v: - - .	■ - ; - ^ / ' '..... S3
SVOBDDE.
Slovenci-bratje združimo se! T slogi je moč!
Stev. 26.
Chicago, 111. U. julija 1903.
Leto II
Pismo.
South Wilmington, III. 5. Julija.
Pritajeno Veselje poleg javne, radosti je že vladalo ]>o vseh sloven* skcKimeriških reakcijah in bor . . . — pardon — uredništvih slovenskih far&ili listih, radi premestitve in enomesečne izostaje "Glas Svobode". Popolne zadovoljnosti so si domšljevali smrt nepriljubljenega deteta, katero jim je že sedaj v prvi mladosti napravilo toliko neprijetnih utisov in ki jim je kolikor sta rejši grozil toliko večjimi nepri-liiki, katere so, seveda, jako nevarne njihovej - mogočnosti, okroglim mastnim trebuščkom, mogočnim farškim kuharcam in predvsem far-ški bisagi. Po osveti so kar kopr-neli. No,Ai,"glorijo in bilje" so že peli |X) svojih umazanih cunjah, kateri« prodajajo svojim nevednim privržencem za najsvetejše relikvije in svesti so si bili dobiti za oprav-Ijenjc pogrebne »lavnosti par stota-kov in potem copet neovirano in neomejeno gospodarstvo za njihov lasten žep. Računali so že na to. kp.ko bodo zopet odirali in sleparili nevedni narod, ne da bi o tem kaj zvedel širši svet. Toda napravili so raciyi brez krčmarja — Glas Svobode je zopet med nami in gotovo, ko so culi o zopetni izdaji našega vrlega lista v Chicagi, so se prestrašili tako, kakor se prestrašijo ban-dltje, kadar padejo v roke pravici in *— ni jim zameriti; kajti njihov strah ni brez vzroka! Kakor hitro pa se poleže vzbujeni strah, napeli bodo opetovano vse svoje moči, da bi uničili svobodni list. Ne eno, ne drugo sredstvo jim ne Ih> pretima-zano in prepodlo, vsako jim bo dobro do-jJo; skušali bodo vohunariti cclo v neposredni bližini uredništva bo dalo to kako
ritrmmrimr


iv
zaslužijo i7(lajn1ci svojega lastnega naroda; da,w>rav nič ne I »o izostalo, kar naj V jim eventujelno služilo v uničenje našega pravega delavskega lista. "Glas Svobode" čaka še hud boj, to je res, ali prepričan sem, da se ga prav nič he VStraŠi, sai ve sam najbolje, da se današnje dni ničesar ne doseže brez boja. In boj čim ljutejši, tim slajši je sad zmage. Ima pa tudi za seboj par mož, ki so vselej pripravljeni makari življenje žrtvovati za duševno o«vpbodeuje slovenskega naroda v Ameriki.
Da se izognem vprašanju, zakai naj bi se sedaj bojevali le za duševno osvobodenje. oziroma napram farjem in ne takoj za splošno osvoboditev, odgovorim lahko z malim namigljajem: "Kdor se hoče boriti za splošno osvoboditev, mora biti predvsem duševno svoboden" ali pa i drugmi besedami: "Kdor hoče telo osvoboditi mora meti že osvobo-deno dušo". To je, kar opazujemo že dlje časa pri drugih narodih in — lahek jim je nadaljni boj! Kakor hitro se pa tudi mi toliko daleč izobrazimo v boju za dušno svobo i do, bomo toliko laglje delovali. za splošno osvolvxlcnjc vesoljnega človeštva in kakor se množi število predborilccv dnizih narodnosti j, množile se bodo od dne do dne tudi naševrste. do končne zmage — naše, ljudstva!
Rojaki na delo f Vsak zaveden rojak naj se potrudi »toriti svojo ' dolžnost in čast slovenskemu narodu, pripomore naj jx> svoji moči svohSx!on\ise!netnu listu t »las Svobode do večkratne izdaje na teden; kajti le s podpiranjem svobodomiselnega časopisja zamoremo zopet nazaj pridobiti Slovencem čast, katero so nam sramotno zapravili farji, farški pctolisci v obče, ter drug •uroveži hi neslani prctq>ači. Kadar bodemo stali v bojnih vrstah politično, socialno organiziranega avetovnega.delavstva, tedaj bo našn čast opran*; delodajalci ni" ne bodo več zasramovaje povpraševali,« le smo "Austrians". Vse to pa zamoremo doseči le, ako čitamo li-$te, ki žele splošno izobrazbo — spoznanje, da smo vsi ljudje in ne tamo Rockfellerji tn farji. In, kakor se zbirajo drugi narodi krog D jih listov, tako Sč dajmo tudi ameriški Slovenci zbirati okoli delavskega glasila "GU-
Svobode". Slehernega zavednega rojaka je dolžnost, naročiti se na "Gl. Sv." in ga priporočati drugim. Storimo svojo dolžnost napram listu, da zamore .tudi list storiti svojo dolžnost napram nam . . .
Obrambna sredstva proti klcrikalizmu.
(Daljo.)
Verska vojna proti "krivover-skim" stedingerskim kmetom pa ni bila lahka. Ti kmetje sO bili čvrsti možje, hrabri in neustrašni, in so prvo križarsko armado popolnoma potolkli in razgfiali.
Panež Gregor IX. pa ni odjeiijal in je pet škofov zarotil, da se morajo pridružiti vojni proti stedingerskim kmetom.
26. junija 1. 1231. je šla nova križarska vojska nad te kmete Voj-ščaki, ki so šli v boj za sveto vero, so ropali In pleniti po poti, kar so mogli. Zgodovina poroča, da je ta križarska vojska pomorila in požgala, kar je dosegla.
Sivolasi papež Gregor IX. je iz: dal še novo tretjo bullo proti stedingerskim kmetom, ki pač kaže, da je hotel to ljudstvo popolnoma iztrebiti. kajti obljubil je vsem, M se udeleže te vojne, tiste odpustke, kakor križarjem, ki so šli v sveto deželo. Ta, 17. junija 1233, 1. izdana papeževa bulla je bila uzrok, da je bilo mnocro tisoč kmetskih mož, žen in otrok ubjfilrin sežganih. V te; bulli dolži papež stedingerske kmete vseh mogočih reči; dolži jih tudi, da izdelujejo od voska podol>e hudobnih duhov (11) in da so v zvezi s čarovnicatrfi (I!) in roti vse vernike, da te kmete z ognjem in z železom pokončajo.
v!i'ii liiifriM iS1 llffteljifr
ta armada sla iz Bremena 11a strašno klanje. Spremili so jo duhovniki s križi inbanderi.
Odločilna bitka je bila pri vasi Altcnesch, ležeči mej tremi rekami Križarsko armado, je peljal v boj vojvodi Henrik brabantski. Na bližnjem griču ko je zbrdo vse jwl-110 duhovnikov s križi in cerkvenimi banderi iu'prepevaje cerkvene pesmi so gledali strašno klanje.
