228. številka Ljubljana, v sredo 7. oktobra. XXIV. leto, 1891 za pol leta 8 gld., 7.a četrt leta 4 gld., za jeden iijanje na dom računa se po 10 Itr Izhaja vsak dan »vei«r, izimf.i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za poS na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiriBtopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi Se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*2. DpravniBtvu naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativno stvari. R "ko posojilo in Nemci. Upisovanje Da uovo rusko posojilo bode se v kratkem pričelo v i'arizu, to je okolu sred ine tekočega meseca. Na čelu toga podjetja stoje tri naj-ugledneje Pariške banke. Ta (iuaucijska operacija ne bode se upotrebila na konverzijo kakih prejšnjih dolgov, nego bode Čisto novčno posojilo. To potrjujejo vsi nadi Duuajski židovski listi, ki ne morejo zatajiti" svoje zle volje, da se je Rusiji posrečilo dognati to posojilo. Nemška žurnalistika v „reichu" je v tem oziru še veliko bolj na slabšem. Berolinski časopisi, raz-koračili so se bili na široko, ko je bil prvikrat govor, da se bode Rusija ozrla po posojilu ter so izrekli, da se bode nemški narod protivil temu posojilu. Za trdno bo bili preverjeni, da se pri tako važni tioančni operaciji ne bode moglo prezirati Berolina, da se bode upisovanje posojila vršilo v Ilerolinu, če ne izključno vsaj večinoma. A stvar zasukala se je vbo drugače nego so si jo predstavljali oholi Nemci, meneči, da brez njih se ne more dognati ničesar. Ruski finančni minister Višnjegradski izjavil je odločno, da niti ne potrebuje nemških bank za to posojilo, katero bode dobil že drugod. Navzlic temu silijo se nekateri Berolinski bankirji tako rekoč naprej in hote s tem dokazati neko naklonjenost, za katero so se pa ruski mero-dajni krogi prav lepo zahvalili. Čitati je bilo, da je nemški cesar očitno grajal postopanje teh nemških bankirjev, kateri bi morda s svojo nadležnostjo radi pokazali pred svttom, da brez nemškega kapitala ni mogoče dognati tako velikanskega posojila, kakor ga namerava vzeti baš sedaj Rusija. V Rusiji ne čudijo se samo tej nemški prisiljeni prijaznosti, nego mnogo listov se očitno posmehuje Nemcem, rekoč, čemu se urivajo s svojim kapitalom tam, kjer jih nikdo klical ni in jih tudi ne potrebuje.. Nemški listi zdaj ugibajo in si belijo glave, kuj bode Rusija počela z novim posojilom 500 milijonov rubljev. Boje se, da bi jih ne porabila v vojue Bvrhe. Rusija imela je sicer letošnje leto slabo letino v svoji državi, v mnogih gubernijah trpi ljudstvo pomanjkauje, glad in lakota tarota v mnogih krajih Širne Rusije narod. Iz tega sklepal je marsikateri neprijatelj Rusije, da se ji ne bode posrečilo dobiti v posojilo tako velike vsote. Tako bi se morda bilo tudi res zgodilo, da določuje samo Berolin, ki je že jedenkrat tako temeljito pogorel, ko je še takrat vsemogočni kancelar Bismarck uprizoril vojoo proti ruskemu rublju. Vse ni pomagalo nič, rubelj stoji danes bolje nego je stal poprej, mogočni nemški kancelar pa premišljuje v svoji samoti, kako vse mine na Bvetu. Vse njegove mahinacije in spletke neso imele nobenega trajnega uspeha in neso oškodovale ruske denarne moči. Tako slavila bode brez dvoma Rusija tudi z novim posojilom novo zmago. Pripravnost in rado voljnost francoskih najveljavnejših denarnih zavodov dokazuje, da seBtanek v Kronstadtu ni bil samo prazna vojaSka parada, nego da ima velike in globoko sezajoče posledice. Francoski denarni trg pokazal bode, da zaupa v fiaancijelno moč svoje nove prijateljice Rusije in da bogata Francija vzmore tudi brez nemške pomoči pokriti rusko posojilo. Na vsak način bode odgovor, katerega bode dala finan-cijelna Francija, jako važen in tehten, če bode podprl to kar je malo poprej se ustanovilo in ukrepilo na političnem polji. In po vsem, kar se je godilo v poslednjem času, ni nobenega povoda dvomiti nad tem. Z živim zanimanjem zre torej vse v bližnjo bodočnost, ki bode akoro pu kazal a, je li so opravičene nade Rusije in kako bode Francija odgovorila na to zaupanje svoje prijateljice. Pisma iz Zagreba. Zagreb, 23. septembra 1891. Jubilejska razstava. IX (Razstava Hadja in grozdja) Zadnjo nedeljo, 27. septembra, otvorjena je bila svečano razstava sadja in grozdja. Predsednik eksekutivnega odbora, g. Vukotinovie, rekel je pri tej priliki, da sadje ni samo lepo za oko, ampak tudi znamenito za trgovino in posebno koristno za gospodarje. Da so pokaže napredek v sadjarstvu in da se obodri občinstvo, da več skrbi posveti tej gospodarski stroki, za to je prirejena ta razstava. Da je sadje zares lepo, prelepo za oko, o tem se VBak takoj prepriča, ko ustopi v razstavo. Prav lepa podoba odpre se mu tu pred očmi. Dvorana je ugodno okrašena z raznovrstnim zeU u, ci, ,em sadnega drevja, vinskimi trtami, pa tudi to' ikinimi vejami, a izmej tega zelenja, z okičenih šte až in mnogobrojnih miz, gleda nam nasproti krasno sadje v tisočerih barvah in mi kur obstojimo in se divimo tem krasotam, in slastno dišemo vsakovrstne dišave, ki nam jib zrak kakor na pozdrav nasproti nosi. Ko pa pristopimo in si bliže ogledamo pojedine zaklade te krasne razstave, se pa še bolj čudimo. Ljudje kar strmijo nad ogromno množino različnih