Julij Slapšak * ' Zgodba o pastirju Pavlu 13. Zopet pastir irno se je torej Pavel poslovil od globoko zamišljene grajske dekle. Trdno je bil pre-pričan, da jo je pretrcsla njegova čudovita zgodba in se sedaj kesa. Saj je po besedah Vetrovega očeta bila kriva vsa družina, iorej tudi ona, kar je njemu hudega priz&dejal grajski volar, še na kraj pameti pa mu ni hodilo, kaj je v resnici rojilo po njeni raz-boljeni vročični glavi. Niti slutil nh kako nsnieen jc pregovor: Komur Bog m dal ra-zuma, temu ga tudi kovač ne skuje! Mirno se je torej poslovil od nje in tiho odhitel po svoji poti dalje. Napotil se je najprej na pokopališoe pri fari in poiskal tam grob prečastitega duhov-nega gospoda, nepozabnega svojega dobrot-nika, ter prižgal čudodelno gvečo na tem grobu. Ko je sveca dogorevala, je zaslisal glas, tam nekje ocl daleČ, daleč, menda je prihajal z onega sveta: »Trpel sem doslej na onem svetu; premchak in preveč prizancsljiv sem bil v življenju, zdaj sem rcšen, rešea po čndodelni sveči. Hvala ti, dobri moj Pavel!« Tista zalostna romarska pesem je zabrnela t Pavlovem srcu: »Jezus je TismiJjen bil...« Še je nekoliko pomolil Pavel ob grobu dobr^a duhovnega gospoda, nato pa je odšel v vas h kmefovini, ki so ga zredili in kjer je prraivel zlato otrosko dobo, ko je pasel živino na širnem pasniku in v svoji otroski preprostosti dajal iam kruha Kristasn na križu. Ko so ga kraetovi zagledali, so mislili, da je to kaksen imeniten goepod. Ko so ga pa spoznali, ni bilo veselja ne konca ne kraja. Ves daJi so se radoTali in ga spraševali, ta jim je pa ves Čas odgovarjal in vsc po pra-vici povedal in ni ničesar zamolčal. Nazadjije je pa zaprosil, da bi smel pri kmetovih ostati in zopet pasti živino. Radi so mu ustregli. Pavel je vzel znoTa pastirsko palico v roke, pasel kmetovo živino in se razgovarjal s svojimi prijateijcki in brafci na paši. In bil je vesel in srečen, da bi bolj biti ue mogel. K.0 je gnal prvič na paso, je že od daleč opazil, da stoji na samotnem pašniku tani ob potu, ki drži na božjo pot, Še vedno znamenje, velik lesen križ z razpetim Kristusom. Srce mu je govorilo: »Pavel, zdaj greš pa domoT.« Iz daljave se je zaslišaja romarska pesem, Pavlovemu srcu tako priljubljeua: >Jezus je usmiljen Hl...« Drobnj ptički so ga pozdravljali, zelena travica, pisane cvetice... vsi njegovi prijateljčki in bratci ter mu klicali dobrodošlico. Ali Pavel je bil to pot menda slep in glob za vse božje stvarce. Prav nic se jim ni odzival, le proti križu se je oziral, na križ mislil, po križu koprnel. In ko se mu je približal, je obstal pred njim kakor vkovan. Gledal je nanj, besede pa ni jnogel spr^ovoriti, ne moliti. Ko pa je prišel do glasu in se mu je razvezal 255 jezik. je zaklical zaupno, proseče: »Kristus, moj prijatelj, k Tebi sem prišel in taka je moja volja: pri Tebi tudi ostanem do smrti.« In ko je tako zaklical, so taiu daleč, daleč peli romarji: »Angcl varuh na oblaku stoji, zlati kelili v roki drži. Kdor pa hočc iz tega keliha piti, mora krvavi pot potiti...