Kmetje so se vojskovali kakor levi in žemke so jim pomagale, saj je šlo za življenje in za dobre njih pravico. Toda ves pogum, vsa nc-ustrašnost jim ni rtič |>oniagalo. Mili so slabo oboroženi in bilo jih je v primeri s križarsko vojsko jako malo.
Po dolgem hudem boju so kmetje |«xllegli in križarska vojska je vse poklala moške, ženske in otroke, sežgala njih domovanja ter opusto-šila njihovo deželico.
Dan te "zmage" nad kmeti je postal cerkveni praznik za Brcmei:, in še tristo let pozneje so to grozno klanje praznovali s slovesnimi procesijami.	■ 1
Dandanes stoji blizu mesta, kjer je bilo iz verskega fanatizma jxmio-rjeno celo Ijiuktvo, železen spomenik, v čast tistemu vrlemu ljudstvu, ki je izkrvavelo, ker je imelo kaj moštva in kaj jjonosa v scl*i ter je branilo svoje pravice in jiolitično in versko svobodo.
Cerkvene zastave pa v teli pokrajinah več ne vihrajo, cerkvenih bander ni več videti, ker je ljudstvo teh krajev dandanes protestantske vere.
Ameriško vesti.
Pravica kje si?
lino-lc tajnika voli na 6 mesecev vsi drugi uradniki, kakor predsed
Koliko pralni se je že vzdignilo (u ^	; ^ k
radi nezaslišanih dogodkov v Ru- (lov'alcabseJpostavijo ^ scjc (,o scje
Katol&ki pop pobegnil skozi okno.
"Father' Kollar", župnik polske, rimokatoliške cerkve v Jolietu je
»r1
ki so se 'zbrale na Vojno proti šte- j 11a dolgotrajna afera med župljani
dingerskim lonetonfc Ta armada se in župnikom — svinjarjem.
je kmetov lotila z veliko silo, a kmc t je so jo v gozdu Hamelskemne sijajno preir.agali n razbil: in pognal škofe in njih križarje v lxg. Ktne»-ska pest je ugonobila v tej bitki Joo vitezov.
Sedaj je bremenski nadškof Gerhard'izumil prav satanski načrt. Papež je bil iwvjetoval, naj se stedingerske kincte pokonča z ognjem in z železom. To se je sicer (»skusilo. a se ni posrečilo. Sedaj je hotel škof kmete z vodo pokončati. Poslal je svoje vojščake, da porušijo jezove, ki varujejo to ozemlje pred povodnimi V se ozemlje !e/; namreč med vodami in ko bi se bilo škofovim vojščakom posrečilo, kar je odredi! škof, bi se bili vsi kmetje z rodovinami vrfed potopili. Toda kmetje so bili previdni. Ženske so ostale na straži in čim se je kje pojavila škofova armada, so dale dogovorjeno ziiartienje. Kmetje so prihiteli in škofove vojnke pognali v beg. To je bi'o na jesen I. 1233.
Na S|>omlad 1. 1234. se je zvršilo zadnje, najgrnznejše dejanje te ža-loigre.
Kar je v človeških ipoČeli, vse je storila duhovščina, da razvname ljudi na boj zoper stedingerske kmete- Od mesta do mesta, od vasi do vasi so hiteli menihi in oznanja* li križarsko vojno proti tem kmetom ter obetali vsem odpustke in bogat plen Po vsi Nemčiji, po Nizozemski in cHo na Angleškem so tako fanatizirali ljudi in zbirali velike armade.
Mej tem je paiiež Gregor I\. menda izvedel, da se gAli stedingerskim kmetom strašna krivica iti začel se je kesati, da jc ukazal ta rod pokončati. To se vidi iz pai)e-ževega pisma z dne 18. marca 1234 V tem paf»eškcm legatu za Nemčijo, škofu Viljemu modenskemn 'lisanem pismu ohžahrje papež kar <c je uganjalo na njegov uka$ in I haročujc svojenin legatu. naj skuša rfo<eči poravnavo mej bremenskim škofom in »tedingerUiim! kmeti.
A bilo ie že prepozno. Duhovščina je ljudi take fanati»ira!a, da j črhnil besedic
jih ni bilo več zadržati. Hrepenel so po krvi, hrepeneli po plenu. Aprila meseca 1234- I- » je zbrala križarska vojska, kateri so se pridružili prvi plemenitaši, ;n 27. maja je
Tako se glasi notica v jolietskim ameriškim dnevniku, katerega nam je <|o]>oslal rojak.
Father Kollar, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda, polske katoliške cerkve v Jolietu je pobepiil in 'teiii zaključil eno največjih sovraštev iu cerkvenih tejxvev, kar jih ]Kxnni zgodovina.
Father Kollar je trdil, da ni mogel v zadnjem letu naprositi toliko, da hi se jHišteiio preživel in -s tem lažnivim izgovorom jc delal dolgove. naberačeni denar pa shranjeval v svoji bisagi. Med drugimi dolgovi je bil dolžan tudi $20 M. L. Sternu, agentu Alton železnice za 42 izletov v Chicago. Ko je Stern doznal. da misli Father Kollar vsak čas pobegniti iz Jolieta, šel je k državnem pravniku, ter zahteval, da se ga zapfe. Na to je bil takoj odposlan redar z naročilom, naj pazi na Kollarja, da ne bi ušel. Zasačil ga je v gostilni Conway stopil predenj in mu naznanil, da ga pusti oditi le, če poravna dolg agentu Sternu. lažnik mu odvrne, da nima toliko denarja, da bi izplačal za-htevaeo svoto. Redar se je jhj teJi hesedan vstopil pred vrata in čakal na šerifa.' To priložnost je porabil pop, zmuzal se skoz zadnja vrata v hrambo premoga, skočil tu skoz malo okence na cesto in stekel v bližnjo kovačnico. Redar pa. pozoren na vse. je tudi to opazil, na kar jo je nemudoma ubral za beže-čim, katerega je kmalu dohitel. Pop videvši, da je stvar zgubljena zanj, l»otegne zavitek bankovcev in pomoti dva po dvajset redarju rekoč: prinesi mi preostanek nazaj I Zavitek, v kojem je |>op hranil denar, je bil po izpovedi redarja tako obširen, kakor je on sani širok čez prsa.
Odkar je bil KoHar dušni voditelj v tej župniji, ni bilo druzega. kakor prepir in tepež. Župljani. oropani' zadnjega centa, so bili prisiljeni se zoperttaviti Knllarjii. kateri jo je odkuril z vrečo |>olno dolarjev.
Vse te reči »o se godile priti očmi jolietskega Franceljna, ne da bi le. setmertje vskbk-llog ne daj, da bi
zaradi nezaslišanih dogodkov siji, ali pa se ne gode pred našimi («mi še večja trinoštva? Andrew llrown, 18 let star, je bil v New York City obsojen od sodnika.(?) Aspinwalla samo za to iz 4 na 0 let v Sing Sing ječo, ker jc na neko spodtikanje trdil, da jc nedolžen, Ko pa se je pritožil nad,to neopravičeno kaznijo, bila jc ta zopet pomnožena in sicer iz 6 na 9 let. Premislite dragi čitatelji, 5 let hude ječe samo za to, ker se je eno bitje predrznilo (?) zagovarjati pred drugim bitjem, sebi enakim, "culled by some people a judge!" Delavci, ali tie uvidite, da so vse postave naperjene proti Vam! Združimo se vsi.in delujmo vstrajno na preobrat današnjega, delavca zatirajočega, kapitalističnega sistema. Ne hodite več za kapitalisti, samostojno se organizirajte v socijalna društva in oklenite se potem armade svetovnega MOcijalizina v obrambo svojih pravic. "Talk about Russian justice j— Could it be worse and with I est hear t?"