vrst pojedinega sadja, jabolk, hrušek, breskev, sliv, posebno pa grozdja, in pa nad izvrstno kvaliteto posebno nekaterih vrst. Večini Ijndij, ki pridejo semkaj občudovat krasno blago hrvatske sadjereje, še se sanjalo ni, da bi tako lina, debela in dišeča jabolka, hruške, slive in breskve mogle pri nas roditi, kakor jib tukaj na razstavi prvikrat vidijo. In res, naši javni zavodi, kakor „Pokušalište brv. hI. gospodarskoga družtva", križevačka zem. „gospodarska i šumar, škola", „Ratarnica v Požegi", in neki privatni i/.vrstu i pomologi storili so vse, kar se po umetni sadjereji in po razmerah podnebja v Hrvatski doseči more ; za temi odlikovali so se tudi učitelji po deželi s šolskimi vrti in nekateri diletantije, ki so prav lepih rezultatov dosegli. V sredini dvorane postavili so si nekateri iz-ložitelji (Pfister, dr. Ivo Malin, grof Kulmer Miroslav, baron Raucb Gejza in trgovec Zagrebški Les-kovac) sami posebue stalke, štelaže, v raznib oblikah, največ piramidi podobne, katere so okusno okrasili in napolnili b plemenitimi jabolki, hruškami, breskvami, slivami, grozdjem in tudi drugim sadjem. Pri 1'tistem odlikujejo se velika jabolka Bel le po n to is e, pa tudi lepo sušeno sadje. Pri Mali-novi piramidi, ki ima krasen baldahin od zelenega hojevja, občudujejo ljudje največ grozdje, vzgojeno na Ameriški podlagi, pa tudi posebno lepa jabolka: Calville — rumene in bele, tafetnice in reinette vet vrsti. Rauchova piramida je posebno zanimiva: V dnu je raznovrstno sočivje, ameriški hžol, burgundska repa, čebula, čeHenj itd., zgoraj pa mnogovrstno sadje, domačo in lepo tuje sudje, presajeno v naše pod- LISTEK. „Zadnji list". Sardou na čitalničnem odru — odkrito izpo-vem, da mu je to gledališko naznanilo presenetilo ; obšla me je bojazen, da prva predstava v novi sezoni ne bode niti na čast našim igralcem, niti v korist „Dramatičnomu društvu", a drago voljo kon-statujera, da je bil moj strah jalov. Predstava bila je dokaj boljša, nego sem se nadejal, ako tudi ue morem povBem pritrditi blagobotnini besedam časnikarskih poročevalcev. Izmej vseli modernih dramatikov francoskih je baš Sardou najbolj fraucosko-naroden iu tisti neuprit gaulois", s katerim se Francozi tako radi ponašajo, je njemu lasten bolj nego kateremu koli drugemu pisatelju. Že prod tridesetimi leti jo Frau-cisque Sareey karakterizoval Sardou a kot pisatelja, katerega umotvori nikakor ne zadoščajo navadnim zahtevam dramatiške umetnosti, kajti dejauje samo ob sebi in njega logični razvoj iu završetok, dru matična verodostojnost, vae to je Sardou-u stvar minj-šega pomena; glavno skrb obrača na duhovit dijalog in na efekt v pusamnih prizorih, na krasne deko- racije in bogate kostume, skratka na stvari, katere zanimajo gotovo zelo razvajene Parižane. Zlasti pa velja vse to o Sardou-a veseloigrah, o katerih bi se moglo reči, da so dramutizovane „eauserie-e", kakor jih pozua in čisla samo Francoz. Tudi „Zadnji list" je takšna igra. Pesnik ustvaril ju dve osobi. ProBperja pl. Blocka iu Suzano pl. Uric, dva tipa, srečno izbrana iz množine uzorov, katere jo videti v Parizu, a virtuoz v dramatski tebniki sestavil je nekaj dejanja, kateremu ni drugega namuua, nego podati glavnima osebamu priliko uaBtopiti in pleBti gracijozno svojo Bpletko. Psihološko motivirana igra to ni, kakor Bploh Sardou-a ni soditi po naših od Nemcev slepo privzetih estetiških iu dramatiških nazorih; to je literaren kavijar, ki prija le ljudem „riti de siecle", nam pa postane kmalu zoperu, ker smo vajeni kompaktne književne hrane, duhovitih dijalogov in fino eizeli-rauih dovtipov pa še ne č slamo tako, kakor ondu, kjer se zmatra umetniško dovršeno uživanje življenja za končni smoter vsega bivanja. Prosper pl. Block, pravi pravcati „rouoH, povrnil se je z dolgega potovanja, s katerim je do* stojuo zaključil dosedanje malo uzorno svoje življenje. Da si osigura brezskrbno bodočnost, ukrenil je, osrečiti bogato in lepo gospodičiuo Marto pl. Crusolles, sestro gosj>e Vanbove Prosper in gospa Vauhove sta dobra znanca, celo ljubila sta se nekdaj, toda še pred svatbo Klarisino z gospodom Titom pl. Vanhove-om. Le zadnje pismo, katero je pisala Klarisa svojemu Prosperju, ui prišlo v roke adre-Batu, nego ostalo skrito v neki sošici v salonu, ki je služila ljubimcema kot poštna tružica. Prosper si osvoji ti list ter ga namerja kot malo skrupu-lozen, širokovesten mož uporabiti proti nekdanji Bvoji ljubici, oziroma jo prisiliti, da dovoli v njega zakonsko zvezo z Marto. Klarisa skuša dobiti ta list iz rok Prosperjevih, a ker jej to ni mogoče, naprosi svojo soroduico, Parižanko Suzauo, da jej pomaga. Lov na ta list je vsebina vsej igri,' ki se konča z zaroko Prosperja iu Suzane. Dejanje v „Zadnjem listu" je torej prav siro-mašuo, vsa igra pa taka, da zahteva izbornib igralcev, sicer propade brezjiogojno. Sardou a uspešuo igrati je mogoče le rafiniranim glumcem, „Zadnji list" je pa še toliko težji, ker ima le dve hvaležui ulogi, dočim so ostale, ako niso izvrstno predstavljene, skoraj smešne. Ako torej uedeljska predstava ni povsem ugajala, krive so temu razven slubostij igre same tudi nebje, ki tukaj (v Lužnici pri Zagrebu) dobro uspeva; od njegovih jaboik imenovali bodemo vrati reinette: ananas, biserke, rarubourke (posebno debele), in vrsti calviile-jabolka: Calville d'Anjou, italijansko kal-vilko in rumeno kaivilko, in pa tudi: zlatno par-menko, jesensko rožmarinko; od njegovih hrušek pa bo posebno lepe: Beurre incomparable, Duchesse d1 AngouIOme (lepe debele), miel gria in citronove hruške. Leskov čevn razstava je posebno poučna: on nam je izložil plodove svojih sadnih dreves in vinskih (rt, ki jih je prod petimi letmi zasadil na svojem posestvu na Prekrižji v Zagrebu in tu vidimo prav lepi uspeh tujih sadnih dreves presajenih na našo ilovnato zemljo; prav lepe so njegove vrsto reinette — in calville — jabolk (prekrasna je reinette superbe), jabolka „Nou plus ultra", slovenske srčike in Celliui-jabolka; hruške so mu lepe: Gloire de Pomologie, debele žute Beurre Arenburg, Bonue Louiee of Jesf-y in dr. ; breskev je par tujih vrsti, posebno lepih, „Suuvenir de Java" iu »Malte de Pariš" in vefi lepih domačih domačih vrst; od sliv omenili bodemo angleške debele in drobne „Dem-solm-Moustre". Politični razgled. V Ljubljani, 7 oktobra. Češke razmere. Odločno pobijanja Dunujnkih punktacij in to od dosedanjih organov staroeeške stranke, vzbudilo je veliko pozornost, zlasti v Dunajskih krogih, in cujejo se različni komentari. Mej drugim pripoveduje BO tudi to, da je sklical liieger baš pred cesarjevim posetom shod zaupnih mož staročeških iu na tem shodu izrekla so je baje ogromna večina kar najodločneje proti česko-neiiiški Bpravi, kakor jo hoče Biloina uveljaviti vlada. Stavil se je predlog, da naj vlada ravna z Dunajskimi punktacijami tako, kakor ogerska vlada s predlogom o relormi uprave, kateri predlog je bil vsprejet z veliko večino gla sov. — Pred kratkim bil je tudi shod inladočeških zaupnih mož, o katerem se pravi, da se je bavil skoro izključno z govori mladočeškega poslanca prof. Masarvka. Nekaterniki predlagali so baje, da se izključi Masaryk iz stranke, kateri predlog se je pa po dolgih debatah odklonil, izreklo se je pa obžalovanje o njegovem javnem postopanji. Masarvk zagovarjal se je prav odločno, kažoč na to, da so v istem zinisui, kakor on, govorili tudi drugi mla-dočeški poslanci} zlasti £ym, Kaizl in Krauiaf, toda navzočniki niso pustili obveljati njegovih razlaganj. Najboljša prijatelja Masarykova, poslanca Kaizl in kiuuiar. se tega shoda nista udeležila. .Mi-,u v k izjavil je končno svoje obžalovanje, da ni v soglasji s strankinimi nuzori ter obljubil, da se bode odslej ravnal po direktivih, ki je bode dajalo vodstvo stranke. Na tem shodu obravnavalo se je tudi o raznih drugih uprašautih, zlasti se je pa sklenilo, storiti kar je mogoče 1. za slovansko idejo, 2. za državno pravo, in 3. postopati radikalne je nego doslej. Že prihodnje dni poročali bodo nekateri mlado-češki poslanci svojim velikem o ukrepih t< ua shoda in Be bode zlasti pokazalo, kako Bodijo MtadoČehi postopanje češkega namestuika o priliki cesarjevega poseta. Grof Thun skrbel je namreč zato, tla ni bil nobeden mladoeeskih voditeljev povabljen na oficijelne »lavnosti, kjer bi bil mogel priti v osobno dotike s cesarjem. — Glasilo mladočeške stranke priobčilo je velezanimiv članek o politiški bilanci cesarjevega potovanja po Češkem ter pravi mej drugim: „Kake bo sedanje razmere na Češkem? Ali se je kaj storilo za mir v deželi? Ali se je te dni odpravil na- naši nazori o dramatiki, sosebno pa naše gledališke razmere. Jemati je v poštev naš oder, na katerem je Kolikor toliko dovršeua igra v eusemble u povsem nemogoča, borne dekoracije, oskromno razsvetljavo, kostume in naposled tudi umetuiško preteklost naših igralcev, od katerih ne smemo zahtevati preveč. Tudi v nedeljo storili so naši igralci, kar jim je bilo mogoče, a da so se malo bolje na pamet učili, uspeli bi bili še dokaj bolje, kajti baš v tej igri, ki je tako rekoč koncentrovana v dijalogu, je treba, da gre vse gladko in točno. Od igralca, ki svoje naloge ne zna, ni mogoče terjati, da govori nuanBirano, kakor to zahteva igra, in to je nedo-Htatek, ki smo ga v nedeljski predstavi močno čutili. Vsa igra se je preveč vulgarizirala, vse je bilo preveč po domače, in to ni bilo umestuo. Brez ugovora najboljša bila je gospa Borštnikova, ki je res prava umetnica. Gospod Borštnik igral je izvrstno, toda malo preveč .sans ge*ae", ne vemo zakaj; jeli hotel morda prestrojiti ulogo svojo, da ne bode preveč razlike mej njim in gg. Danilom in Perda-iioin ka-li? Omeniti bi bilo sicer Še marsikaj, a vse to bo da zboljšati, ako bodo igralci svoj poklic lesno izvrševali in se marljivo vadili. M. roden prepir, ki razjeda do kosti j vse našo poli-tiško in gospodarsko Življeuje? Ne! Mej Čehi in Nemci na Češkem ostalo je vse tako, kakor je bilo prej. O spravi mej Čehi in Nemci govori se sicer jako mnogo, ne stori bo pa ničesar. Mir in sprafa sta mogoča le, ako se ponove vse narodne in državnopravne pravice naroda Češkega na Češkem, na Moravi in v Šleziji. Restitucija teh pravic raz-gnala ni vse one elemente, ki se želno ozirajo v Berolin, in uničila vse germanizatorske nakane. S*apary in Ap%wnyl. Grof Szapary govoril je te dni v liberalnem klubu iako obširno o namenih vlade za prvo bodočnost iu pri tej priliki tudi prav rezko odgovarjal večnemu ministerakemu kandidatu grofu