« Pavel je bil čudno ganjen. V tej ganjenosti se jc daroval Bogu in iznova zaklical: »Kristus, moj prijatclj, naj bom juz pastir Pavel Tvoj brat: reven in ubog, kakor si na križu Ti sam.* In ko je tako znova zaklical, so tam dalec peli romarji: »Jezus je usmiljen bil .. .* V svojcni srcu je objel Pavel zdaj vse svojc, vsa ljudstva. vsc stvarstvo. Še je zaklical: »Kristus, moj prijatelj, sprejmi to mojo daritev! In še prosim: sprejmi jo za jnojo mater, za niojega očeta, za mojo po poli sestro, ki jo komaj poznam; za mojc reditelje v vasi iu za vse Ijudi, ki so bili, ki so in ki še bodo na svetu, ki jih ne bom nikoli vseh pozaal, a ljubira jih veadarle v svojeni srcu; in še za Vetrovega oceta ia njegove sinove, ki jih poznam in ljubim; in za moje prijateljčke in bratce na tera paaniku in «a vsem iirnem svetu: za ptice pod ncbom in ribe v vodi, za divje zveri v gozdu in mirno Živino na paši, za pisauc cvotice ua travniku in rodnn žito na polju, za vsc, vge, vse...« In ko je še tako klical, so peli romarji: »Tekla je, tekla rcšnja kri za odrešenje vseh ljudi. Angelci jo pobirajo, v zlate kelihc devajo ...« Tu ko je tako trikrat zaklical, je poklcknil pod križ in inolil: ?Kristus. prijatelj moj, s Teboj naj trpim: Kristus, brat moj, s Teboj naj zmagujem: Kristus, prijatelj in l>rat moj. s Teboj naj grem v slavo!« In ko je odmolil, je šel k svojim prijateljčkom in bratcem na paši in jih pozdravljal. Zeleno travico je pozdravljal. pisane cvetice, drobne ptičke, vse, vse, vse... Pozdrav-Ijal jih jc kot brat, jih ogovarjal in objemal v svojem srcu. Tokoj prvi dan. ko je gnai živino na pašo, se je spomnil Pavel. kaj jc tako mimogrede in nehote ("ital v čudodelnem de-mantu, da je namreč pod križem na pašniku zlat zaklad. »še to mora proč od raene,« je odlocil. Še preden se je nagibalo son-ce k zatonu, je šel na delo. S pastirsko palico je po-t rkaval ob vcliki leseni križ, a ni začutil zaklada, še znaka ni zasledil za njim. Vetrov oče in čudo-(lclni demant ne lažeta: zaklad mora biti nekje tu-kaj, je za trdno veroval Pavel, ki ni takoj obupal. Sklotuil se je ob križu in razgrcbel s prsti rušo. Komaj je raalo pobrskal, že je prišel do zlatnikuv, ki so prijetno zažvcnketali. Poizkušal je svojo sročo na več krajih okrog križa. Povsod je zaclel ua zlati denar. »He-hej, obilen zaklad je tu notri zakopan, kar za veliki voz bo zlatnikov,« je pre-sodil Pavel, zvečer pa razodel to doiua Petru, ali ta se mu je smejal: ^Bosa je ta. Kdo more verjeti pravljici o najdenem zakladu.« Povedal je Pavel očetu, da je nasel zaklad, in prosil, naj gredo z njim po zlatnikr. za vrliki voz jih bo. Oče pa so gledali vprašujoče v Pavta ia zmajevali z glavo, eeš: Kaj sc inu blede, kali, da take stresa? Povedal je materi o zlatcni zakladu in menil, da bi bilo prav, ako bi takoj šli s parom konj tja ponj. Utcgnilo bi sc razvedeti in dvignili bi ga nepoklicani, Mati so na pol verjeli, na pol ne. Kdo pa naj verjame kar na slepo tako velikeniu bogastvu? Ko pa so videli na Pttvlovein obrazu resnobo, so dobili trdno vero v njegovc besede iu od-govorili: »Pavel, kaj ti pa bo zaklad, kaj pa boŠ z njim? Gospodovo volilo si odklonil, dragoceni deniant meniš podariti grajski gospodični za porocno darilo, s čudovito živo vodo bi laliko postal sloveČ zdra\iiik in zaslužil kupe bogastva, pa si se -\semu odrekel. Kaj ti bo torej zaklad? Kaj pa boš z rjim?