Kapitalisti vse, masa niči
Salt Lake, Utah, zidajo držav-slopje. Katnen za zgradbo se ža iz države Vermont, in zakaj Zato, ker je senator Proctor ik kamnoloma v Vermontu. cnje v 1'tah ni za rabo, ker so šn j i kamnolomi last delavskih in te, naravno |)o današnjem nni, nimajo pravice do držav-zaslužniica. Postave, kadar se a; kak dobiček, niso za delavce, pa za bogate postopače a la or in železniške družbe, katere žajo kamenje iz ene države v ). Prav nič se ne čudimo, da i razmerami le ti sleparski t je vladaje v Washington!! in iz že .itak reyncgji
škandal, potem bi bilo umestno, da bi .se vstavila tudi preiskava tat v i ye na glavni pošti. . Is Bob Fax of Jop-lin, M o., says: If shingles were ballots the working mule would striph Ins (Kill roof and tote fvr it to rain" . . . "The capitalist don't."
Ropanje farmarjev.
V lepem redu jc napredovalo naseljevanje farmerjev v dr/a vi Ore- ,.	, ,
' , ' . . . tpravljeno za vsak slučaj, iron, dokler m tudi tu sem iwsegla , , . , • .	•
T ,, delavci se vedejo se precej kruta roka kapitalizma. Ustanovna .......... .	',_•_,.
se jc kapitalistična družba v svrho nakupa obširnega posestva, katero naj bi bilo jk> izreku kapitalističnih hajdukov pripravno le za živinorejo a nikakor ne za obdelovanje polja, vsled močvirnatih tal. To zadnje sicer ni res, totla vzlic temu je tri-umfiral kapitalizem nad voljo ljudstva. Kaj hočemo, sedanji državniki — lakomniki»so naklonjeni le bogatašem in tako so morali far-merji zopet s trebuhom za kruhom.
Za prihodnji sestanek so bili — iz vami tajnika Frank StoniČ-a, kateri jc bil voljen za 6 mesecev.— |>o stavljeni uradnikom: sodr. Ignac Malovanšič, ' blagajnik in sodruga Albin Skubic in Fertl. Petsche, pre gledovalca računov. Predsednik se postavi pri vsaki seji jjosebej
Zborovanje se vrši vsak drugi to rek zvečer od '/j8. ure naprej v'zgoraj omenjeni dvorar.i. ■ Prihodnja seja sledi torej 4. augusta. Sodrugi agitiraj<c v prid in v prospeh soci-jalnega kluba 1 (
Štrajk unljskih delavcev
••Kellog Switchboard Co."
štrajk uslužbencev Kellogg Coni pany še vedno ni končan. Pogaja nja se vrše vsak čas a bresvspešno Direktor tovarne vstraja pri zalite vi, da sme družba vzeti v delo delavce, koje sama hoče in da ne odpusti ncunijskih delavcev.
Na znano, ostro prokianiacijo, s kojo je želel mestni župan Harrison zabranjevati, ustavljati se ljudem okrog Kellog Co. in vsled katere naj bi bil vsak št raj kar takoj, kakor hitro bi si upal jjoliciji ustavljati se v njihovem poslu, aretiran in vržen v ječo, je izdal prezident od "Teamster National Union", Allx'rt Voting, proti prokianiacijo, ki se v kratki jiotezi glasi :"Ako hoče župan I larrison iu mesto Chicago izpeljati 0110, kar se je nam zagrozilo v proklamaciji, [>otem bodemo tudi mi drugače postopali, kakor smo prvotno nameravali. Lc enega u nijskega delavca naj se postopi are tirati iu Teamster National Union se bo odločno protivila, od]x)slati najnianšo robo v Chicago. Dova-žanje premoga za oskrbovanje vo-
111a ustavljeno in v mestu l)o v hipu zavladala grobna tišina. Mi hočemo priti do svojih pravic, četudi šele s silo ;zalitevamo pa tudi, da se za vselej odpokliče * mestne vaga bunde,žepne tate itd., ki so ushtz-beni kot specialni ]>olicisti, da |>o-magajo ohromevativnaše brate, žene in otroke.
Situacia je tudi danes skrajno napeta; vojaštvo je še vedno pri-Unijski mirno,
le "semtertje pride do kakega malemu >pi>pa<!a, Jzid stavke je, seveda, še r -gotov. Razpravljalo se je že o eventujelnem generalnem štraj-ku. -Z liojeni do zmage !—
Papež Leon Trinajsti umrl.
V pondeljek ob 4. uri zjutraj je
prominul v 94. letu svoje starosti
vrhovni vladar katoliške cerkve.
Predenj je ugasnil za vselej, jc
....... .. „, . . . , 1 hudo trpel. Njegove zadnje besede
o je tista frei kontra ! Ljudstvo! ... . , , , ,
.	... so bile: oh, kake bolečine moram
trpi m se muči za svoj svakdanji
kruli, a ne pomisli, da so nareje jh> stave le za milijonarje in za groš, pravica spi — "<t fancy for th\* delectation of fools. Money rides."
Mestne novice.
CikaSkl socialisti slovenske narodnosti ustanovili svoj klub.
ne " anarhisti"
mi kaj sIalK*ga mislili o t^em. kle- j takoj 1 d udov. Vstopnina 1 velandskem Kržiceljnu, pueblskem j znaša za vsacega 25c. Gletle Curihi in Jeramom v obče ali bimbo
Kar se je že dlje časa nameravalo poklicati v svet, prišlo je v nedeljo 19. t. m. ob polnoči v dvorani sodruga 1'liil. Pasta 535 Hlue Island \ve. do končnega zaključka. Ujta-novil se je socijalen klub Sltyencev z namenom poučevati tudi sloveitski iiartxl o pravni) jxniiniu wx'ijaliz-111a in širiti tega med š^ršo maso ljudstva z memo a to tembolj odločno.	1 *
Na dnevnem redu je bila torej u-taijovitev socijalnega kluba t opazit, da pristopi ta v najkrajšem času v internacionalno zvezo svetovnega sodjaluma. "
Sklicatelj zlumwanja. sodrug Albin Skubic, je v kratki potezi orisal pnmtn tacega kluba, na kar se jc prešlo k mini seji. Vpisalo se je klub hHH>
ra se je, z oairom na naravne za-
tisti. ki. jim verjame. Amen l Ihteve socijalizma.