Apponyi-ju, ki se je bil pred kratkim odločno izrekel proti sedanji vladi sploh iu proti grofu Szaparvju uapoae. Grof Szapary očital je svojemu nasprotniku, da se bori z nepoštenimi in kavalirja nedostojnimi sredstvi, pobijal Apponyijeve državniške teorije in raz-jašnjeval slušateljem svojim uzroke zbok katerih je krenil grof Apponyi drugim potom. Pobijal je tudi stališče opozicije glede upravne reforme in obsojal odločno nje parlamentarno taktiko, ki je deželi na škodo, narodu pa v sramoto. Viiaisjc države. Bolgarski ministri. Bolgarski pravosodni minister TonČev odpovedal se |e svojemu mestu in je prevzel namesto njega upravo pravosoduega ministerstva Grekov, ki ie zajedno minister vnanjih zadev. Glede uzrokov temu nepričakovanemu odstopu TonČeva se še ne ve ničesar, nekateri trde, da so nastale mej njim in Stambulovom osobne diferencije, dočim Be z drage strani čuje, da se je umaknil Tončev, ker ne more in ne mara prevzeti odgovornosti za nasilno vladanje Stambulova. Razširja se tudi vest, da je odstopil TonČev, ker ga ne trpe narodni poslanci, kateri se snidejo v sobranje že prihodnji mesec. Odkritje Garibaldtjevega spomenika. Dne" 4. oktobra odkril se je v Niči spomenik Garibaldi-ju jako slovesuo. Od Garibaldijeve obitelji navzočim je bil jedini general Canzio, mimo njega zbrali so se mnogi italijanski in francoski poslanci. Francuski govorniki uaglašali so hvaležuo zasluge Garibaldijeve, ki si jih je stekel za Francijo v dneh nesreče I. 1870. General Canzio oziral se je tudi na sedanjost in rekel, da so današnje razmere težavne, zlasti ker hoče vkupni sovražnik naroda italijanskega in fraucoskega zasejati mej njima razkol, kažoč na Rim, toda ta prizadevanja niso vredna velikosti, slave in misije, ki jo iuu izpolniti Francija. Francoski žurnalist Rane govoril je kot zastopnik republikanskega časopisja francoskega ter izjavil v imenu stranko republikanske, da odbija le-ta odločno sumičenje, kakor da bi hotela Francija ponoviti posvetno vlado papežu. Rekel je, da treba delati na to, da se bodo nesporuzumljenja, ki so nastala mej Francijo in Italijo, zopet odstranila, zakaj konflikt mej tema dvema tako sorodnima si narodoma bi bil hudodelstvo doprinešeno svobodi in nezavisnosti narodov in vsej civilizaciji evropuki. Končno govoril^ je finaučui minister Rouvier, kažoč na idealno prijateljstvo, katero je nekdaj družilo Francijo in Italijo. Naglašal je, da je Garibaldi hrepenel po tem, videti demokracijo močno in uplivno zaščitnico svobode, pravice in miru. Tudi Rouvier izrekel se je proti papežu kot posvetnemu vladarju, kar je sosebno v Italiji naredilo jako dober utis. Dopisi. Iz IVovega meNta 6. oktobra. [ I/.v. dop ] Pri zaslišanji prič v zadevi obsojenih dijakov, zapisale so se izpovedi g. M. drugače nego jih je on storil, in se je moral zapisnik na njegovo odločno zahtevanje deloma izpremeniti. Posebno mnogo govoril je baje sin gostilničarja pri „solncu", ki je bil nemšk turnar in sovraži strastno vse kar je slovenskega. Pri nas je zdaj, kakor da je progla-glašeno obsedno stanje. Po noči hodi šest žandar-mov po mestu, a v ponedeljek so hodili tudi po dnevi. Gosp. vitez Schvvarz hodi zvečer eam od gostilne do gostilne gledat, so li vse zaprte, ter posluša pri oknih in pri vratih kaj se v hiši govori. Gotovo ne pozna nemškega pregovora „der Horcher an der Wand* itd. Žandarmi imado strogo povelje, „aretirati" vsakega, kdor govori kakor koli o vitezu Schwarzu, kdor bi na kaj ugovarjal, proti temu smeti je rabiti orožje. Naš mestni zastop je razburjen do skrajnosti; mnogoletni naš župan g. dr. Pozuik, ki si je pridobil za mesto velikih zaslug, odpovedal se je županstvu in kakor se čuje odpovedal se bode tudi ves mestni zastop in corpore. V nedeljo obsojen je bil po § 11. že omenjene cesarske naredbe izza Bachovih časov gosp. R . . . . n na 14 dnij zapora, ker je v neki gostilni govoril nekaj o Babljici viteza Sehvvarza in pel „Hej Slovaui", a VBe mesto vedelo je že v soboto, da mu bode toliko zapora odmerjenega, kajti viteza Scbwarza oproda Tauzher pripovedoval je to vsakemu, kdor ga je hotel poslušati. V nedeljo stopila sta iz gostilne pri „solncu", dva jako čislana gospoda M. in T. — ter se v pogovoru nekaj smejala. Na krat priskoči vitez Schvvarz z redarjem, jima očita, da sta njega zasmehovala in ju upraša po imenih. — V soboto priredila je naša Čitalnica kraBiio patri-jotično slavnost, da praznuje cesarjev imendan. Scbwarza seveda ni povabil nihče. Čemu neki! Zato jo jo pa skupil poveljnik .garde", kajti Schvvarz ga je trdo prijel, zakaj ne igra godba po mestu in ko mu je povedal stotnik, da igra godba v čitalnici, kjer se slavi cesarjev rojstni dan, rekel je Schvvara: n Ali je čitalnica več, kakor cesar V" — Kaj ni tletno tu v ljubem našem Novem mestu ?" Peti nd vaj setletnica čitalnice v Št. Vidu in. BI. Potočnikova slavnost. (Konec.) Došla je obilica telegramov in pozdravov iz raznih krajev. Ob 3. uri pričela se je vrtna veselica z vojaško godbo. A neugodno vreme kazilo je mnogo. Sploh se je obžalovalo, da se veselica ni priredila že prej, ker je bilo zarad neugodno izbranega dneva (cesarjev god) mnogo uradnikov zadržanih. Tudi iz Ljubljane došlo bi bilo niuogo narodnjakov, da se je slavnost vršila