikov moramo biti in peti moramo njih' pe«em !
Zaman so vsi drugi naši napori iu žrtve, dokler si ne osvojimo trgovine in obrtnije v Gorici, ker v ti se steka ves denar ; denar pa je sveta Vladar. Dokler si Kranjci niso osvojili središča s trgovino in obrtnijo, uplivajočega na vso deželo, dokler si niso osvojili Ljubljane, niso se mogli otresti nemčurskega jarma. Tako moremo tudi mi le s ti guviiu) ju obrtnijo osvoboditi iu utrditi .svoje središče, solnčno Gorico. Naša je bila Gorica in nada mora biti. Brez nje ne moremo Slovenci doseči v deželi prave veljave. Torej odločno na noge za njeno osvoboditev s poštenimi in dovoljenimi sredstvi I Moči imamo že dovolj za narodno borbo z nasprotnikom; treba jele resne volje in bratske vzajemnosti, pa bo Gorica kmalu naša.
Gorico si moremo osvojiti jako lahko. Saj goriški trgovci, obitniki, odvetniki in mnogo drugih dobiva potreben zaslužek večinoma od Slo-cev. Ako bi Slovenci dajali zaslužka le svojim, potem se morajo nasprotniki kmalu u t akniti našim in s tem bi bilo dobljeno vse; kajti s tem dobimo dovolj volilcev za magistrat in za trgovinsko zbornico, od kjer pošljemo dva poslanca v deželni zbor ; vrh tega pa zmagamo tudi o volitvi državnega poslanca za mesta in trge. — To bi bila velikani" pridobitev, ki je vredna vsake žrtve.
Neki politično marljiv trgovec v Gorici de-leval je že pred 9 leti na ustanovitev trgovskega in obrtnega društva, a — ni vzpel radi naših domačih razmer. Pozneje so sprevideli še uekateri drugi potrebo kakega društva v prospeh trgovine in obrtnije. Pred tremi leti se je mnogo govorilo injjpisarilo o tem, a tako, da je bilo le na Škodo dobri stvari in v spodbujo nasprotnikom, da so ustanovili svojim jako ugodno posojilnico ,Coo-perativo*.
Zdaj je skrajni čas, da se rešimo. Vse naše ljudstvo je prepričano, da se Slovenci le s trgovino in obrtnijo otresemo tujega jarma.
Začelo se je zopet delovati za ustanovitev trgovskega in obrtnega društva. A od neke strani postopa se zopet škodljivo, ker se vse preveč govori javno o tem, kar bi moralo ostati tajno. Na tak način pomagamo le nasprotnikom, da uničijo naše trgovce in obrtnike in tudi nas.
Trgovina in obrtnija sta odločilna za gospodarstvo in napredek naroda. Narod brez trgovine
in obrtnije ne more vstrajati Trgovina in obrtnija sta trdnjava nerodnega položaja. Ti trdnjavi ima zdaj pri nas v rokah naš nasprotnik. Preden se nam umakne iz njiju, žrtvoval bo gotovo toliko, kolikor ne zmorejo naši najbogateji posamični ki. Treba je torej, da žrtvuje ves narod v tem smislu, da namreč našim trgovcem, obrtnikom in drugim plačuje bodisi tudi toliko dražje, kolikor jim neobhodno treba za obstanek v konkurenci proti nasprotnikom. (Mi nismo tega menenja. To smo povedali že nedavno. Op ured.)
Vrhu tega moramo imeti ozir tudi na to, da nasprotni trgovci in obitniki imajo povsod svoje zaveznike ter večje ugodnosti, nego naši. Zato treba z našimi bolj potrpeti.
Vsekako potrebujemo društva, ki bo delovalo praktično ter naredi črevelj po nogi, a se ne bode bojevalo z idejali. — Majhni smo — in le iz malega more izrasti več. To prepričanj« mora roditi in voditi naše trgovsko in obrtno društvo, ako hoče kaj doseči.
Slovenci nimame kapitalistov, niti veščakov I za velika podjetja in Gorica tudi ni kraj za društvena podjetja, ker ima premajhen delokrog, torej | premalo prometa in vsled preobilega števila laških trgovcev goji skrajno konkurenco. (Gospod, s takim t pesimizmom ne pridemo do živega našim nasprotnikom. Kako naj uničimo konkurenco nasprotnika, ako mu pravimo že v naprej, da nismo sposobni za konkurenco ? Ali na) vspodbujemo ljudstvo na boj za gospodarsko osaitmsvojenje s tem, da mu j pravimo, da smo nevedneži in siromaki ? To smo hoteli pripomniti, ne da bi hoteli sicer nasprotovati ) Vašemu nazoru o uredbi našega gospodarskega živ* Ijeuja, Op. ured.) Sicer je pa tudi v političnem j oziru za nas koristneje, da se trgovina razdeli na j majhne in srednje trgovce, ker tako dobimo za volitve več glasov, nego če bi nastale veče trgovine.