« i-Kaj mi bo zaklad? Jaz res nimam kaj početi z njim. Vam bi ga rad dal. Vi ste ine zredili in za priboljšek še bclega kruha dajali.« sPavcl, vse življenje si za drugc delal, ti vsaj posihmal ne bo ireba. Olirani si zase zaklad.« >Ne! Vas je, vi ga imejte!« >Ne bodi nespameten, Pavel! Kar sam ga imej, ti rečem. Vedno si bil reveu, boš vsaj zdaj bogat!« »Le vzemite, Ie!< ^Lej ga no! Saj še nimaš zlatega zaklada v roki. Kaj b»š prodajal medvedovo kožo. dokler medved še po gozdu iomasti? Najprcj ga pojdi iskat! No, Peter, pa pojdi z njim po zaklad. Bo že res, kar trdi Pavel.* Peter se je obotavljal. »Ne grem nt\ Smejali se nam bodo, boste žo videli.U »Le pojdi, le!« so prigovarjaJi mati, Peter pa je še ugovarjal in rckel, da ne gre. Pavel je tedaj moško stopil na sredo hiše in rekel čisto resno m odločno: j-Na paši so cekini, velik zaklatl. Kdor grc z menoj, tistega bo!c Te moške in odločnc besede so \-plivale na Pctra, da je bil kar v hipu pri volji, da gre. »Pavel je že toliko čudovifih sivari doživel, da bi ne bilo prav nič čuduega, ako izkopljeva še to noČ zlati zaklad na pašniku!« si je misHl in se mu ponudil, da gre z njim. »Pavel, kar pojdiva!« je zdaj pri-ganjal Peter in sta res šla. S parom konj na teŽkem vozu sta se odpeljala. Tam še krampa nista rabila; z rovnico sta odkopavala, z lopato sta nalagala. Težki voz se jc kar šibil pod težo zlatega zaklada. Tn ko sta naložila, sta nauosila zemlje, vse lepo pora\Tiala in z rušino zadclala, da je bilo kakor prej ia se ni prav nič poznalo, da bi bil kdaj kdo kaj tam kopal. Nato sta pokrila s travo in vejami težki zaklad in pognala. Konji so potegnili, izpe-ljati niso mogli. IliniJa sta in pomagala, kakor sta vedela in znala. Naposled je le Šlo. Doma nista pustila voza kar pod -napuščem, zapeljala sta zaklad v trdno zidano ropotaraico, v tisto, ki ima dva ključa in sc dvakrat dobro zaklepa, zaklenila težka vrata in dala konjem najlepie detelje. Oba ključa je spravil Peter v noiranji žep in ju tam zašil s trdno hodnichio nitjo na dve gube. »Zaklad je zdaj ivoj, Pcter.« je pripomnil Pavcl, ko sta se spravljala spat. Peter ga je debclo gledal, rekel pa ni nič. Pavel je v drugo pripomnil: >Zaklad je zdaj tvoj, Peter!« Peter ga je še debelo gledal, po gla^i pa mu je rojilo: >Ta zaneŠenjak in norec se res brani srcče. Bo že resnica, kar pravijo: Komur Bog ni greče 237 dal, tudi kovač lnu je ne bo skoval! Ampak Pavlu jo daje Bog z obema rokama, pa ta čudak se je z vsemi &tirimi oteplje!« Tako je torej rojilo Petra po glavi, rekel pa še ni nič. Pavel v tretje pripomni: »Zaklad je zdaj tvoj, Pster!« >Sam ga imej!« se brani ta in ga noče sprejeii. >Le vzemi ga, le!