sklenilo, da se
prenašati l
Lfon XIII. je bil sicer grozno >koj», stegnil je svojo suho roko makari po zadnjem centu (večni Petrov vinar!) revnega delavca, toda živel je čisto in zmerno, kar se o mnogih njegovih prednikih nikakor ne more trditL l'red zasede-njetii Petrove stoliceViil je lx>lj li-beralnega mišljenja, k\ papež pa se je jxjpolnoma od|K>vedalMiberaliztnu in brezobzirno jx>stoj)al proti onim, ki ga niso brez|x>gojno slušali ali ga celo varali. Tako je prav kruto |x>stopal proti Leo Taxilu in ga proklcl samo za to, ker se je pre-drznil (?) šaliti s cerkvenimi dostojanstveniki in jih opravičeno voditi za nos. Kaj iu kako se je to prav za prav godilo, bomo povedftli v oni prihodnjih številk. . S tem, da se je I-eon XIII. vrnil prah, iz katerega *je izšel, ne zgu-katoliška cerkev prav nič, kajti uže je oglašerith 12 kandidatov — koji •:> že nestrjnio čakali Levove smrti — za Petrovo stolico in "tako ostanemo, kakor smo h'li!" Izmed kandidatov so .najbolj imenovani (iotti, Oreglia. \'annutelli in Ram-jHtlla. Pričakovati snieuio jako htiik' l*irl)e: nesreča (-?■)• je le. da nima vsak teh malih papežev — kandidatov svoje vojske, da bi se med* seboj ravsaii in kavsali. kakor za časa pape/tva v Avignonu na
Francoskem (1309—78).
Priprave za volitev novega papeža so velikanske. Kardinal Oreglia je že nastopil vodstvo vatikana, ter izjavil, da zahteva za časa intere-giiunia absolutno pokorščino, tako iz strani duhovščine, kakor tudi vatikanske vojaščine. Upornik«« je zagrozil z ječo. l)es|>otizeni se začenja torej s začasnim papežem dol do zadnjega zagorskega kaplana. I log mainom je pač velik gospodi
Se enkrat k glavnem zborovanju J. S. K. J.
"Ameriktnezar" piše v 31. števil* ki o zborovanju J. S. K. J. v Oma-lii. Neb. Med drugim omenja, da se jc socijalist Medica — kakor ga blagovoli imenovati, kar mu je p» le v časi — jxitegoval za odstranitev odstavka "praktični katoličani" (smešno!) v dosedanjih pravilih, ter, da je moral med govorom osramočen utihniti vsled katoliške zavesti dnizih delegatov., Resnici na Ijitlx konštatiramo, da ni bilo tu nobenega povoda čutiti, se osramočenega, pač pa naj si bode tisti, ki je spisal ono notico v s vest, «da je storil Intdalost, katera pove, da ima svoje možgane uslužbene pri farjih, kar se jc pri nekaterih pokazalo že v Omahi med privatnim raz-pravljenjem. — Tam naj bi "vzvišena gospoda" opazovala, kdo jo je osramočen odkuril. To vse in Cot befohlen, makari v pravem |xmienu besede t
ROJAKOM I
Čas je, da se seznanijo vsi ameriški Slovenci, bodisi te ali one stranke, z osebo, ki dela nečast in sramoto slovenskemu narodu. Lo |»ovska oseba ta je John Vcrbas, Svoječasno etabliran nekje v državi Michigan, poncveril jc tamkaj večjo svoto in ix>begnil v Pueblo, Colo., kjer si jc v družbi z neko drugo Osebo zopet prilastil okroglih $iK,ooo. Popihal jo je na to v Globcville, Colo., kjer pa ni dolgo užival sad svoje pregrehe. Vrgli so ga v ječo, iz katere ga je rešil bond $3000 znanega rojaka gosp. Maks Malič-a, Za to uslugo svojega dobrotnika pa se je zahvalil s tem, da je odnesel zopet svoje pete in tako oškodoval g. Malica za zgoraj navedeno svoto. Odkurilca John Vcrbas,i, kakor tudi njegovega kompa-niJona.se išče |K>vsod. Rojaki, varujte se v prihodnje Verbasa.
Pozor rojaki!
Vse one gg., koji 111 smo danes ali tudi že prej poslali list na ogled, prosimo naj nam nemudoma pošljejo predplačnino. ali pa vsaj sporočijo njihovo mnenje, da bodemo vedeli pri čem, da smo. — Toisto velja tudi za gg. in razna delavska Iruštva izven Zdr. držav, kajti: vsako delo je svojega plačila vredno!
Vpravnistxo "Glas Svobode".
jpsT Somišljeniki naročujte in . priporočujte »OLA SVOBODE"
i
STARA MAMICA.
Gospa Ana Ilach z Vining, Iowa, je vie 71 let stara in dolgo časa bo-lehna ženica. Ker vže dalj časa ni mogla nobenega jedila zavžiti, postala jc seveda od dne do dne sla-bejša. Razun tega imela je j>a še eno roko z tekočo rano, tako da te roke sploh ni zamogla pregibatl Njen sin gospod Peter ITach, vgle-den trgovec v Cedar Rapids, Iowa, poslal ji jc Tririerjevega zdravilnega grenkega vina iu stara mamica ]K>stajala jc zmiraj krepkejša; roka je vže tako dobra, da lahko navadno delo poravlja. Ta stara ženica pravi : "Triiierjevo zdravilno grenko vino jc najboljše zdravilo za stare ljudi, ker jim podeli zopet novo telesno moč. To zdravilno grenko vino ima prav prijeten okus in kdor trpi na slabem želodcu, breztečno&ti, Jirubo moči, slabem spanju, najde v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinn re samo najboljše, ampak edino sit^urno zdravilo. Dobi'se v le-kaaiah, dobrih eostilnah in pri izdelovalcu. Jos. Triner. 709 S. Ashland Ave.. Chicago. Ills. Pilsen j
V
-	J-—	-—.
"Glas Svobode".
Prvi svoliodoiniselni list za slovenski narod v Ameriki.
Izdajatelja in	urednika:
MARTIN V. KO&Jtt-FRANK M. MEDICA
"(i^as Svobode" izide vsaki i>«*-Tn ve|ja /a Ameriko: za celo leto - - - - $ 1.50 za pol leta - - - - 75c
ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron S Posamezni list po o centov.
"Glas Svobode"
[The voice of Libektvj is the only nnion labor paper in America: published and Edited every Friday in Slovonic laguage by M. V. KONDA. & F. M. MRDICA,
"Entered July 2. MM, at Chicago, 111,, as second-class matter, under Act of Congress of March :i. 1871)"
Subscription $ 1.50 per year,
Advertisements on agreement.
Naslov za dopise in posiljatve je
'"""GLAS SVOBODE"
68 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111.
		
		
*	DOPISI.	* * •
Sokolskl Izlet bratov čekov.
h Cleveland«, O., nam piše rojak z dne 15. t. m.: V nedeljo dne 12. julija priredil je č<jiki Sokol izv let. Pri tej priliki je bil povabljen tudi slovenski Sokol, ki se je, naravno, njihovemu vabilu radovolj-no odzval. Veselica je nepričakovano tako sijajno vspela, da jo moram vsaj deloma' natančneje popisati.