I Trgovsko in obrtno društvo se mora ustanoviti vsekako. Zato so odgovorni tisti, ki so — na krmilu in so to zadevo spravili v javnost; kajti, 1 ako se društvo niti zdaj ne ustanovi, nastane na naši strani — obup, pri nasprotnikih 8e veča pre-1 drznost in prepričanje, da smo popolnoma nezmožni, j Potem — gorjć nam I
j Društvo pa naj si zastavi to nalogo: da pridobiva našim trgovcem in obrtnikom odjemnikov, da jih, ali iz osebne mržnje, nevoščijivosti ali narodne malomarnosti ne pusti ohrekovatt, jih spodkopavati in jim podtikati; da skrbi za ustanovitev in pom-nožitev potrebnih trgovcev in obrtnikov in jih pod-; pira po mogočnosti; da v dosego svojega namena i sklicuje zaupne sbode iu posvetovanja v mestu in : po deželi itd. Ob jednem pa naj društvo tudi nad-; zornje, ako bi res kdo hotel narod za se izkoriščati ; s trgovino in obrtuijo. Ako se ustanovi društvo, ki ' bo skrbelo, da se naši trgovci iu obrtniki pomno-I žijo in dobijo dovolj odjemnikov, potem si bodo spretnejši med njimi gotovo sami pomagali do ve-t čih, popolnejših zalog.
Le na ta način zmagamo, da bode Gorioa zopet naša in da bomo „gospodarji v svoji
■	domačiji".
i -
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 7. maja 1897.
Državni zbor. Pričakovati je bilo, da bode včerajšnja seja zbornice poslancev jako viharna. | Saj so tili v razpravi predlogi, da se sedanje mi-, nisterstvo postavi v obtožno stanje, ker je izdalo | jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Priča-j kovati je bilo, da bodo nemški nacijonalci najhuje j napadali vlado in da bodo obsipali druge narode ; zaničevanjem, ali da bodo posezali tako dale*, da j bodo sramotili nenemške narode na toli ljut način, j tega vendar nismo pričakovali. Neki nemško-naci-j jonalni srditež je šel tako daleč v svoji blaznosti, ' da je Slovane postavil v jedno vrste z Culu-kafri.
Lahko je razumeti torej, da se izzvali najbujih j protestov od strani nenemških poslancev in da je t bila seja tako burna, da je že dolgo ni bilo take.
Najprvo so se prečitali dotični predlogi. Prvi
■	je spregovoril ministerski predsednik grof Badeni. . Skliceval se je na dejstvo, da so tudi prejšnje
; vlade izdavale jezikovne naredbe — med istimi ;
tudi Nemci Hrbst, Giskra, Stremayer —, ki so j J bile vse pripoznene od strani parlamenta. Rekel i
i je, da njegove jezikovne naredbe niso v naspret-stvu z državnimi temeljnimi zakoni. Ministerski predsednik je dokazoval na podlagi ustave, da vlada ima pravico izdavati naredbe; skliceval se je na cesarski patent od leta 1854 in na cesarsko ročno pismo od 8. aprila 1848, kjer se odreja popolna jednakopravnost nemškega in češkega jezika v vseh strokah drž. uprave. Najnoveje naredbe neodgovarjajo torej le pravičnim odnošajem, ampak tudi stanju, pripo/nanem po judikaturi. Po teh naredbah je preskrbljeno, da se primernim postopanjem sodišč ublažijo težkoče, izvirajoče iz različnosti jezikov. Tudi novi civilni pravdni rel bode zahteval popolno poznanje obeh jezikov od strani uradnikov. To določilo ne obseza ničesar novega, ampak le opetovano izdane norme, ki so pa prišle iz rabe tekom časov. Naredbe niso opravičene le po svoji umestnosti, ampak tudi ozirom na to, da v navskrižju med interesi prebivalstva in interesi uradnikov mora vlada pripomoči do zmage prvim. Vlada je uverjena, da ni ostavila tal zakona. V tej zavesti pričakujem popolnoma mirno sklepov te zbornice.
Govor ministerakega predsednika je sprem* Ijala večina burnim odobravanjem; sosebno pa na onem mestu, kjer je rekel govornik, da intereil prebivalstva imajo prednost pred interesi uradnikov.
Za ministerskim predsednikom je govoril posl. ! Kaiser, ki je rekel, da Čehi, Slovani iu sploh i vsi nenemški narodi stoje globoko nižje gled6 | svoje vrednosti. Po teh besedah je navstal tolik j vrišč, da je predsednik pretrgal sejo.
Ko se je zopet otvorila seja, je dobil besedo j znani nemškonacijonalni kričač Wolf. Ta je še vl-j soko nadkrilil prejšnjega govornika glede srditosti : in tudi surovosti. Provzročil je najburnejih prizo-j rov. Pridruživši se menenju posl. Kaiserja, da vsi narodi ne morejo biti jednaki glede kulture, je zakričal: ,Vi torej hočete, da sta Eskimo in Culu na isti stopinji kulture, kakor Francozi? Smešni štel-Potem je nadaljeval: ,Ne bi bilo slabo, ako bi bila vsevedna vlada tako delavna, kakor bi morala ) biti avstrijska vlada. Mi pojdemo v Draždane, j da povemo narodu nemikemn, da smo storili svojo : dolžnost, da ostanemo vedno združeni in ' zložni, da pokažemo, da so Nemci najzvesteji narod, vsikdar pripravljen žrtvovati svojo in svojih sinov kri za dršavo. Očita se nam, da škilimo preko meje, mi pa vemo, da sedanja vlada ni po-, sebno naklonjena avstrijski ideji, kajti poljska ideja I jeije veliko dražja.« Ko je govornik očital vladi, da • ue misli resno z zvezo z Nemčijo, mu je piedsed-| bik vzel besedo, kar je izzvalo toli burne proteste j med Nemci, da je podpredsednik zopet pretrgal sejo. Ko se je zopet otvorila razprava, je pred-sednik dal besedo posl. Funke-u, toda posl. Gross | je predlagal, naj se seja zaključi. O tem predlogu ! se je glasovalo pe imenih; isti je bil odklonjen velikansko večino, 205 proti 74 glasom.