Se v poletnem času, ko je bilo še ugoduo sedeti na prostem. Tako pa je jesensko deževno vreme bilo popoludanski veselici ua veliko kvar. Občinstvo bilo je omejeno na tesne notranje prostore in se veselica ni mogla vsled tega popolnoma razviti. Navzlic temu prodajale so bo pridno številke za šaljivo loterijo in tudi knjižica „Blaž Potočnik" spečevula se je prav povoljno. Glavni del slavnosti popoludauRke bila je .Beseda", ki Be je vršila prav lepo. Da bo bili vsi prostori do zadnjega zasedeni, ni treba omeujati posebej. Pričela so je Beseda ob polu 7. uri. Pevske točke izvršile so se prav dobro in smo posebno občudovali Krasne glasove brdkih pevk v mešanem zboru „Na planine" in v narodnem mešanem čve-terospevu „Kje so moje rožice". Slavnostni govor izvršil je na splošno zadovoljnost predsednik čitalnice g. S. Jovan. Vilharjevega „Mornarja" zapel je g. Žirovuik z lepo donečim glasom prav krepko iu je občinstvo odlikovalo pevca z živahnim odobravanjem. Moški zbor zapel je dva zbora, Nedvedovo .Zvezno" in Vašakov „Moj dom" prav dobro. Konec Besedi bila je gluma „Oče so rekli, da le!" V tej igri nastopili so stari znanci Št. Vid-skega odra. Za Jerico in mesarja Debelca nesrno dvomili, da dobro rešita svoji ulogi, kakor sta tudi res storila. Jako ljubki prikazni sta bili Avrora in Liza. Doroteja bila je povsem povoljna skrbna soproga. Dr. Ljuboslav iu njegov netjak Dragotin bila sta popolnem na svojem mestu. Izrekla bo je splošna Želja, da bi vrli diletantje Št. Vidski še večkrat bo pokazali na odru. Po Besedi razvila bo je Živahna prosta zabava. Tako je dostojno praznovala čitalnica Št. Vidska, ki je mej najstarejimi čitalnicami na deželi, svoj petindvajsetletni obstanek in spomin svojega ustanovitelj«, ki je spozual, da so čitalnice in bralna društva koristna za probudo in omiko naroda. Takrat še ni bilo Mahničeve kuge, ki bi najraje Ugonobila vsako še tako nedolžno in pošteno zabavo, kakor se prirejajo po naših čitalnicah. Naj bi čitalnica Št. VidBka našla mnogo posnemovalk, ki naj bi vse tako krepko napredovale, kakor je to storila ona v petindvajsetih letih svojega obBtanka. Domače stvari. — (Prva Ljubljanska ženska podružnica družbe a v. Cirila in Metoda pri sv. Petru) je imela dne 4. oktobra I. občni zbor. Udeležba je bila primerno mnogobrojna, celo iz oddaljenih mestnih oddelkov so došle Blovensko čuteče dame. V načeluištvo so izvoljene : Prvoraest-nica: gospa dr. Zarnikova, podpredsednica: gospa Trčkova, denarničarica in zapisuikarica: vrtnarica Justina Lavričeva. — V imenu družbe sv. Cirila in Metoda je pozdravil navzočne osebno njen prvo-mestuik profesor Tomo Zupan ter razložil ob kratkem, kako in kje deluje ta družba, ki ima trojno zvezdo-vodnico pred očmi: Boga, cesarja, domovino. V tem zmislu naj bi delovali vsi člani. Gospa prvo-mestnica je jako spretno pričela in vodila zborovanje. Gospa Svetekuva pa je spregovorila zelo nauduševalnih in bolrilnih besedi do svojih tova-rišic, ki so matere, da naj si prizadevajo vzgojiti svoje otroke v verskonarodnem duhu. Blagodejno je odsevalo na tem zborovanju, da so slovenske žene tako odločno kazale svojo narodno zavest ter poudarjale, da se mora vzgoja voditi v duhu materinega jezika. — (Zadružno starešinstvo) gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev itd. izročilo je po svojem predsedniku državnemu poslancu Ljubljanskega stolnega mesta, g. Josipu Kušarju, posebno spomenico, "v kateri se prosi, naj g. poslanec deluje v državuem zboru na to, da se varujejo interesi gostilničarjev, kateri plačujejo jako mnogo davka in no naj posebno po državnih postavah omeji sedaj prosto prodajanje piva v steklenicah, katero prizadeva gostilničarjem jako mnogo škode. Gospod državni poslanec Josip Kušar je obljubil, da hode gotovo varoval koristi Ljubljuuskih gostilničarjev in vsekdar deloval le v prospeh tega jako važnega obrta. Ljubljanski gostilničarji smejo biti veseli, da imajo njih opravičenim zahtevam toliko naklonjenega državnega poslanca, nič manj pa, da zadružno starešinstvo zna vurovati koristi stanu o pravem času, kajti zadeva o prodaji piva v steklenicah pride že v prvi seji državnega zbora dne 8. oktobra kot piva točka dnevnega reda na vruto. — (Kranjska hranilnica na Dunaj i.) Z Dunaja se nam piše: Kraujska hranilnica kupila je tukaj hišo, obstoječo iz štirih traktov i u vrtom na Mariahilferstrasse 107 za 550.000 gld. reci: petkratsto in petdeset tisoč goldinarjev. Hiša se doaedaj imenuje „HaydhofJ, a od sedaj imenovala se bode „Laibacherhof*. V tej hiši je jako veliko strank, a večinoma vsi židje, le tri ali štiri stranke so kristijani. Oj ko bi .Slovenec" vedel, v kaki namen se mnogih brumnih slovenskih kuharic denar uporablja! — (Izpred sodišča.) Glavuat obravnava proti bivšemu blagajniku okrajne bolniške blagajnice Josipu Ge*celju bode pred deželnim sodiščem zaradi hudodelstva izneverjeuja dne 11. oktobra t. 1. — (Lepšanje stolnega mesta.) Trgovec g. A. E. Skaberue je pred kratkim kupil Pamerjevo hišo na Mestnem trgu ter jo zunaj in znotraj lepo ozaljšal, tako da je res na čast mestu. Posebno krasno izdelani sta prodajalnici g. D ruško viča in Skaberneta. Gospod Skaborne preselil se je zadnje dui s svojo trgovino z manufakturnim blagom