Točlio ob 11. uri jc prišel slovenski Sokol v češko »okolsko dvorano na Central Ave. Ker jo nekoliko pršilo, smo se nekaj časa mudil! v dvorani; ogledaK smo si praktično, lepo vrejeno dvorano in njeno ooravo. Res, vsa čast požrtvova. nim češkim Sokolom. Po presledku par minut jc zapei slovenski S<V kol par narodnih pesmi, ki so jih Češki bratje z navdušenjem ]>oslu-sali to z burnim ploskanjem pozdravljali Na to fo Čehi začeli, med sviranjem godbe, spretno telovaditi, tako, da nas je kar očarala velikan-<ka spretnost. No, in razvedrilo se je med tem časom. Odkorakali smo skupno na vrt na Broadway-u. Tam se je nabralo vse polno zavednih Cehov, ki so navdušeno pozdravljali slovenske Sokole. Prijaznost in uljudnost nas jc zares tako prevzela, da se nikakor nismo mogli ločiti oil naših Čilih bratov Cehov. Osobito so bile prijazne češke gospodične, ki so rajale in se veselile s slovenskimi Sokoli, kakor s pravimi brati. Ob deseti uri šele je odVcrakal Sokol domov, še dolgo nam ostane slovenikim Sokolom ta dan, ki ga smemo prištevati najlepšim dnevom, kar smo jih še doživeli mej brati Čehi, v prijetnem spominu. Da bi nam bila zopet kmalu dana prilika muditi se med Vami bratje Čehi I Na zdarl
Sokol.
Forest City 6. julija 1903.
In zopet se je pojavil naš delavski list "Glas Svobode"... Predvsem čestitam na neumornem delovanju na«im delavcem krog našega gladila. Težko, težko stno pričakovali nadaljne izdaje, tiin večje veselje je zavladalo zdaj, ko smo prejeli 23. številko — znamenje, da še živimo.
Moj pravi namen danes pa je, vprašati črnega trota, urednika kapitalističnega "klcčeplazca" v Jolie-tu, koliko mu je vendar škodil štrajk premogarjev v Pensilvaniji, ker je svoječasno, kot pravi ropar časa, bolje rečem) izdajica, pisal o posledicah, katere naj bi bil prou-zročil štrajk! Trot v bučelnjaku, poveril ti, da štrajk ni v nobenem 0-zirtt napravil kake draginje ameriškemu ljudstvu, razven mogoče far-škim kuharcam. 7- dokazi ti lahko navedem, da so se vse stvari podražile že pred štrajkom ubozih trpinov — delavcev. Klečeplazec kapitalizma. rečem ti, da delavec nikdar še ni podraž-l življenskih potrebščin. pač na kapitalist, katerega ti v svojem listu toliko zagovarja-in celo zanj glasuješ. Trot, izleti ic svojega kičelnjaka, pojdi med fbeijce _ delavce in prepričal se bodeš sam, kako moramo mi plesat.
I Tako, kakor ti, piše le trot, ki ima namen izkoriščati uboge delavce. Moli in delaj, molči in trpi, kakor nema živina — to so v. srcu tvoji in tvojih kolegov nauki napram j usmiljenja vredni raji, Pridi in 'oglej si premog, poškropljen je z našo, delavsko krvjo; kri in znoj se 1 stakata skupaj globoko pod zemljo I in ti ne, da bi to -upošteval, želiš delavcu večno trpljenje in poznaš gaJfi tedaj, kadar sc gre za tvojo faško — bisago. .če bi ti vsaj deloma s pravim človeškim srcem zasledoval grozne nesreče, ki se prigode skoro vsak čas širom Amerike in katere gredo brczjjogojno vse na rovaš delavcev, ne mogel bi pisati lako sramotno za en linijski list, za kakršnega ga vedno rad razklicuješ po svojih umazanih predalih. Tro-tovski pijanosti bi se moral odpovedati in potrkati še drugim trotom na srce in skupno delovati v prid trpečega, večjega dela človeštva, če bi se farški troti odpovedali kapitalizmu in pomagali delavstvu, ne bilo bi štrajkov, ne bilo bi prelivanja krvi in zavladal bi mir. — Pred našim štrajkom plačevali smo za sod-moga pa smo dobivali 8ij4 c, sedaj moga pa smo dobivali sedaj pa plačujemo za smodnik $1.50, dobimo pa 8i^c od tone premoga. Torej, delavski prijatelj v črnem brlogu, kdo nam je to pridobil, trot menda gotovo ne! Bili smo anarhisti, bili smo vse samo ljudje ne; pokale so vojaške puške, a z nami ni bil nihče, sami smo si morali pomagati. "A. SI." je odločno ruval proti nam, klevelandski mrjasec pa 11111 je pošteno sekundiral. Z norci so nas pitali ti mameluki, posebno pa še bralce "Glas Svobode". Toda, naš list jc zopet tu in razkrinkal bo "Mrjasca iz Blata".
Pozdrav vsem zavednim rojakom in živeli razširjevalci našega delavskega lista "Gl. Sv."
PeiHilvanski premogar.
Rock Springs, Wyo. 8. Julija 1903
Rojaki! Čujtc kaj se je zgodilo, veselje se jc v žalost spremenilo! Zaščitnik zavednih slovenskih delavcev je od smrti vstal. Par tednov jc že, odkar so začeli slovenski 'oznanjevalci" ali farški oderuhi "'kiblariti" 1» svojih umazanih listih, da je list "Glas Svobode" poginil ali propadel. Tfrobili so med svet, da kdor ima le trohico dobrih možganov ne bode mislil več na Gl. Sv. Upali so ii, da jim bodemo zopet "eden za drugim padali v naročje in jih še vemejše nasičali s svojimi težko zasluženimi novci. Ali s|k>-dletelo jim je I "Glas Svobode" še /ivi! Se živi in živel l>o in deloval za našo svete/ stvar. Poučeval bi slovenski narod — ki more tudi prej ali slej priti do prepričanja — da nam je mogoče premagati neznosen kapitalizem in dmge izkoriščevalce delavstva le tedaj, če se združimo v splošen socializem.
Veselje se je torej v žalost spremenilo 1 Nikar ne mislite gospodje, da ostanete vi sami gospodarji. Nikdar ne I še se dobe zavedni možje, ki se ne dajo vpreči več v vaš tiranski jarm. In po ravno teh rojakih-bo prišel "Glas Svobode" do svojega cilja: Pomagal bo prodreti vrste zagrizenih sovražnikov delavstva. Prišlo bo do tega, ker priti mora!
Se enkrat, rojaki — delavci! Vzemite v roke "Gl. Sv.", prečitajte ga pazno in s premislikom in prepričali se bodete sami, da jc "Gl. Sv." vse podpore vreden list. Ni res, da bi imel "Gl. Sv." protiverski zna čaj, kar nekateri polnega sovraštva trobijo. Ne, to ni res, pač pa je zoper one "oznanovalce", ki delajo za svoj lasten žeji, ki zlorabljajo i? itak revno ljudstvo. Glas Svobode hoče dokazati ljudstvu, da je Te |x>-tom socializma mogoče doseči ono, kar bi že davno imelo biti. namreč sVoboda in enakopravnost, enaki razvoj človeštva! To jc enaka pravica za vse, kajti vsi smo si jednaki, vsi smo izšli iz matere zemlje, vsi smo po božji podobi ustvarjena bitja, bodi si današnji kapitalist ali berač, gospod ali delavec, "oznanjc-valec" r.li posvetnjak, vsi, vsi I In tudi vsi moramo pomagati našemu glasilu, če sc hočemo zvati zavedne -Siovence. Vsak bodi naročnik "Gl. Sv.", da povzdignemo list toliko prej na dvakratno izdajo na teden. Izdajateljstvo pa naj v tem slučaju *>rez vse skrbi vzviša naročnino na $3.00, mislim, da ga ni rojaka, kateri bi temu oporekal.