V tem hipu so ministri zapustili dvorano, Nemci pa so začeli kričati: »Doli z ministerstvoia t Doli z Badenijem! Ven z ministri!
Potem je govoril posl. F u n k e, ki je zatrdil, da predlog, da se ministerstvo postavi v obtožno stanje, še ni zadnja posledica, obsežena ▼ nakanah Nemcev. Zgodovine da izreče uničevalne sodbo o teh jezikovnih naredbah. Za Funke-jem je govoril Mladočeh K a i z 1, da se preko predlo-| gov za obtožbo ministerstva preide na dnevni red. 1 Posl. M i 11 e r m ay e r je stavil nujni pred-
Ilog, da se iz gostiln odpravijo natakarice. Za ta predlog sta se oglasila le dva poslanca; členi ljubke stranke poljske pa predlagali, da minister pravosodja odvzame sodiščem v Galiciji vse spise o volilnih stvareh in jih dopošije drugim sodnikom.
Pripomniti bi bilo še, da je med glasovalcem o predlogu posl. Grossa prišlo do hudega spopada med nemškimi nacijonalci in antisemiti. Antisemiti so kričali: ,Mi hočemo delati tu, ue pa podpirati nasilstva. To se pravi krasti denar davkoplačeval* cem! 10 gld. na dan hočete vleči, a delati nočete 1" V poplačilo so nacijonalci obsipali antisemite z .izdajalci nemškega naroda".
Tako je minila včerajšnja seja; danes se nadaljuje, a Bog ve, da-li dovrše danes ta nemškonacijonalni — škandal 1!
Nujna predloga radi odnošajev v Primorski prideta na dnevni red v jedni prihodnjih
sej. Od italijanske strani so se priglasili za besedo : Hortis, Lenassi, Cambon, Verzegnassi, Gam-bini in Bartoii. Od slovenske dosedaj S p i n 6 i <5 L a g i n j a, C o r o n i n i, Gregorčič, a gotovo je, da posežejo v razpravo še drugi z naše strani. „Mattino" pravi, da je pričakovati razsežne, burne in velepomembne razprave. Tako sodimo tudi mi.
Kralj Aleksander srbski je ostavil včeraj Cetinje. V Kotoru so ga vsprejeli vojaškimi Častmi. Po odmoru 20 minut se je kralj ukrcal na parnik Stephauie.
Grško-turška vojna. Turška vojska je storila zopet — in prej nego se je bilo nadejati — velik korak naprej v Grško zemljo: prisvojili so si Farzalo iu vrgii Grke vsled tega še dalje na Jug. Gotovo tudi o tej priliki ni bilo odločilne bitke, kajti umevno je, da vse one neštevilne brzojavke o neprestanem boju pri Farzali, kjer je zmagal po Škrat na dan Turek in po 6krot zopet Grk, niso bile drugo, nego nekoliko nejasna poročila o praskah predstraž obeh vojski Vsakakor pa je velik blagor za Grško vojsko, da se je na ta način izognila odločilni bitki na planem, kjer bi utegnila ostati grška vojska strta. — Toda pri Valestinu se jo bržkone vnel resnobniši boj. Hrabri grški general Smolenitz odbiva tam že tri dni naskoke turške divizije. Maogo krvi je teklo tam, a povsem brez svrhe 1 Kajti sedaj, ko ae je glavna grška vojska umaknila iz Farzale in se umika proti Do-mokosu, v gorovje, pozicije Valeatino nikakor ne bode možn^ Več vzdižavati. In res se Čuje, da se je general Smolenitz s svojo brigado že umaknil proti Almyrosu — kajti storil je bil svojo dolžnost in v jako težkem položaju rešil čast grškega orožja, — in tako ostane brigada Smolenitz desno krilo glavne grške vojske, kjer utegne še mnogo koristiti.
Brzojavna poročila o teh dogodkih se glase : Dunaj. „N. Fr. Pr." javlja iz Aten (6.): Turki so danes zjutraj ob 3.30 pričeli pomikati se na Farzalo. Grki so si uiorili misliti, da jih številno premogočni sovražnik utegne napasti od stranij in norda tudi od zadej. Zato so se v popolnem redn umaknili na Domokos, na prejšnjo črto. General Smolenitz nameruje še nadalje upirati se pri Ve-lestinu.
L a r i s s a. O včerajšnji bitki pri Farzali se pripovedujejo te-le podrobnosti: Včeraj zjutraj se je opazilo Turke na višavah Teke, katere so isti zasedli takoj. O poludne udaril je 4. bataljon domobranstva in prisilil Turke, da so se umaknili. Turki so ostaviti svoje pozicije v popolnem redu. Pozneje pa so Turki naskočili tako silovito, da sta se borila mož zoper moža! Med bitko je padlo v Farzalo več krogelj iz topov.
Carigrad. Edben paša javlja, da so bili Grki poraženi pri Farzali in da se umikajo proti Volu, ker se nadeja o najti podpore v grškem bro-dovju. —
V Enim pa, kakor vse kaže, so se ustavile vse operacije. Bržkone se Grki tudi tam pripravljajo na obrambo.
In pa brodovje ? Kaj pa je z grškim bro-dovjem ?
