Starec Mraz odhaja, — vzpomlad prihaja
Ali ga viilite starca ilraza, kak6 stiesa svojo jezo, ker je nje-govo gospodarstvo zdaj že pri kraji ia inora oditi? Le poglejte ga, kak6 sc jezf! — V star zimski plašč zavit, z debelo palico v roci, stresa svojo jezo nad subim listjein, ki je še sem ter tjd obvi-sčlo na kaeej jablani ali hružki ter je vrti kar <5ez glavo v urnih vrtineih po še vedno rujavih trartticih in li-vadab. Vihar lau po-niaga vršoč skozi vr-hoye golega drevja. A le naj se jezi, malo naui je mar za nepri-jetnega ziiuski-ijii starca. No bojimo se ga, uniakniti se mora ve3elej iu pri-jetuej vzpomladi, ki se začenja z dučm 21, marca. Solnc6 se vedno viSe vzdiguje wa nebu, in zdi se nam , kakor bi iinelo daljši pot, tev je zaradi tega tudi dalje iia uebu. Dan iu gorkota rasteta. Tiuli viliar, zvesti tovariš starca Mi"aza, naj še tako zlOljuo razsaja iu briže suho listje z dreves, to nič ne de, saj vzpouilad že komaj čaka, da sfl drevje popolnem osnaži in obriše, ker hoče novo listje obeSati po vejab. Solnoui žarki gorkeje pritiskajo na zeinljo; po ozarah je vedno veo drobuih travnih liatkov; po ledinab. se rujava tla skrivajo bolj in bolj pod vastliiisko zeleno odejo, ki je vsaki dan gostejSi. Travniki že zelenS in raznovrstue travice in pisane cvetlice se podvizajo, da odpravijo zainazano zimsko odejo. ln kako lep božji dan je denes 1 Odšel je neprijetui nam gost, čmerikavi starec Mraz, in solnčna gorkota jo razka-dila mokrotne megle, ki so se dolgočasno vlačiie po dolinah od gozda do gozda. Tudi mrzlotni vetrovi so utihnili in tihi mir kniljuje v ziaku. Davno že ni sijalo solnco tako prijazno na zemljo, in ujegovi topli žarki vzbujajo povsod noTO življenje. Nsšteta množica bilek ia trav, brstov in cvžtov rije izpod zeinlje. V novo, živo zelenje se odevajo gozdi in livade, katere je bil neusmiljeni starec Mraz tako žalostno opustoSil.
Kraj gozda so pase živinica. Pastir piska na piščalko, ki si jo je izvil iz vrbove šibe. Po njivah in po polji je vse živo. Knietii orje in seje; ko-paSi delajo v vin6gradih, skorjanSek se -vidig& visoko v zvak in diobi svojo peseaco, slavček poje v grinovji, knkovica ee glasi iz gozda in pridne bučelice
gnm^ po cvetlicah. To novo in veselo življenje nam je prinesla vzpomlad. Vse, kar koli inore gibati, vse orje, seje, koplje. sadf in dcla, kakor veleva v zraku skorjančck, ki nam poje: rDeIaj, dclaj, delaj. orji, orji, orji, sej, sej. sej, vrzi, vrzi, Trzi !u Vse je zunaj, vse se reseli prijetnega vzpomladnega žKljenja, le stara boiehna icnica je ostala že dom4. Vso zimo 8i je sirota želela, da bi jej Ijubi Bog dal učakati vesele vzpomladi. Iu učakala jo je, Danes je prvič sedla ua klopico pred hišo, mlado zeleuje dobro de njenim očeia in solnce jej pregreva premrle ude. Žeuica je vesela lepega dneva in Uvali Boga in njegovo dobroto.
Ne daleč od liiše, oodu pod lipo sredi vasf, zbrala se je mlaJina z lirste&imi šibami t roci, da odpodi neprijetnega starea Mraza, ter brezskrbna skače po mehkej travi igrajoč se, kakor se je igrala laui ia predlani in kakor se je igrala pred sto in sto leti. Tak6 se je igrala njega dni tudi siva že-nica, sedeC na klopi pred hišo, v ¦5nih letih, ki jej zdaj že uhajajo iz spomiua.
In kdo bi ne bil vesel prijetue Tzpomladi ? PoJje in travnik se odeva v zeleno pisano obleko; vse plava v niladetn cvetji. Vsak novi dau prinaSa nove lepote. Povsdd se razodeva novo življeuje in nad vso zeineljsko krasoto se razpeuja jasno in m6dro nftb6 v neizmernej sirjavi.
0 le raduj, raduj se mladiaa novega ži?ljenja veaele yzpomladi in uavžij se \zpoailadue dobe svojega lnkulegii ži^ljenja.
Poglej, obnii ae oirog,                           Podiij mi bratec moj roko
Zelenft gvtra, iiv je log;                         Pod mib pojdiva nebo,
Povsod je vz^tomladanski cvet                Kjer njiva zopet zeleni
Vesoljni v svate vabi avet.                     Kad njo skorjanček Svrgoli.
In v tem prijetuem vzporalddnem življenji, godujemo prevesel praznik, veselo Teliko noč. Ta god in praznik je bil v katoliSkcj cerkvi vedno prvi in poglavitni dan, ali kakor ga sr. Gregor imenuje: nnajve8ji vseh praznikov celega leta;" kajti Jezusovo vstajenje je i^orck naSemu odrešenjn, podloga uašej svetej veri in poroštvo našemu Tstajeuju.
Jezus Kristus, naš gospod in odrešeaik, je po britkem trpljenji kot pre-magalec pekla in smrti velidastno in neumrjoč vstal iz groba, v katerem je ležal tri dni, vstal je a trpljenja k večnemu veseljn, iz sravtne temote k svitlemu jutru novega življeiija. da je potrdil svoje svete nauke in pokazal stojo "božjo raoč. Prazaik vstajenja Kristuaorega je tedaj najveselejSi dan za vsacega kristjaua. A tudi otrokom prinaša velika noč še drugo veselje. Del^ se jiiu v tem času lepi, rudečj pirhi, s katerimi se razliCno igrajo ia kratkočasijo.
Vzpomlad mila                          Zdaj lc biti                                 Znvsn tudi
Odkleoila                                   Vence viti,                                  Ne zamudi,
Svoj Tčsoli uaui je ruj;              0 mladina! zdaj je Laa.              Poiekati dugui sad!
Cvetjo klije,                               Dail zbcguje                                Vzpomlad ido,
Kadost sijo,                                Oet vsahuje,                               Zojiet pride, —
Zeleni že vrt in gaj.                   Kmalu mine roiiui kras.             C»8 mladost' je le eukrat