v nove prostore, katere je, kakor že mnogo družiti v našem mestu, priredil prav ukusno domači naš mizarski mojster gosp. Petrin in reči se more, da, kar se tiče prodajaluic v Ljubljani, ne zaostajamo ne za Gradcem, ne za Trstom. — (Ali so na Kranjskem živiuski sem -nji res prepovedani ali ne?) Piše se nam iz mesarskih krogov: Se zdaj ne vemo, ali so živinski seinnji v nekaterih krajih res prepoveduui zaradi raznih živinskih kug na parklih in na gobcih ali ne. Vemo samo, da se goni živina na razne sejme s ,posi" iz drugih krajev, in to v kraje, kateri doslej še nikakor niso okuženi. Ako se bode tako postopalo v naprej, da bode vsak .pos" veljal, naj bode od tu ali tam, potem živinski kugi dolgo, ali nikdar ne bode konca. Kdo pa trpi škodo? V prvi vrsti občiustvo, katero kupuje meso, nič manj pa tudi mesarji! Tu bi bilo pač več opreznosti od strani javnih organov želeti. — (Dobava sukna.) C. in kr. vojno mi-nisterstvo namerava si dobavo sukna za potrebe vojaških akademij, vojaških realk in vojaške sirot-nišnice zagotoviti za prihodnjih G let, t. j. od 1. 1892 do 1. 1897 potom pogodbe. Dotične ponudbo vložiti je najdalje do 30. novembra 1891 pri vojnem ininisterstvu. Vzorci za dolmvo pogledajo se lahko v monturnem skladišči št. 1 v Brnu, od koder se proti plačilu tudi dopošljejo. Pogodbeni načrt pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani. — (Čitalnica v Šoštanj i) priredi veselico v novih prostorih svojih v nedeljo 11- oktobra. Vspored je nasleduji: 1. A. Nedvčd: »Moja Avstrija", moški »bor. 2. A. Nedted: „Ljubezeu in pomlad", moški zbor s teuor-samospevom. 3. Dr. G. Ipavic: .Oblaku", čveterospev. 4. F. A. Vogel: .Cigani", moški zbor s tenor-samospevom. 5. A. Hajdrih: .Lastovki v slovo", čveterospev. 6., A. Foerster: „Pjevajmo", moški zbor. Mej vsako pesnijo igra godba iz Šmarija pod vodstvom g. Štef. Kovača. Po besedi ples. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ustop- nina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld , za kmetske i ude 20 kr. Čisti dohodek za dijaško kuhinjo v Celji. j Ustop imajo udje, vabljeni in po udih upeljani gostje. — (Puška repe ti rk a) v uprašanjih in odgovorih, s slovarčkom c in kr. vojakom v pouk. Spisal in založil Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr. major v pokoju. S to knjižico obogatil je neumorno v tej stroki delujoči domoljubni pisatelj naše strokovno vojaško slovstvo. Cena lični 40 strani j obse-£ijoči knjižici je 20 kr. Dobiva ae pri izdajatelju v Gradci (Grazbuehgasse 40) in po knjigarnah. Knjižici, ki razpravlja v umljivi domači besedi novo puško, pridejan je kratek slovarček nekaterih tehničnih izrazov pri repetirki navadnih. V kratkem izdal bode gosp. pisatelj .Poučilo o streljanji". — (NTov odvetnik v Trstu.) Gospod dr. G. Greg o rin, dozdaj odvetnik v Sežani, preselil se bodo 1. decembra v Trst. Ker poznamo gosp. dr. Gregorina kot izbornega rodoljuba, bodo Tržaški slovenski krogi gotovo radostno pozdravilli njegov dohod. — (Deputacija Zagrebški h meščanov) pojdo v Djakovo, da izroči škofu Strossmayerju posebno vabilo na razstavo. Deputacijo vodil bode trgovec g. Leskovac. Adreso podpisalo je nad tisoč meščanov. Darežljivost škofa iu mnogi zavodi pro-svete naredili so iz Zagreba stolno mesto vredno naroda, zato bi se meščanstvo štelo srečnim, da more lice v lice pozdraviti škofi v razstavi. — (100.000 in 5 0.0 00 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že prihodnji teden. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. oktobra. Uradni listi naznanjajo, da so sklicane delegacije za 9. novembra. Dunaj 6. oktobra. Obastranska finančna ministra sta se zjedinila, da potegneta iz prometa bakrene novce po štiri krajcarje. Ob regulaciji valute kovali se bodo novci po pet krajcarjev iz nikelna. Praga (i. oktobra. Po poročilih listov povišal je razpisano darilo 10.000 baron Lei-tenberger iz svojega za 20 00 gld. Kdor ovadi napadnika Rosenthalskega, dobi torej 12.000gld. Milan C. oktobra. Tu je razširjena govorica, da pojde kralj rumunski še v teku tedna v Bero!in. Rim (5. oktobra. Zadnji francoski romarji — kaci h 800 — odpeljali se danes zjutraj zgodaj z > lakom, ki jih je čakal zunaj mesta. Jeden uradnik ministerstva in policijski komisar bila navzoča. Odhod se vršil brez neredov. London 6. oktobra. V „Times" se poroča iz Peterburga, da bode ruski car prišel konec meseca oktobra v Bcrolin. Giers uredil bode baje svoj povratek tako, da se bode sešel s carjem v Berolinu. Budimpešta 7. oktobra V poslaniški zbornici finančni minister predložil državni proračun za 1. 1882 in ekspoze. Skupni stroški 395,340.941 gld., skupni dohodki 895,353.936 gld., preostanka torej 12.995. 