To moderno, lepo, dobro urejeno brodovje je že s početka zgrešilo svojo nalogo. Namesto da se je cepilo v eskadre in delilo svoje sile ter izgubljalo dragoceni čas — in brezuspešno razsipalo drago streljivo I — z bombardovanjem krajev, ki nimajo nikakorsne strategične važnosti, to brodovje bi bilo moralo že s početka nastopiti združeno in se lotiti kakšnega važnega kraja! Koliko bi bilo to v toiažoo in — v korist I — Grški, ako bi ne« vspešni, obupni vojni na kopnem mogli postaviti nasproti vsaj koji v^peh mornarnice! Morda tudi poveljstvo mornarnice ne pojmi svoje naloge?
Različne vesti*
Odbor pol. druStva ,Edinost" bode imel svojo sejo danes zvečer ob 8. uri, in ne v nedeljo, kakor je bilo določeno prvotno. Ker se je posvetovati o jako važni stvari, prosimo gg. odbornike, da ae gotovo udeleže te seje.
Coronini contra Zamparo. Na izjavo knezo-Škofijskega tajnika v Gorici Zamparo, naperjeno zoper interpelacijo grofa Alfreda Coroninija radi bolezni knezonadškofa, odgovarja Coronini v listu aReichswehru nastopno:
.Res je, da je prečastiti knezonadškof goriški, kakor rečeno v moji interpelaciji od dne 28. aprila, še le dne 1. aprila t. 1. nevarno zbolel in da se nahaja v takem duševnem stanju, da daje povoda resnim skrbem; ni pa res, da je bil knezonadškof v takem stanja že pred 1. aprilom, torej pred splošno poznanim pogovorom namestnika viteza Rinaldinija z cerkvenim dostojanstvenikom na večer 31. marca; kajti, kako bi bilo sicer mogoče, da bi bil knezonadškof vsaki dan, izvzemši sredo, čital sv. mašo, da za blagor njeg. ekscelence toli skrbni tajnik in njega prijatelji ne bi smatrali za potrebno, poklicati zdravnika in da bi bili dopustili toli dolg pogovor na večer dne 31. marca? Da se je pripravljala bolezen nadškofa in da se je pojav iste povspešil, je izrečno rečeno v tretjem odstavku moje interpelacije in je navedenih cela vrsta dogodkov, ki so provzročili to. O najbližjem povodn k pojavu bolezni, o predmetu in svrhi omenjenega pogovora sem se v drugem odstavku svoje interpelacije posluževal le nedoločne oblike, ko sem navajal le vox populi. Vzlic temu se čutim prisiljenega, da nasprotne trditve spisatelja izjave o teh točkah proglaaim neresničnimi dotlej, dokler se mu ne posreči dokazati resničnost istih, to pa tem bolj, ker ne soglašajo žnjim izjave goriške duhovščine in druzih poučenih oseb. Ni res, da sera stavil svojo interpelacijo lahkomišljeno, na podstavi govoric in zlobnih insi-nuacij italijanskih liberalnih listov, marveč je res, da sem isto dobro pretehtal in premislil, da poiz-vedeb sicer nisem dobil in mi niso došle od spisova-telja izjave, pač pa od resnih mož in zdravnikov, katerim je bilo le predobro znano zdravstveno stanje knezonadškofa. Lahkomišljeno pa se mi vidi postopanje g. deklaranta, da je opustil poklicati zdravnika one dni pred 1. aprilom in posebno dne 31. marca, in da ni preprečil dolgega pogovora, ako je bila bolezen nje ekscelence gosp. knezonadškofa taka, kakor jo slika on; laliko-mišljena je tudi njegova trditev, da najbližji vzrok bolezni je bil dogodek, ki ni v uikaki zvezi z narodnimi in politiškimi vprašanji, ne da bi navedel ta vzrok, kakor tudi njegova tako določna izjava, da se pogovor najmanje ni dotikal narodnih bojev onih dujj, ko vendar ni bil navzoč na pogovoru in ni misliti, da bi bil — po* s 1 u š a(l za v r a t m i.
Mutni svet tržaški. Sinočni, IX. javni seji, je prisostvovalo 38 svetovalcev. Seja, niti nje dnevni red nimajo za nas posebnega zanimanja.
Župan je priobčil, da je v imenu zbora odposlal Nj. Vel. cesarju sožalno brzojavko na smrti Nj. Vel. vojvodinje d* Alen$on, sestre Nje Veličanstva cesarice. Zbor je vsprejel ta korak pohvalno na znanje.
Svetovalec D o 11 e n z je na to izustil inter pelacijo, v kateri je naglasi], da je eksekutiva v najnovejši čas prestrogo postopala s trgovci, kajti za vsako malenkost že zabeležijo kakor „prestopek" in potem sledi globa globi. Saj še svoje* časno, ko je cvetela trgovina v Trstu, ni bilo tako strogo. Prosil je župana, da bi odredil, ako možno manj strogo postopanje. Župan je obljubi), da se hoče baviti s to pritožbo.
Svetovalec D o 11 e n z je opozarjal tudi, kako potrebno bi bilo, da mesto knpi hišo Žitkovo v ulici Stadion in jo podere, to pa iz arhitektoničnih ozirov in iz ozirov na promet.
Ves dnevni red te seje, kakor že rečeno, nima za nas posebuega zanimanja, ker se bavi le o malenkostnih notranjih gospodarskih predmetih.