« sili Pavel. še se brani Peter. Pavel ga toliko časa sili, da Peter koncno vzame. Velikansko bogaslvo je biio zdaj Petrovo in Pavcl spet ni imel nič. 14. Dva brata o se je znebil zaklada, je Pavel legel na posteljo, trdno in sladko zaspal ter se ni prebudil do jutranje zore; Peter pa, ki je Čez noč obogatel in bil kar trenutno prištet med največje bogatine daleč naokoli, ni mogel zatisniti oeesa; vso noč se je preme-tuval na lcžišeu in mislil na svoj zlati za-klad. Pa Še ena reč mu je kratila blago-dejno spanje: Čudaško obnašanje Pavla sa-mega. Ta spi kakor da bi bil ubit, grofova liei v gradu pa leži bolna. Hlapca volarja. ki mii je bil hudo storil, je ozdravil s čudo-delno živo vodo; grajsko gospodično, tega angelca nebeškega, pa pusti umirati. Je io prav? Ko se zacue daniti in se Parel zbudt, ga Peter osorno vprasa: »Ti, Pavel, zakaj pa ne ozdraviŠ grofove hčerke v gradu? Če si hlapca volarja, bi tudi njo lahko, ali ne? Ko bi jaz iiuel to moč, še to uro bi bila ozdravljena.« >Ali zaradi graščine in vsega bogastva, ki je obljubljeno rešitelju?« »Kaj se ti ne sanja, Pavel? Mar nimarn vsega dovolj v očetovi hisi? Zdaj pa še obilni zaklad. AH ga moreš prav preceniti, ali mu poznaš pravo vrednost? Menim, da se glede bogastva sedaj lahko merim z grofom samim, ali ne? Zaradi gra&cinc in grofovega bogastva gotovo ne žclira. Pavel, kako naj jaz na kaj takega mislim. To bi bilo vendar abotno!« »No, zakaj pa? Govori!« »Glej, Pavel, to je tako: lanska zima je bila na vso moč huda. Do pasu visok sneg je pokrival zeinljo dolge mesece, Čez koleno je segal Še t zgodnji pomladi. To veš, da v taki zimi huda prede gozdnim živalim zavoljo pre-hrane, ki jo iščejo kjer koli. Tako so na primer udarjali volcje iz gozdov, se klatili celo v bližini Človeškili bivališč ter le pregosio vlamljali v ovčje staje. V tistem času, pozno popoldne na sv. Matije dan je bilo, tega ne bom nikdar pozabil, sem vozil s konji drva iz gozda. Privozil sem že inimo na-šega travnika, kjer sva vcasih midva, Pavle, pasla živino, veš do tistega znamenja ob potu, pa ti začno vihati konji uhlje. Kar naeaikrat grozno zalirskajo in zacvilijo začuda neznano ter se spuste v divji dir s težkim tovorom, da je kar pokalo na saneh, dasi je bil utrjen sanenec in gladek kakor led. Jasno mi je bilo, da ne pomeni to nič dobrega. Udaril scm Še po konjili, čeprav ni bilo tega treba. Drevili srao kot za stavo. Zdaj se ozrem nazaj in vidim dvoje žarečih se oči. Star, inočan volk je drvajsal in se metal za konjsko sledjo. Vedel sem, da mu ne uidem, Če še tako priganjam. Na klancu me preliiti silna volčja para. Dva debela porajklja sem izpulil iz drv in ee pripravil na boj z njini. Živemu mi ne bo trgala konj sestradana mrcina. Že pred kJanckom nas je dohitei volk, v treh skokih prehitel in se takoj vrgel na konja. Zviška sem poskočil s sani in že med skokom srdito lopnil z debelim porajkljem divjega volka po betici in nato še in še. Zver je opustila konje. Ti so sprošičeni po klancu naglo kot veter odbrzeli s težkimi sanmi naravnost domov. Zver sc je zdaj obrnila in vrgla nadme. Nič se nisem tresel pred vražjo mrcino. Da, pogum mi je še celo zrastel, ko sein videl konje resene. Lotil se je torej razjarjeni volk mene. Z odprtim gobcem se je besno vrgel nadme. Kaj vem odkod, rešilna misel je