Pozdravljam vse zavedne rojake S	: A. Justin.
Chicago, III. 13. julija 1903.
Blagovolite mi odstopiti nekoliko prostora, da izrazim i jaz svoje mnettjf katoliškim faruceljnom, tem
brutalnim hujskačem proti listu Glas Svob<5de.
Pod naslovom "Umazani list Glas Svobode", se ta v folietu skupaj zbrana farška druhal izraža, da j-.1 bil Gl. Sv. iz folorade izgnan etc., kar jc, kakor nam znano, gorostas-na laž in grda infamija. Da sc pa ta farški medved sploh upa kaj ta-cega pisati v svoj umazani, efijal-tovflki list "Amerikanski Zelenec", mi ne gre v glavo, 1 '
Gospod medvedek et consorti, ta list (ril, Sv.) je ugleden, |>ošteu delavski list, med tem, ko je vaš le blamaža farških cukrarjev, ropar delavstva in hujskač prve vrste. Glas Svobode, akoprain še mlad, ni ponujal svojih oglasov in znižanje naročnine 11a "special sale", kakor vi; torej, kdo je bolj umazan: mi, ki hodimo z odprtimi očnii ali vi, ki imate krinko največjega lopov-stva na vašem izbuljenem obrazu? Torej I
Kdo je voditelj "delavcev, naš ali vaš list? Vaš nikakor 116, kajti ko bi bil, bi gotovo ne pisali v vašem listu kaj tacega, kar ste storili v 30. številki jkhI naslovom "Socijalno vprašanje". Kar očitno trdite, da dejavec kaj boljšega od tega, kar ima zdaj, »iti ne zasluži. Živina je bil, živina je in živina naj ostane še potem* kaj ne; to so vaši nazori o ljubezni do bližnjega! Pa bodi temu že tako ali tako, to pa vem, da jih zasluzite vi svaj 25 na dan na vaše sedalo. Tako je!
Gospod pri "Am. zelencu", $ še spominjate na neki podlistek "Iz \damovega dnevnika"? Je li bil o-menjeni podlistek i»odučljiv? Še malo ne! pač pa se je J-calila v luči največja infamija farškega kozla, pardon medveda-urednika, ker je iz dal takov pohujšljiv podlistek v svojem farškem listu. Gospod, prepričevalno smem trditi, da niste tisti podlistek |>obrali iz Adamovega, pač pa iz svojega dnevnika. Naravno, ona dva medvedja, katera jc Adam (Medved) zapitttil v Lj.....vam ne gredo iz glave!
Za danes dovolj, drugikrat kaj več. Popra in paprike za takovo godlo imamo več, kakor [>otrebu-jemo. —
Rdeči Škrotelj.
P. S. — Na dan, kje so se zastopnikom Gl. Sv. pokazala vrata?! Le hitro, sicer vam zagodemo nekaj o farfckl gonji. Taceat vagabundi!
Gornji.
Pueblo, Colo. 10. julija 1903.
Gosp. tired., dovolite mi nekoliko prostora r c. listu "Gl. Sv."; želim spregovoriti nekoliko o slovenski fari v Puebli: Jaz sem že 15 let v Puebli, znano mi je t*>rej od začetka pa do danes vse. Takoj, ko sc jc g. Ciril prvikrat |>okazal med nami, začel nas je navduševati zi božji hram in res, no dolgo po njegovem prihodu zbrali smo že le|K> svQto denarja, odplačali *nin Nemce in tudi veliko druzega dolga poravnali. A kaj to! Ciril je jiotreboval vedno več denarja in tako hoče tudi danes še staro mero: deset in po pet dolarjev. Ogromnega denarja sc je nakopičilo tu, a vzlic temu je ostalo šc vse pri .starem, samo v enem oziru smo napredovali, prej dolžni posvetnjakom (?), smo zdaj mil. g. škofu Matzu.izr Denvera in preč g. Cirilu. — PueblČani, izsjKi-metujte se že vendar enkrat. — Bil sem svoječasno na nekem cerkvenem zborovanju pod cerkvijo in spominjam se še dobro, kaj je takrat predlagal naš rojak F. Boje. Zavzemal se je odločno za to, da bi se takratni cerkveni- dolg razredil na posamezne slovenske družine in samce tako da bi plačale prve po $12 in drugi po $6, kftr bi pqpolno-ma zadostovalo, da bi se ves dolg izplačal. Strašen ic nil videti Ciril na te za fariuane dobro meneče besede. Razsrdil se je, da to ne sme biti, da more ostati lako kakor je itd. in ostalo je, on pa je odnesel lepe novce v staro domovino. Pri-šedii zopet nazaj, pripeljal je s seboj svoji dve sestri, da sta mu pomagali odirati ljudi. Oblekel ju je v Uolge črne halje in postavil ju za učiteljice našim otrokom, '<0 sta vendar sami največ poduka potrebni. Doma 11a Gorenjskem motike v roivih, tukaj na učiteljici — to je prava pravcata lopovščina, vredna pasjega biča. Ni čudo, da smo sto let nazaj za drugimi narodi, ko nam šc danes poučujejo otroke —-kravje dekle1 Ne dolgo več in z bistrile sc l>odo glave tudi Puebl-čanom, o tem sem [>o|>olnctri.T. prepričan ; okrog Cirila pa bodo ostale lese one dušne, reve, ki dobivajo procente od kolikor bolj kosmatega toliko bolj nevednega dušnega (?) pastirja.. V to pomozi pravični tlog! Z "Gl. Sv." pa le naprej, živiol	Nesabitnc.
Pueblo, Colo. II. julija 1903.
Živel "Glas Svobode" l Naš Kosmati n&k jc za trdno upal, da ga ne Ik> več, da ga ie pobrala farška I sapa, a zmoti1 sc je revež.
Ne dolgo jwtem, ko je izšla v I Puebli zadnja izdaja,' sc je že zopet začel oglašati izpred altarja: dajte, dajte, pomagajte, ste že popolnoma ixjzabili, da potrebujem i jaz denar; ne poslušajte "Gl. Sv.", 011 je bil čez vero, poslušajtp rajši mene, kajti oni. ki bo dalt bo katolik, vsak drugi pa lyezverec in ničvrednež itd. " .