Kdo agituje v cerkvi? V zadnji čas so Italijani jeli posebno napadati našo duhovščino, češ, da ista politikuje v cerkvi. Ali Italijani sodijo povsem drugače o dopustnosti agitacije v cerkvi, ako je ta agitacija — ujim v prid 1 Tako smo prepričani, da ne žugnejo ni žal-besede o onem duhovniku-inozemcu, ki je na velikonočni ponedeljek propovedoval v župni cerkvi v Pulji, in ki je v svojem govoru opetovano povdarjal italijan-stvo prebivalstva puljskega, a je ob zvršetku svo jega govora vzkliknil silno emfazo: Se siete ita liani, come lo siete, dovete essere anche romani cattolicil" In v očigled takim propovedim še govore Italijani, da naši duhovniki tirajo v cerkvi politiško propagando I Ako bi naši duhovniki tudi govorili svojim vernikom o narodnih svetinjah, jih verniki razumejo in čutijo sveto intuicijo svoje
zavesti, ali ako tujinec d' oltre mare, prepričan, da se nahaja »Delta provincia irredenta*, brez-obraznim cinizmom žali najsveteja čutstva svojih poslušalcev, ko jih moralno sili, da ogorčeni za« puščajo cerkev, v katero so došli, da bi slnšali besedo božjo, a ne raznih brezmiselnih in nenarodnih trditev, tedaj se mora smatrati to ne samo kakor propaganda, ampak celo kakor izzivanje in zasramovanje narodnih čutstev vernikov onega mesta, kj°v je ljudi razne krvi in jezika, a najma* nje Italijauov. Nočemo preiskovat', kolik) služi taka propaganda — da govorimo z »Našo Slogo" — cerkvi in koristi državi?!
Nekrščansko maščevanje. V Lovranu je bila navada, da so o Velikinoči nabirali darove za cerkvene postrežnike. Letos pa je tamošnji župnik — ki ni pristaš Hrvatov — odpravil to nabiranje, a Italijani govore javno, da je to storil zato, ker so rečeni služabniki glasovali z hrvatsko stranko. Ako je to res, potem priča ta dogodek, kako daleč zavaja strast cel6 take ljudi, ki hočejo biti modri, učeni in sveti.
Dijaika kuhinja. Smatramo za sveto dolžnost, javno izreči presrčno hvalo vsem p. n. gospem, gospodičinam in gospodom za sijajni glasbeni večer, ki so ga priredili dne 24. aprila v prostorih .Slovanske čitalnice" na korist dijaški kuhinji. V res« niči moramo povedati, da smo bili globoko ginieni, ko smo zvedeli o tolikem zanimanju za dijaško kuhinjo, in da se namerava celo prirediti koncert na korist tega podjetja, Nikoli pa bi se ne bili nadejali, da bode imela ta blaga misel toli lep vspeh.
Čisti dohodek koncerta — vzemši v poštev tudi darila, ki so se prijela povodom koncerta — znaša 411 kron. Lepa pomoč, ki nam je prišla ravno prav, ker blagajna je bila že popolnoma prazna.
Koncem leta se objavi, kakor druga leta, na* tanjčen račun, da bode vsak videl, koliko je bilo dohodkov, kako se je denar obrnil in kakov je stan premoženja. Za zdaj objavljamo samo še, kar smo po novem letu še sicer prejeli za dij. kuhinjo.
Darovali so nam : Blg. gospa Katarina Gregorič ... 50 gld. — nč.
, gospod F. Brttkner.....1 n — ,
, „ Kristjan Dejak .... 10 , — , „ , nam. tajn. An t. Rebek . 5 „ — „ . » Štefan PJmožič, naduč.
v Postojni......6 , — ,
vč. gospod Fran Normali .... 2 , — , „ „ Anton Petelin .... 2 „ — „
, „ Josip Omers.....1 , 50 „
n , Josip Alič......1 , — „
, , Rade Marzidovšek . . 3 „ — „
„ a Anton Jaklič.....5 a — »
Dijaki nabrali med seboj.....5 , — „
Vsem vam milim dobrotnikom naj Bog povrne tisočkrat.
0 priliki velikega plesa „Delalekega podpornega društva" darovali so sledeča gospoda : Loveto Karol, c. k. generalmajor 10 gld., N. E. T. vitez Rinaldini 20, N. N. 5, Kindinger Dr. Eduard 5, Busich Krištof 5, Pokorny Karol vitez 5, Šnebl Jakob 1, Paternost Ivan 1, Legat Fran 1, Pogorele Anton 2, Perhavc Jakob 1, Mandid Mate 1, Jaki<5 Anton 1, Žitko Fran 1, Rebek Anton 3, Vatovec Ivan Marija 2, Živic Matej 2, Ćanek Leopold 1, društvo Veteranov 5, rodbina Truden 10, Kankoč Ivan 10, Tomažič Josip 1, Gregorin dr. Gustav 3, Pretner Rudolf 1, Maurifi Anton 1, Gorup Kornelij 5, Mandi<5 dr. Fran 3, Sotlar Jak<;b 2, Dolinar Ivan 1, Kalan Andrej 1, Čud vod Mntej 1, Vučkovid Jurij 2, Društvo .Kolo" 3, H. J. 1, Sorli Anton 1, Prelc Štefan 1, Primožič Fra a 50 nvč., J. N. 60, N. N. 20, Sosič Anton 50, Kranjc Josip 50, Jos. Turk 3 gld.
Za razposlane listke.