bila tu: v odprti gobec sem mu bliskoma globoko v goltanec porinil porajkelj s tako silo, da je zbesneli volk odnehal napadati ia se začel braniti. Srdito se je zagrizel v porajkelj in se ga skušal oprostiti. Toda jaz nisem niti raalo popustil. Kinalu se je začel daviti in opotekati. Z drugim porajkljem sem napravil hiter konec. Do mrtvega sem pobil silno zver. Ni bila to šala, ti reČem. Ali v življenjski nevaniosti zrase človeku poguin, ki dela čudeže. In meiii je bil potreben tedaj tak pogum, drugače bi bili izgubljeui konji ali jaz, ali oboje skupaj.c »Peter, Bog ti je tudi pomagal, ali ne? Tisti Kristus na križu, saj se je v njegovi bližini vršila ta borba.« »Ne recem, da ne. Tisia rešilna misel, da sem porajkelj požerulm poiisnil v žrelo, je bila resilna. Morda mi jo je res sam Bog navdihnil v pravem trenuiku, tisti Kristus ua khžu. Toda bohti sem se moral le sam.< »Ampak, Peter, kaj hočeš s tem povedati? Ta dogodek pač nima nobene zveze z ozdravitvijo mlade grofice v gradu.t >Ali si mar slep, Pavel, da ne vidiš in ne spoznaš prave zveze. Tudi grajsko gospodično je napadel močan volk: huda bolezen, ki jo umori v najbližjem čosu, ako je že ni. A ni ga junaka, ki bi se boril zanjo in jo xešil. Nikjer ni nobene pomoči. Vsa zdravila in vsi zdravniki so odrekli. Eden je, ki drzi reŠilni porajkelj v roki, Čudodeluo živo vodo, a ta stoji tu križem rok in čaka, kdaj oznani mrtvaški zvon, da je prenehala trpeti. Moj Bog, če bi bil jaz tisto zimo tako postopal, bi bil stari volk mene in konje na kosce raztrgal!« »Pa zakaj Iiočeš, da jo ozdravim?« : Zakaj? Zato, da bo živela. Le enkrat sem jo videl, pa bi se takrat rad dal raztrgati od divjih zveri, sarao da bi ona Živela. Grajska, saj ni ženska, angel je, nebeški angel, ti recem.< »Peter, mcnt to ni danoU Peter je ob teh besedali zatulil kot zaboden vol. In ko se je nekoliko umiril, se je odloeil, da gre sam iskat resilni porajkel), pa naj to stane tudi življenje. Zaupal je Pavlu: »Jaz grem na oni svet k Vetrovemu očetu po čutarico čudodclne žive vode. Morda se še pravočastno povnnem, morda se ne bo prepozno.* »Kaj blebetaš, saj ne veš za pot. Kdo te bo vodil?< »Za brezdanje brezno ob tistih belih pečinah vem. V grajski gozd grem in se vržem v prepad. Če se nisem bal na samoti volčjega žrela, se tudi pred prepadom ne bom dal ustrašiti. In če sem za konje, ki so le živali, postavil lastno žrvljenje na kocko, pa ga za grajsko gospodično ne bom, ki je člo^vek? Pa kaj, človek? Angel, angel nebeški je.« Tako je govoril Peter, nato pa naglo vstal in se odpravil, da gre. Pavel je vedel, da brat ne pozna šale in da bo storil, za kar se je odločil. Tudi on je vstal in rekel: >Peter, postojf Ne boš hodil na oni svet po zdra-vila za grajsko gospodično, v moji čutarici je čudodelni lek, ki jo pozdravi in poživi, Četudi bi bila že mrtva. Peter, Čakati sem moral do te ure; tako je moralo biti. O hvala Kristusu, da scm doživel ta trenutek. Dan njenega ozdravljenja je napoCil. ura njene resitve je prišla. Zdaj vem, da si je vre- 239 dan; ozdravi mojo milo sestrico. Naglo, aagJo, še to uro. Čas hiti in ona še vedno bolna )eži. Peter, tu je čutarica čudodelne žive vode, to pa porofeno darilo za mlado grofico, tvojo uevesto.