28. junija t. 1. smo imeli tukaj birmo. Birmovat jc prišel, kakor navadno, škof Matz in Denvera. Maševal je prebrisani Kostnatinček. stregla sta mu pa Butnhurgar in father A. To je bila lepa maša! Oče Ciril — pravo pravcata brez-obraZno človeče —se je samega sebe ustrašil tako, da ni znal ne naprej in ne nazaj; stopical jc semter-tje. kakor kozel, kadar ga pes nažene. Sele, ko je father A. pristopil -nrllui s prstom pokazal stran, za-mogel jc naprej blebetati o svoji nezmožnosti. Nasmijal se je pri tem, seveda, kakor "polit pudcl", sicer pa ta "popolni človek" sramu itak ne pozna. — 5. julija je že zopet l»e-račil, kvasil je stokaje: jaz ne vem, kaj ste za eni ljudjo, da nočete nič pomagati; dajte, dajte — je sc klical. No in tudi jaz rečem: dajte, dajte Komastincu, saj veste, v far<ko bisago moro smukniti zadnji cent, nikdar jiolna. kakor je, bi znalo sicer zgrabiti vas, vas zadušiti in v pekel "oberhudiču" poslali. Zatorej le nanašajte svetle dolarčke skupaj in potrpežljivi bodite, četudi niste zmožni nikdar napolniti farške bi sage; 11a onem svetu vam bo Vse obilo povmjtno.
Rojaki' "Glas Svobode" jc edini list, ki neustrašeno in vstrajno zastopa naš interes. Podocuje nas prav, posebno še. kar se tiče farških oderuhov, tor«j naša dolžoost je, da mu pomagamo naprej. Naročujmo se, pripnročujmo in |Kx1pirajmo pridno naše delavsko glasilo "Glas Svobode".
Prijatelj lista.
Oreh naših laži oznanfrvalccv Kristusovih naukov.
Gospod Krie, tej>ci se sami hvalijo, a ne pamehii ljudje. Taccga
pomalenčkovanja pač nismo pričakovali od ljudij, ki ponosrfo trdijo, da znajo ljudstvo voditi za nos. Če ste že toliko vneti za svoje podrep-nikc, da jih smešite pred svetom, nam nič mar, a ne,vzdigujtc toliko prahu vsled dveh ničnih besedic, izrečenih na zliorovanju J. S. Iv J„ sicer se znate vjeti v svojo lastno zanjsko. Toliko zabiti ste žel Socialist Medica pa bodi makari še tako umazan, vendar ne more biti toliko, kolikor je Krže ostuden v vseh svojih dejanjih in neTianjih. S tepci preganjati sc jc težko, toda vzlic temu o sramoti nikacega sledu, Mister Maslar, pač |ki sramota a on?, ki sleparijo ljudstvo |>od krinko svete vere. . Saj veste, Ma-slarčc, vaši pristaši so vsi jednaki: "Gspud so rekli in tako more bit";" o resni debati s takimi ljudmi pa še govora ni. Naših liesed ena je IKunembnješa od sto nasprotnih. Torej z vami, prijatelj Krže: Bog živi vas in norcc vse l
Slovenski svet naj nikar ne misli, da smo ravno Slovenci kak odločilen faktor na političnem polju, še malo ne! Svet obstane lahko tudi brez nas. Mi smo v svetovnem vrtincu le kaplja vode v morju. Torej, če se vsi, kar izreka Slovenec ali Slovenka sem, postavimo v službo naših "maziljenih psoglav-cev" .'n z bičem v rokah branimo svojo zasužnjeno dušo in svoje zasužnjeno telo proti onim, ki nas hočejo potegniti iz blata, se vendar temu ne bodemo mogli več dolgo upirati in sprejeti bodemo morali tudi mi pravo svoIkkIo, katero nam že narava sama narekuje. Da se pa dela med Slovenci že danes propaganda za vesoljno bratstvo, izvira iz dejstva, ker žfclimo, da bi tudi nas peščico Slovencev ne najdla nepripravljene upcljava sQcijalizma. katerega je že Krist sam učil.
Glasilo J. S. K. J. jc temu hajduku tudi, še vedno na |>oti. Glas Naroda na stran, potem šele ste zopet naši — z vrvjo za vratom — kuj nt Maslar! Priklopili vas bomo k naši farški K. S. K. J. in tako bomo vsi bimboti skijpaj. blejali pa taki! . . .
Gosp. Krže blelicče v f>8. številki "nove surovine1" tudi nekaj o liberalnih šolah. Na ta izziv odvrnemo za danes le: nesrečen narod, ako bi ne injel nikogar, ki-bi ga branil proti farškim lopovom. V tej točki (Dalje na 3. straAi.)
CHICAHO LIEFER HOUSE.
NajveSja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina.
mnnmi i HEIM BRWD, CO.
BiH Front ^t. Pi<eblo, COLO.
Priporočil Rojakom razna najbolj ša vina in importiran "viski". Ko-gijišeo na raz-polago. Naročila po hišah pobirn g. JOHN OABHR. 1214 Bon m an Ave. PCEBLO.
Mirko Viidjimi
:<1I0 \V. IK. St. Chicago, III., ptfporocn SLOVENCEM svojo BRIVNICO.
8E PRIPOROČAM HRATOM SLOVENCEM za obilen obisk moje mannfakturne trgovino,prej lastnik Dušan Lagjevič. Bodem vedno dobro postregel vsem.
BUDE RADKOVICH, 1247 S. Santa Fe Avh. Puem.o,Co.
Anton Hukle^
PUEBLO, Cot.o «04 S Santa Fe.
Priporočam svojo gostilno, kjer tooini vodno Bveže pivo in žganje. Telefon 507 Main.
McMAHQN & COLLIER
pogrebiiika.
Dobra in cena postrežba. Con. D a S. I nion Ave PUEBLO, COLO.
IDAHO
Kjer poljedelstvo cvete
Rajski prostor za naseljevanje
Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode.
Kupi si listek na
OREGOM SHORT LINE Mi
Najkrajša in najboljša pot na' vse krajo v IDAHO OREGON in MONTANA.
Za listke in pojasnila pišite
i). e. bublst, r>. 8. spencer, o. p A t. a. a. o. p. a t. a.
Salt Lako City, Utah.
Za Amoriko patentirane
Harmoniko,
izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu
John (Joloh
•ion Bridge St. JOLIET, ILL.
Pohn Plut & Co.
814 VICTORIA AVE. PUELO, COLO.
Edina slovenska
"pokarija" v mostu.
Razpolagamo čez vsakovrstno viak dan sveže pecivo,-	. f
Točno, vestna in cena poBtrelbii vsakem« zajamčena.
Bratje Slovani!
2 0£3LQlf "SVOJI K SVOJIM" jj m
priporočamo v obilo odjemanje
John Plut & Co.
Tako tukajšnjim, knkor tudi skozi ali v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki'SALOON'.
Le podobe zn prenočišče; postrež-K'i točna in eenn.
Do mene najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-K E" naravnost navzdol IN PRI MENI JE.
Anton Schweiger,
1002 S. 18thSt. OMAHA, NEBRASKA,
«URA1> ZAGREB"
je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, Binodke in biljard na razpolagp.
Slovencem v obilen poset se priporoča:
ALOIS PAUSE lastnik, 314 W. 18th St. Chicago, III.