Hribar Ivan župan Ljubljanski 5 gld., L. M. 1, Gorup Josip na Reki 10, Kalister Anton 1, Fi^go Peter, kanonik 2 50, Kodolitsch pl. Feliks 5, Dolinar Ivan 1, Čerue Fran kanonik 1, Schuster Dr. pl. Maks 1, D^facis Karol 2'50, Fiocch Dr. Leo 1-50, VitežiČ Dr. Dinko 3, Dejak Karol c. k. sve-tuik 2*60, Trnovec Bogdan svetnik 2 50, Sotlar Jakob 2.50, Mahorčič Mir. 1*50 Žbona Andrej 2.50, Machne Josip 2-50, Klemene Jakob 1, Economo & ftglio 10, Truden rodbina 6. Kludič pl. Anton 2 50, Pertot dr. Simon 1, Coglieviua D. 1, Haggiconsta G. G. 5, Mimbelli B. 5, Lloyd uprava 5, Ralli bar.
P. 4, Po^kaj Anton S 50, Šabec Ivan 10, Kalister Fran 10, Nabergoj vit. Ivan 3, L. P. 2 50, L, R. f'50, Goriup Ivan 5, MankoČ rodbina 5, Rrnelak Fran 5. Covacevich A. 5 Scuglievich & Anicich 2.
Iz Hrenovic nam pišejo: Z iano je iz poročil po časnikih, koliko škode in nesreče smo že trpeli ▼■led pogostoma ponavljajočih se požarov. Način, kakor so zidana poslopja, omogoča v prvi vrsti take pogoste požare. Vendar pa ne bi bile škode tolike, ako bi bili imeli primernih priprav za gašenje. Nedostajalo na* je dobre gasilnice in drugega potreb- i nega orodja. To pomanjkanje smo živo občutili vsi, j toda pomagati nismo mogli, ker je revščina velika. V tej zadregi pa nam je priskočil na pomoč v Trstu živeči tukajšnji poznani rojak, poznani rodoljub in človekoljub — goap. Ivan Šabec, veleposestnik v Trstu. Ta vrli mož nas je odrešil od vsa-cega nabiranja in skladanja kajti, kar sam nam je podaril vso potrebno svoto in sicer iz lastnega nagiba. Mi ne moremo druzega, nego, da se iz globine svojega srca zahvalimo blagemu dobrotniku, ki nam je dal sredstva na roko, da se bodemo mogli vspšeno braniti, ako bi nas zopet zadela nesreča po ognju. — Bog poplačaj torej g. Šabcu!
Nam pa je sedaj dolžnost, da se pripravimo in poučimo, da bodemo znali prav rabiti gasilno orodje, ter da tudi nekoliko sami žrtvujemo, da si preskrbimo Še gasilnega orodja, kolikor ga je potreba za toli veliko županijo.
Fran Žitko, v imenu preb. županije. Katastrofa v Parizu. Vseh žrtev strašnega požara našli so doslej 120. Od teh jih je identi-fikovBnih 101. Razne posamične odgorele ude in kose človeških trupel, katerih nikakor ni bilo možno agnoscirati, stavili so v posebno krsto. Izmed hudo opečenih je umrl general Munier.
Kakor je že običajno sosebno na Francoskem in Španjskem, da morajo ob vsaki taki priliki — hočeš-nečeš — nastopiti kakor javno strašilo anarhisti, tako se je tudi gled6 te katastrofe raz-nesel glas, da je požar navstal vsled atentata anarhistov na plemenite prireditelje dobrotvoritvelj-stvenega bazarja. Razglasilo se je tudi, da se je med ruševinami našla steklenica, v kateri da je bila neka eksplozivna snov (1). Toda tej govorici oporekajo razsodni ljudje. Vedno bolj pa se utrjuje menenje, da je navstal ogenj od cinemato-grafa in dokazano je, da se je baš v kijosku, kjer je bil ta aparat, to je v kijosku vojvodiuje Alen-
<jon, pokazal prvi plamen.
- •
* *
Nj. Vel. naš cesar in pa predsednik republike Faure sta si doposlala drug dragemu pre-srčuih brzojavk, obžalovaje katastrofo in smrt vojvodi nje Alengou. — Na pogrebu vojvodinje bode zastopal našega cesarja nadvojvoda Oton. Dan pogreba ni še določen. — Nemškega cesarja bode zasiopai knez Radziwill. — Papež je dal apostolskemu nunciju nalog, da izreče vojvodi Alengon-skemu sožaljo sv. Očeta.
Velika slavnost v Vatikanu. V baziliki sv. Petra v Rimu delajo se velikanske priprave za veličastne ceremonijo proglašenja novih svetnikov. Ta slovesnost bode še tekom tega meseca ; vršila se bode izrednim sijajem. Izvestuo pride v Rim na tisoče tujcev iz vseh krajev sveta, kajti že sedaj je povpraševanje po vstopnicah neverojetno živo.
Koledar. Danes (8.): Prikazen Mihaela, ar-hangelja. — Jutri (9.): III. povelikonočua nedelja. Varstvo av. Jožefa. — V ponedeljek (10.): Izidor, spoznovalec; Autonin, škof. — Prvi krajec. — Soluce izide ob ob 4. uri 45 min., zatoni ob 7. uri 8 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14 0 stop., ob 2 pop. 16 5 stop. C.
Narodno-gospodarske stvari.
Kako naj ae brani proti peronospori«
Dvogovor mej učiteljem in vinogradnikom.
Spisal I. 8. F o j a i o v.
Strupena rosa ali peronospora.
Vinograduik. Dobro jutre, gospod učitelj 1 —
Učitelj. Bog daj, Matija 1 No, kako je z Vami ? Kaj pravi letoa vase vince.