1 ledni izdatki 368,100.562 gld. za '25,564.592 gld. več nego letos, prouzročenih po odkupu ogerskih prog avstro-ogerske državne železnice in povišanja skupnih izdatkov in budgeta deželne obrambe. Skupni donesek povišan za 1,082.740 gld. Dohodki 389.528.981 gld. za 26,038.643 gld. več nego letos, največ iz dohodkov državnih železnic. Višji dohodki finančnega portfeuilla nastavljeni z 4,074.020 gld., pri vinskem davku odpade 400.000 gl. pri konsumnem davku na pivo odpade 50.000 gld., nasproti pa so izdatni prirastki pri špiritu, mesovji, sladkorji, tabaku. Preostanek pri ordinariji znaša 21,428.479 gld. Izredne potrebščine z uštetimi izrednimi skupil mi izdatki so 27,240.379 g.ld., pokritje 5,824.955 gld., primanjkljaj 21,415.421 gld., tako da se skupni preostanek skrči na 12.995 gld. Ogerska prispevna vsota za skupne stroške za vnanje zastopnike določena na 6,664.123 gld. Dunaj 7. oktobra. Cesar je izrazil pred odhodom v Murzsteg princu Iteussu, zastopa-jočemu na dopustu bivajočega vvurtemberškega poslanika Mancklerja, svoje sožalovanje o priliki smrti kralja Karola. Manckler pride jutri. London 7. oktobra. Vodja irske stranke Parnell umrl ponoči v Briglito nu. Razne vesti. * (Nemško gledališče v Sarajevu.) Stolno mesto Bosne ima tudi jako dvomljivo Brečo, da se jo v njega sredo ugnezdila nemška muza, katere je tam doli menda toliko treba, kot petega kolesa pri vozu. Staro podrtijo, v kateri se je dozdaj igralo, bodo primerno predelali iu preuovili, da bode imela dostojneje zavetje. „Der Drang nach Odteu" kaže se tudi v tem slučaji. * (Smrt grofa Esterhazya.) Pokazalo se je, da je bil neopravičen sum, da bi bil grof Eiterhazy žrtva kacega zločina. Vsoto 1093 gld. katero je imel sSboj, našli so pozneje. Grof bil je jako varčen in se je vozil z vozom necega tijakerja, ki ga pa ni hotel peljati, ker ni imel zanesljivega voznika. Ker je pa grof le po vsej sili hotel peljati se, dal mu jo fijaker 17letnega sorodnika za voznika in tako seje pripetila nesreča. Tudi konje in voz našli so drugi dan v Donavi * (Sneg v Srbiji.) Poroča se iz Srbije, da jo zapadel tam strašen sneg. Vse soteske v Halkanih so nepristopne zaradi velicega snega. Pošta iz Lonca v Sofijo zastala je v Petrohanu. Brzojavna zveza mej Petrohaunm in Ginci je podrta. * (Nesreče na železnici.) Iz Madrida se poroča, da sta pri postaji Moncada na progi Va-leneija Betere zadela dva vlaka. Tn osebe so bile mrtve, pet pa ranjenih. Isti »lan zadela sta dva osebna vlaka pri postaji Prag na progi od Lizbone do španjsko mejo. Več oseh bilo je ranjenih. Narodno-gospodarske stvari. Slovenske posojilnice. Po »Letopisa slovenskih posojilnic", sestavil J. Lapa j ne, izdala ,,Zveza slovenskih posojilnic". (Dalje.) D r u ž n i k i slovenskih posojilnic. Število družnikov se tako množi, kakor se pad množi število posojilnic 01 1. 1885. je število udov naraslo od 10.479 na 17.361 I. 1889, to število, katero kaže tudi lanski izkaz ra/.un 45 družnikov, katere ima nabrežmska posojilnica. To število je v lanskem letu poskočilo feopet na 19.812. To število je pa še večje, toda mi nismo mogli pri vsaki posojilnici števila udov poizvedeti. Iz računov, nam poslanih, ni vselej razvidno to. Po navadi je sicer v računih povedano število družnikov, toda vsaka posojilnica tega nema. Dna le broj deležev, ali pa samo svoto vseh deležev. Pri nekaterih posojilnicah je letos manjše število udov — morebiti izvira to od todi, da ae je I. 1H89 vzelo število deležev, I. 1890 pa število družnikov. Pri ueki posojilnici je utegnila I. 1885. tiskovna pomota biti, ker sicer ne razumemo, zakaj bi se bil broj društvenikov v štirih letih za 2000 skrčil. Nekatere posojilnice imajo dvovrstne družnike; jedni vzamejo glavne deleže, navadno po 100 gld , drutfi opravilne deleže po 10, 5 ali 1 gld. Pri jedni posojilnici so opravilni deleži zopet dvovrstni. Kjer ni izkazano več vrst deležev, ondu obstoji jedna sama vrsta; navadno so otidu le opravilni (nizki) deleži. Pri nekih (malo je takih) posojilnicah ostaja število družnikov nespremenjeno, t. j. ne vsiireje-majo se več novi udje, ali p* ho novim udom stavijo velike zapreke, terja se od njih silno visoka pristopnina. Če pa stari ud umrje, stopijo dediči ua njegovo mesto. Denar morajo tako posojilnice (menda sta samo 2) tudi neu lom jioso.evati, ker novih udov ne vsprejemajo. Poslovanje slovenskih posojilnic. Poslovanje sloveuskih posojilnic je v obče pravilno, pri mnogih celo uzorno. Predno začne posojilnica poslovati, store se vsi potrebni koraki, da so je postavi zadostilo. Sestavijo se pravila, ki se dado v tisek, kakor hitro je zadruga pri deželnem (okrožnem) sodišči vpisaua ali regi- ■ trovana. Posojilnice vsprejemajo ude in dovoljujejo posojilo vrednih sejah, katere ima načelstvo navadno jedenkrat v tednu. Vodijo se brez dvoma v redu in praviluo vse knjige, kakor je predpisano po trgovskih postavah. Na denar skrbno pazijo in pri posojilih in tožbah gledajo, da niti dolžuiki, niti poroki (Glede porokov naj pri tej priliki omenimo, da je letos višje državno sodišče odločilo, da ako porok za dolžnika plača, lebko išče pri dolžniku odškodnine. Če je pa več porokov in le jeden plača, ne more ta porok plačnik terjati onih porokov, kateri niso nič plačali.) niso preveč poškodovani. Vse posojilnice so kolikor toliko marljivo nadzorovane ; imajo že domače preglednike, (nekatere še dva uadzorovalna odbora), pa pridejo tudi c. kr. uradniki posojilnice pregledovat v nekih obzirih, n. pr. tiuaučni komisarji, če so knjige, zadolžnice in menice kolekovaoe pravilno; davkarski uradniki se včasih glede neposrednih pristojbin prepričajo. Pri neki posojilnici so pregledovali tudi, če se resnično le udom posojuje in zastran razdelitve čistega dobička. Pregledovanje dolžnih pisem