4
Zgodovinska črtica.
Koroškoslovenski vojvoda Valkun.
Spisal Davorin Trstenjak.
Anonvmus Salisburgensis omenja v svojem spisu ,,de conversione Garant." vojvode Val kuna, ki je bil vrstnik škofa sv. Virgilija, in bavarskega vojvode Tas-sila II. Karol veliki je po padu Tassilovem podjarm-ljenim Slovencem še pustil svoje domače narodne vojvode , le postavil jih je pod nadzorništvo nemških namestnikov. O časi Valkunovem sta bila taka čuvaja „comes Geroldus" in pa friulski vojvoda Balde-richus.    (Anonvm. ed. Kopit. str. 73.)
Bavarski vojvoda Tassilo si je mnogo prizadeval poganske koroške Slovence pokristijaniti, in res je vojvoda Hote mar bil ves vnet kristijan, vendar po Ho-temarovi smrti je narod sopet se povrnil k svojim poganskim bogovom, — ,,mortuo autem Chetumaro et orta seditione aliquot annis nulius presbvter ibi erat" — piše Anonvmus.
Kristijani in pogani, plemstvo in prosto ljudstvo, so se pobojevali zaradi Hotemarovega naslednika, dokler leta 772. bavarski vojvoda Tassilo z vojsko ne pride, si Koroško zopet podvrže, in Valkuna v vojvodski oblasti utrdi. *)
Valkunova prva skrb je bila, krščanske duhovnike v deželo dobiti, zalo se obrne do škofa Virgilija. Anonvmus nam je celo imena teh duhovnikov zapisal. Imena: Heimo, Reginbald, Erchenbert itd. pričujejo, da so bili tudi Nemci. Sv. Virgil je umrl I. 784. Kako dolgo je vojvoda Valkun živel, ne da se določiti, vla-darstvo je sprejel okoli leta 772.
Kakor so ime Ho tema r letopisci skazili, in tudi slovenski pisatelji cel6 v Kajtiinar(!) prelili, tako se je tudi zgodilo z imenom: Valkun. Prepisovalci listin so iz prvotnega Valchunus napravili Valtuncus, Valtunus, nekateri Vattunus, Prešeren ga je pre-sukal v Valjhun, in vendar se ima ch nemških leto-piscev kot k brati, toraj: Vaikunus-Valkun.
Tako so tudi letopisci one dobe pisali: S ven topo lch, Zventibolch, in mi ne moremo si druzega slovanskega imena tukaj misliti, nego Sventopolka = Češkemu Svatopluku, rusk. Svjatopolku.
Ime Valkun je tudi čisto slovansko. Mi to ime nahajamo pri moravskih Slovanih: Walkuonus, leta 1202. (glej Codex. Morav. tom. II, 13) Valkun, ime češko„ (glej Arhiv česk. ad annum 1125), Valcuno (Re-gesta Bohemiae, 1202, 211. 1232, 371 itd.). Sufiksom: as nahajamo ime: Valk-as (Codex Pom. 1181. 12.).
Ime se je pozneje priljubilo cel6 Nemcem. Leta 1293. še berem v listinah j Walchunus, plebanus in Goes (Goss, v gorenjem Stirskem), **)
Nemškim vitezom so se slovenska imena zel6 do-padla, tako da so pridevali nemškim posebno ženskim imenom slovenske sufikse. (Primeri imena v starih listinah: lmiza, Kuniza, Richiza, to je, Imica, iz: Ima, Ema, Kuniča, iz Kuna, Rihica, iz Richa.)
Nasproti so Slovenci jemali nemška imena, in mi nahajamo:   Dietmar,   Weriand,   plebanus  in   Sel-
*) Anonymus govori o njem: „dux in quarantanis", to je: carantanis.
**) Leta 1171. nahajamo plemenitaša: „Rudolf in Wal-chun de Mahiand", v gorenjem Stirskem.
denhofen (Vuzenice), Sieghard, plebanus in 6u-nawitz (Konjice), Crafto, plebanus in Grece (Slo-venjigradec).
Nemški misijonarji so poganskim Slovencem pri krstu dajali pragermanska imena, ta še so do današnjega dne po Pohorji in koroških gorah ostala pisna imena, tako: Enci, skaženo iz Hainz (Heinrich), Kunce iz Kunz (Konrad, Kunrad), Brice iz Fritz (Friederich), Živort iz Sieghard, Menguš iz Meingoz, Herbord, Hiltibald, Alhard, tako, da bi člevek mislil, da ima same „Urgermane" pred seboj. Sem spada tudi ime O z i, to je Oci, njegoval-nica za O t a k a r.
Ime Menguš, Mengušar me spominja na staro ime grada: Mengš. V listini iz leta 1238. berem, da Otto, ,,dux Meranie, comes Palatinus Burgundie" pooblasti patriarha oglejskega Bertolda , čijega ,,nepos" :se imenuje, naj tudi patriarh v svojem imenu potrdi darila, katera je on dal: „Weriando plebano de Meingozpurch", *) dalje bratoma Gerlohu in Wal-thern ,,de Steine" (Kamnik). Germanisti naj nam razložijo, kaj osebno ime Meingoz pomenja. Kdor to listino želi od besede do besede prebrati, jo najde v „Notizenblatt der Wiener Akad. 7, 297—300". — Med pričami je tudi: Konrad Galle, ki je brez dvombe bil Ottonov ministerialec. Rodbina Galle še zdaj živi na Kranjskem.
*) Meingoz je iz Megingoz, katero ime ima en „comes" v listini iz leta 928. na Koroškem. Guturalca tudi nemški jezik rad iipahne, kakor slov. primeri: Maid iz: Magid-Magd. Več nam naj o ,,Meingozpurchu" povejo sedanji posestniki njegovi.