Vinogradnik. Eh 1 gospod učitelj, slabo je, slabo. Človek dela vse leto, muči ae od jutra do večera, koaiaj pričakuje trgatve, a glej, nima kaj brati t Da, da, Bog nas kaznuje — kaj bi nas ne, ko je dandanes ves svet narobe. Vae ljudstvo
je pokvarjeno, hudobno, preklinja vedn<\ radi če- J sar nam Bog pošilja šibe božje. Da, čujete gespod učitelj ? Letos je cvelo prav lepo, krasen zarod je bil; upal sem, da si letos malo opomorem, da poplačam dolgove, ali glej : tjekaj meseca julija, avgusta poslal nam je Bog šibo božjo; perje na naših trtah jelo je postajati belkasto na spodnji strani in polagoma je zgubilo zeleno barvo in je odpadalo. A tudi na vejicah samih opazil sem tako plesnobo in pozneje celo na samih jagodah. Nekateri pravijo, da je to strupena rosa ali peronospora, ali jaz mislim: da je to le šiba božja, proti kateri nimamo pomoči.
Učitelj, Da, da, dragi Matija — strupena rosa je bila, ali kakor jo mi imenujemo navadnim izrazom : „peronospora'.
Vinogradnik. Torej peronospora se imenike ta žival, ki nam je uničila minolo leto ves pridelek, vse naše nade. Gospod nčitelj 1 Jaz sem le malo učil pisanju in čitanju, radi česar vas prosim, da mi razložite natanjko, kakšna je prav za prav ta žival, od kje prihaja in kako da škodi trti in, kar je najglavneje : kako se je 1 lhko ubranimo ? Prav za prav sem prišel danes k vam le radi tega, da mi vse to razjasnite.
Učitelj, To pa hočem prav rad. Od jedne strani vas pomilujem in se žalostjo sem gledal, kako vam je ta vražja bolezen uničila veB pridelek; od druge strani pa bi me moralo skoro veseliti, da se vam godi tako. Da, da, šiba božja je to, kajti tudi ta nam je poslana od Boga, ali človek si je večkrat sam kriv, da ga tepe šiba božja — ker noče slušati onih, ki mu žele dobro. Veseli me, da pripoznavate svojo krivdo in trdo-vratnost in da ste se zatekli k meni, čeprav ne pravočasno. Vi kmetje hočete vse sami znati in nočete slušati ljudi, ki so nekaj više učili, nego vi in ki so vneti za vaše blagostanje; smejete se jim, ako vas hočejo pončiti, dokler ne pride čas spoznanja. No — ko vam pride voda do ust, tn pričenjate še le kričati in klicati druge v pomoč. Evo vas, malo plesnobe na trtnem peresa spravi vas v zadrego in ne znate si pomoči. Tu se vidi vaša modrost. Poučiti vas hočem, ker želim vaše dobro in sem vnet za napredek slovenskega kmeta in ker mi je tudi naloga poučevati nezavedne.
Strupena rosa torej ali peronospora je ple-snivost ali glivica, mala rastlinica, imenujte mi jo kakor hočete. Prikazuje se najprvo na spodnjem delu peresa med rebercami, potem pa tudi na zgornjih delih mladik in celo na grozda samem. Najčešče in najprvo opaža se na spodnjem dela peres temno belkasta plesnjav, kakor da bi kedo potresel belo moko. Ta plesnjav ni nič druzega nego male vejice, ki so porastle iz samega peresa. Povedati vam moram tudi, da se jo pokazala letos peronospora tudi na jagodah samih in sicer že med cvetenjem, kar se ni moglo videti s prostim očesom, temnč le s povekšalnim steklom: male jagodice so postale rudečkaste in so odpadle. Omenjam vam te radi tega, da vam pozneje lahko dokažem, da se moramo braniti proti peronospori .preventivno", to je, predno opazimo le najmanjši
znak o peronospori.
Vinogradnik. In smemo li upati, da
uničimo v kratkem tega škodljivca in da ga spodimo tjekaj, od koder je prišel.
Uči te j. Ta up le na stran, dragi Matija; zadovoljui smemo biti in le Boga moramo hvaliti, da se je našlo tako sredstvo, katerim se lahko obranimo te bolezoi.
Vinogradnik. No, in kaj je samo pri nas ta peronospora?
Učitelj. O, ne; razširjena je že po vsem svetu, samo ljudje se je znajo bolje braniti, nego vi in niso tako trdovratni kakor je naš kmet.
Vinogradnik. Iu na kak način škodi prav za prav peronospora grozdju.
Učitelj. Evo vam, le v par besedah hočem vam razjasniti vse Ako je peronospora napadla trto, odpada ji perje manj ali več, včasih popolnoma; mladike venejo in s tem tudi mladi groidiči; nadalje grozdje ne dozoreva popolnoma, da, jagodo pričenjajo odpadati, večkrat odpade celo ves grozd. Največo škodo pa trp6 trte aame, kajti mladike ne izraščajo popolnoma. Trte, ki bolehajo več let zaporedoma ua peronoapori, se ne morejo razvijati in mr& vsled tega.
Vinogradnik. Zakaj se ne more razvijati trta, ako jo napada peronospora.