in menic zastran kolekovanja se pa pri neki posojilnici c. kr. finančnemu komisarju z ozirom ua postavo od 13. decembra 1862 ni dovolilo. (Dalje prih.) s Anatherinova ustna voda in zobni prašek 3 ohrani usta, kropča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustno vodo volja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega praska 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 skatelj :«jiino 2 gld. (81 — 124) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo / obratno poŠto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ******** i'**** Listnica uredništva: Gg. dopisnikoma v Novem mostu. Prejeli smo dva dopisa, jednega nesmo mogli porabiti, — druzega v današnji Številki morali smo skrajšati. — Obširen dopis iz druzeg* peresa prinesemo jutri. TUJCI: 6. oktobra. Pri Hntlfti: Hurgan, Neuman, (iriinfold, Merteus, Klerk, Parules, Kollner z Dunaja. — Locatulli iz Velike Kanile. — Sušnik iz Kranja. — Fischer iz Budimpešte. — VVitiingcr iz Radgone. — Loikoscheg, grofica Attems, dr. Lirik iz (Jradci. — Skoda iz Spljeta. — M ar k t ir. Trbiža . — Mladik, KOstner iz Kočevja. Pri Sionu: Outman, P0N ix Gradca. — Kosenberg || Maribora. — Rossman, Napret, SaldiOgOr, Trab, NiHvith, Luclianek z Dunaja. — Jurca s Ptuja. — Tassovac z Broda. — Ehrat, Antonv, Lackunbachor II Trsta. — Zmichotta U Italije. — Stoiuar l« Siska. — Weitz iz Inomosta. Pri južtiein kolo • •!— 7 - Apeb frisen i 66 a uiebka, 4 , 4 »in Meteor o logično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 6. okt. j 7. zjutraj 2. popoi. iJ. zvečer 7378 mm. 737'7 mm. 7.'J8*> mm. 116» C 18 8° C 112° C hI. 8zh. bi. jzb. hI. zah. obl. d. jas. jasno 0 00 mm. "borza dne 7. oktobra t. I. (Izvirno telegrafično porodilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 91T0 — gld Srebrna renta....., 90*90 — , Zlata renta......, 109*10 — , 6°/, marčna reuta .... „102-10 — „ Akcije narodne banko . „ 101P— — „ Kreditne akcije.....„ 2S3 25 — „ London.......„ 117*05 — , Srebro ......... B —'— — „ Napol......... , 9 27',, — . C. kr. cekini...... , f>T>6 — t Nemške marke.....„ 57-52'/t — . 4' „ državne Mrecke iz I. 1854 250 gld. 134 gld Državne srečke iz I. 1«64 100 , 182 n Ogerska Blata ruuta 4°/0....... 103 „ Ogerska papirna renta 5°/,.....• 100 , Dunava reg. srečke 5°/0 . ... 100 gld. 120 Zoni!j. obč. avatr. 4i/t°/u zlati last. listi . . 115 Kreditno »ročke......1(K) gld. 185 Rudolfov« arečko..... 10 „ 14 Akcije auglo-avHtr. banke . 120 „ 152 TraiuwHV-drust. velj. 170 *ld. a. v. . . . 220 dane« . 91 10 90 9 J 10i)-— 10220 1011 — 281 50 11 7 30 9 29'/, 6*67 f>7 67 . 75 kr 90 55 50 25 50 25 Javna zahvala. Ob priliki bolezni in smrti nepozabljeuega mi soprogu, gospoda al. ©smiossfis c. kr. okr. sodnika prejela sen toliko dokazov Ijubesnjivega sočutja, da mi ni mogoče vsacemu posebej zahvaliti se. Izrekam torej tem potom svojo najtoplejšo zahvalo preč duhovščini, slav. županstvom, slav. društvom, gg. uradnikom in posameznikom, kateri so položili vence na rakev iu spremili do groba preljubijenoga ranjcega. Posebtio pa se zahvaljujem gosp. zdravniku dr. H z o 1 ay h k e m ti, kateri je z neutrudljivo požrtvovalnostjo noć in dan čuval pri bolniku, preč. gosp. dekanu C i bič-u za blagovoljno vodstvo pogreba in gg. sodnijskim uradnikom, kateri so mi v neizmerni nesreči toliko ljubeznjivosti izkazali. Bog plati vsem! V Ajdovščini, dne 5. oktobra 1891. (847) Marija vdova Demonte. Srednja temperatura 13*9", za 1*0° nad uormalom. Od pluga do krone. Obširen zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice. ► • > (745—21 -A 7$ JOSIP KOS c. kr. postni asistent in n. m. poročnik MINKA KOS roj. ŠUMI poročena. V Kranji, dne 7. oktobra 1891. M«Nto ponebnlli uainsnll. (842) gestiifiićarska obrt na jako obljudenem kraji stolnega mesta Eijul»-IJiuie odda se takoj stalno ali pa po dogovoru v najem. — Natančneje se izve pri gosp. Ferdinandu Braunselsu, na Bregu št. 18. (823—2) Cesarja Jožefa ti-g. If Samo do nedelje. "mm Odprto \HHk dan od 9. ure spalni) do O. are svecer. (806-6) Kuverte uradne in trgovske (846j priporoča .Narodna Tiskarna' Visoko provizijo, stalno plačo, predplačo dam vMkomar, ki se .j hoče baviti s prodajo »reek j in srečklnih knjižic na obroke i Menjalnica II. Fucbnli ; j Psita, Fran Detkove ulice 12. Pri Kapolii Till-u 1 v Spitalskih ulicah št. 10. (456-17) I ! šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za m vse šole po naroČilu gg. profesorjev, jj Velika izbera I risalnih skladnikov, risal itd. r=*=t=i=t=1=I=1=r=J=I=1=r^ Naznanilo. v (Jast mi je javiti slav. občinstvu, da dospem za stalno prebivanje v Ljubljano dne 12. oktobra. Z odličnim spoštovanjem (838—1) J. 8CHWEICrER, zobozdravnik. Naznanilo. v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 javlja slavnemu občinstvu najudaneje, da je otvoril svojo (833—2) trgovino z moškimi oblačili tor prosi, upirajo se na svojo dolgoletno dolovanje, obilib naročil. Predposlednji leden. Praška razstavila Glavna dobitka: j Predposlednji teden »e< 100.000 50.000BBliliiiiirjeT (707—21) LOZI po 1 gld. V 'Ljubljani 8e dobivajo lozi pri j. 6. mayer-ju LOZI po 1 gld. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No) l i. Lastnina iu tisk .Narodno Tiskarne*. 20 9915