< Peter ni sprejel ne čudodelne žive vodo, ne dragocene škatlicc s čudo-vitim demantom: od nepricafcovane novice se je zmšil in se sesedel k Pavlo-vim nogam, on, ki se ni ustraŠil in bal zdivjanega volka. Pavel je naglo odprl čutarico in kanil tri kapljice čudodelne vode na njegovo trepetajoČe sree. Peter se je v hipu zdramH \z omedlevice, poskocil pokonci zdrav, vesel in srečen. Bil je pomlajen, prelepi zdravnik, ki edini na vsem lx>žjcm svetu more ozdraviti mlado grofico. Peter se je vrgel k Pavlu, objelu sta se brata in. poljubila, obema je bilo pri srcn nebeŠko sladko... Mati so prihitelj, vili od veselja roke m vzklikali: »Kaj sc godi navse-zgodaj v nasi hiši? Bratca se objemata: blagoslovijena bodita, sinka moja draga!« In so pogledali zdaj euega, zdaj drugega, pa ju niso ločiii: pomla-jena sta l>iJa oba, oba Jepa in drug1 drugeinu podobna, kot beJič beliču, niti za las se nista ločila. Še so ju pogledovali, ali prepoznati niso mogli, kateri je Pcter, kateri je Pavel. In so zaklicali: »Oce, pridi in odreži prav v živo šop las Pavlu nad levim ušesoin. da bom vedela, kateri je Peter, kateri je Pavel... Jerica, pridi in prinesi bel trak, da ga trdno pripnem Pavlu okoli zapestja, da ga ne bom zamenjala s Petrom in natobe!« Priliitel je oče s škarjami, prihitela je Jerica z belim trakom. In spra-ševal je oče, ki ju ni locil: >Kateri je Peter? Kaieri od vaju jc Pavel? Po-vejta, govorita!« In izpraševala je Jerica, ki ju ni ločila: sKateri je Peter? Kateri od vaju je Pavel? Povejta, govorita!...« In sta odgovarjala: »Peter in Pavel sta dva btata, Peter je Pavel in Pavel je Peter: eno srce. — Peter in Pavel sta dva sinka, Peter je Pave), Pavel je Peter: ena duša. — Peter in Pavel sta eno srce in ena duša.. .< »Pa kateri je Peter? Kateri je Pavcl?« so spraševali oče, mati in Jerica. In sta odgovarjaia: »Tisti, ki bo grofov naslednik, je eden in sta dva: eno srce in ena duša. In tisti, ki bo živino pasel, je eden in sia dva: ena duša in eno srce.« Začudeni so se spogle-dovali. Mati so si razl&gali po svoje: >Bratovska ljube-zen je tako velika, da se ne ločita več in Že kakor v sanjah govorita.« In so vzkliknili: >Blagoslovl jena zdaj in Tekomaj!« Oče, ki je Čul, ko sta pripeljala tcžki voz domov in ga spra-vila v ropotarnico in z dve-ma ključema trdno zakle-nila težka vrata, so menili; »Zaklad, zlati zaklad jima je zmešal pamet.t Jerica pa je še vediio držala v roki bcl trak za Pavla in stala tam niirna in ncma in ni vedela, kaj bi; njcne oči so gledale začudeno predse, usta so ji od strmenja obmolknila, čudila se je in Čudila .,. Eden bratcev vzklikne: »Hiti, bratec, hiti! Sestrica uraira!« Drugi bratec s čutarico čudode^ne žive vode v roki in z dragocenim poročnim darilom v žepu prcskoči zdaj z enim skokom Kišni in nato šo vcžni prap, zavije okrt^; hiše v hlev, odveže in zajaše najboljšega konja in že ga ni bilo nikjer vee videti; zdirjal je na iskrem vrancu jadrno iz vasi kakor pi5 ... (Dalje.)