Učitelj. Kak>r bi vam moraio biti znano, dobivajo vae rastline hrano, da ae zamorejo razvijati in rasti, ne samo iz korenin, temveč tudi iz perja samega, to je: perje srka en del hrane tudi iz zraka; ali ne samo to, v perju se delajo razna tvarine, ki so neobhodno potrebne, tako n. pr. sladkor, ki prehaja potem v grozd ; in dajejo sada samemu sladkorja in drugih sestavin. Ako odpade trsu perje, primanjkovala mu bode tedaj hrana, ki mu jo je dajalo isto, grozd ostane kisel, kajti ne bode dobival sladkorja. Miadike torej, ki bi morale roditi prihodnje leto, ostanejo slabe, šibke, ne dozorijo popolnoma, radi česar pozebč lahko v zimi in tudi ne rode skoro ničesar. Trs sam, rastlina sama zaostane tudi v rasti, kajti ni sama ni dobivala dovolj hrane. Ravno zadnja leta so nam dokazala, da so pozeble v nekaterih krajih one trte, ki so močno bolehale na peronospori, a druge pa, ki so le malo bolehale, niso rodile skoro nič. Škoda torej, ki nam jo provzroča peronospora, je tako velika, da ne snnte dvomiti niti za tre-notek o upotrebljivosti in uspehu onih sred tev, katere nam nasvetuje znanost in ki so, praktično izkušena, dala najboljših uspehov.
Vinogradnik. Zakaj je letošnje vino, pridelano od bolanik trt, mnogo slabeje, g ozno kislo in lahko spremenljivo in se ne drži tako dolgo, kakor ono drugih let.
Učitelj. To je povsem lahka in razumljiva stvar. Sladkor, k;?kor sem vam že omenjal, ki je v jagodah, proizvaja se v perj'i samem. Ta sladkor se dela torej v perju, prihaja kakor taki v jagode in prehaja iz teh v mošt; mostni sladkor se spremeni med vrenjem v špirit iu ogljenčevo kiselino; zadnin izpuhti. Ako torej odpade perje vsled bolehanj* na peronospori, ne daje ni jagodicam sladkorja, grozd ostane zelen in mi dobimo iz njega le kislega mošta, ki ima malo 'sladkorja v sebi.	(Pride Še.)
Najnovejše veatl«
Dunaj 7. (Zbornica poslancev.) Pravosodni minister je izjavil na razno interpelacije, da novi civilni pravdni red stopi v veljavo koncem leta 1898. Potem se je nadaljevala razprava o zatožbi ministrov. Pravosodni minister je povdarjal, da včerajšnje izjave ministerskega predsednika uiao mogli ovreči govorniki, ki so sledili. Jasno je vsakemn juristu in noiuristu, da m možno predbacivati ni-kak.« kri de in nikaitega slu bega namena nobeni vladi, uko je' nastopila leto pot, katero so hodile prejšnje vlade in katero je potrdil soglasni parlamenta. Iz tega sledi, da oni, ki predlagajo obtožbo, niti ne mislijo resno na to. (Strašen hvan na levici. Klic': preklicali 1) Ker se vi bar ni hotel potolažiti, je predsednik pretrga! s*-jo
Carigrad 6. Elhem-paš# poroda o popolni zmagi pri Farbali. Grki so ne umakcili po noči. Zjutraj pa so Turki napali Farsalo iu zaseli mesto. Divizija kavalerije je proganjala sovražnika v smeri proti Domoko^u. Grki so ostavili velike zaloge municije in živil. Turki se pripravljajo, da se pomaknejo preko Domokosa v Lamia.
Pariz 7. Vojvoda Aumale, bivajoči v Siciliji, je umrl v isti hip, ko je izvedel o smrti vojvodinje Alengon.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovano z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vis prejasne gospe prestolonaslednioe-udovo nndvojvodinje
21ar	fan 1J e
Steklenica velja 20 kr.
Tr^ovinahe bvxojavke ln v lati.
jiadlmp*ifca. Pšouioa *ujesen 6.96 6.97 Pšenica aa maj-juni 1897 7.48 do 7.49 Ovea za jesen 5.31 —5.33. — Ri za spomlad —. — .—. Koruza za mnj-juni 1897. 8.36*3.87 Panira »uiv». 0li 7>t kil. f. 7-86 7 90 od 79 fc.lo.
7 90 7-95 od BO kU. i. 8.---8-05.. od 8!. kil. f. 8*06
810 , >d H9 kil. tov —.--.—.	5- — H-—
prono 5-80-- 6 26.
Pšenica: Ponndbo in promet dobro povpraševanje. Prodalo se je 12.000 met, at., cene nespremenjene, trg miren. Vreme : lepo.
t'fc»a.	nkani a!i<IW for. 11.6* do — —. Kari
po f. 11.80 zopet mirno.
Praga. Ctmtrilugal nori, pottnvljuu v 'fru i carino ?ro<l oiipoMi!j*tn ,>rooej f, 00*50 31*25 CcucatM« 32*75—33'— ĆV'vluu ii^-50- 83.75 V KIbvh«orl". B8* —
H&vro. Kava H»nto» goori averntr* za maj 48.50 september 49.5U Btalno.
Hamburg. Hantn« k od avcrage «* maj P9'75. z» septem-ber 41.25, za decoinber 42.— la marc 42.50. stalno.
iiovAia T. maja
Dri&vni dolg y papirja „ „ aiobru AvstrijaV* reufn » zlatn „ „ » kronah Kreditne akoijo . . . London 10 Lit. . .
danon
. 101.90 . 101 76 . 122.65 . 101.40 . 360.75 . 119.55
Napoleoni.........9.62'/,
20 mark .......11.72
100 Italj. Ur	. . 46.20
včeraj 101.80 101.85
122.55 161.40 361.60
119.56 9.62'/,
11.72 46.177,
Lastnik kensorcii lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.