Hermanek's Headach Wa-
f&is (oblnti) so najboljši, za glaj voljol, koji prihaja iz želodičnih liolezni, kakor tudi reunmtizina. Ženske ki trpe na mesečnih dotokih, zadobo neprecenljivo olajšavo, če rabijo "Headach Wafers"., , NAVODILO: Namoči qblat v mali kupici vode in izpij potem vse skupaj. To smeš ponoviti če» eno uro nojjet, čo se že prej boljšega ne počutiš. Dva oblata naon-krat neBme& nikdar vzeti. Cena'25o po pošti 27 centov, Edini izdelovalec in prodajalec,
Hermanck, lekarnar
585 CENTRE AVE. Chicago, III,
g MATIJA ERKLAYEC, ft
f® 483 \V. 17th St. Chicago, III. jn
edini slov. krojač v Chicagi, |2\ 80 prijjoroča rojakom v izde- « jSr lovanj«' nove in popravljanje j/f V staro obleke, katera bo izgle- ^ dala kakor nova. Vse po RL zmerno nizkih cenah.	(j)
Pozort
Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdravo zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti /ji vselej dobro in po najnižji ceni napravi
B. K. ŠIMONEK
ZOBOZDRAVNIK
644 BLUE INLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Tel.: Morgan 433.
SLOVENSKO-IIRV. GOSTILNA 427 W. 18th St. Chicago, 111.
Toči se vedno sveže "Schoenho-ffen" pivo. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen poset so pri-poroča.
J, KRULEČ IN J, Hm:
J.Dweyer 1
679 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO, ILL,
priporoča S L O V E N C E M evoj SALOON". Fina vinn, sinodke jI in rakije i*> zmerni ceni. Postrež-ba točna.
ROJAKOM
Potujočim in tukaj bivajocim, priporočam svoj novi, lepo urejeni
"SALOON"
Kjer točim vedno »veže pivo, razna fina vina in likerje. Postrežb« točna, samo z linijskimi smotkami, Biljar v hiši. Potniki dol>e čedno prenočišče.
Za obilen poset w e. rojakom prii>oročft
Leonard Puh lastnik
9950 Avenue N S. CHICUO, ILL. t

.. fciiisJlttv. M •

"DELAVSKI DOM".
PHIL. BAST LASTNIK, * 535 Blue Inland Are.,
CHICAGO, ILL.
Tu najde vtak posameznik postrež-bo, kakoršno nareku je bratski socializem. Veliki poBebni prostori za skupščine in druitva na raspolago,
■d
• ■
_______l.
(Dalje ic <?. strani.) se najdemo še! Besede, ki bijejo resnici v'obraz, ne spustimo tako bitro iz spomina.
Ivrisl je učil potrpežljivost, priza-nesljivost, ljubezen do bližnjega itd.. da prctqicl je celo smrt na križu za svoje nauke in za odrešitev umazanih Kržctov, a glejte kaj uči danes potomec toistih Maslarjev: "Edina pomoč proti tem beštijam (socijali-stom) bi bila rabiti telesno silo, k čemur so bili francoski katoličani že cesto prisiljeni. Gada ukrotiš le, če mu stres glavo I"
Glejte, glejte, kako želi Krže rimsko, divjo inkvizicijo nazaj. zopet bi nas radi žive pekji. ti rimski demagogi. Kržeta bi bilo res umestno postaviti na "pranger", da bi si ga vzeli , njegovi kolegi za vzgled. V blaznem stanju, blati celo svojo lastno stranko in jo uničuje, — Francoska je grozno trpela pod rimsko knuto in skrajni čas jc bil, da jc odpravila in izgnala re dovnikc, sicer bi država popolnoma propadla. In, če sc jc med tem zgodila kaka silovitost iz strani ljudstva,' gre na rovaš prq>otentnih redovnikov, lenuhov in roparjev. O napadu na 86-letnega duhovnika pa je le pesek v oči nevednega ljud stva, pač pa imamo mi glede teh dogodkov ogromnega gradiva. Za da nes le malo košČtco: "V Nantesu na Francoskem so še nedavno pred cerkvijo ubili zdivjani klerikalci 72-letnega urednika nekega socialističnega lista. Prišel pa je na kraj umora nadškof s celim kapiteljem ter podelil klerikalnim morilcem svoj blagoslov. Nadalje trosijo klerikalci hudobno vest, da se Cornbes ministrski predsednik, poganja z nemškim cesarjem, da bi odstopil Bretagr.o Nemčiji. In taki ljudje naj še uživajo pri zanesljivost francoskega ljVidstva I" Gosp. Krže celica št. 13 je še prazna — habenI
Žrtev
razmer.
(Zapiski kranjskega kaplana). HI. »
Potekli so že trije meseci, kar sem bil prišel v X. Dasi sem bil ta čas skoro vedno "sredi ognja", sem vendar ohranil svojo Čistost. Lahko to ni bilo — posrečilo se mi je le, ker sem bil skoro osamljen, ker sem 8* ogibal vsaki družbi in se zatopil v bogoslovne študije. Javno življenje je metalo visoke valove—a jaz tega nis&n zapazil, niti sem se zmenil za ženstvo, dasi so tako cerkvene pevke kakor mnogo drugih žensk kaj familijamo občevale z menoj in se mi ie časih zdelo, da čita»n v njihovih očeh zvedavo vprašanje: Kaj si takp izbirčen, ali sploh nisi mož ?
Poznal sem iz spovcdnice skoro vse skrivnosti trških deklet, vedel sem, da mi je pri nekaterih treba l«-dobre besede in vse je doseženo — a ni mi prišlo na misel. Bal sem ise greha in bil sem tudi tako ponosen na svoje duhovniško posvečenj«, da sem krotil vse strasti, ki bo sc zdaj in zdaj oglašale v meni. O lepi dnevi mladosti to čistosti — kdaj ste že prešli!
Bilo ie. nekega deževnega popo-ludne, ko sem se v svoji sobi ukvarjal z razmišljevanjem, če je človeška duša res neumrljiva. To ni morda šala. To vprašanje me je mnogokrat mučilo, ker še mi je zdelo, da so cerkveni dokazi za ne-umrljivost duše pomanjkljivi. Mi sel, da je duša untrljiva in da je s smrtjo vse končano, se mi je zdela strašna — kajti zdelo se mi jc, da potem nima življenje nikakega namena. To je bil vzrok, da seni vedno pretresal to vprašanje. Dostikrat sem si rekel: Ce jc Bog ustvaril dušo iz nič, jxitem imajo duše svoj začetek, a kar ima začetek, to ima yo zakonih narave tudi konce, to mora umreti. Drugič sem si zopet rekel: Duša jc lahko neumrljiva — ako je neodvisna od rojstva in cul smrti telesa; ako je bila že pred rojstvom, ostane lahko-se po rojstvu — a tu sem se spomnil, da pro-' glaša cerkev tako mišljenje za' pogansko. Cerkev stoji na stališču, da pred rojstvom ni duše, da Bog dušo iz nič ustvari; vzlic temu pa da je duša neumrljiva.
Ko seni tako sam sebe trpinčil s takimi mislimi, jc vstopila dekla odličnega tržana in pristaša duhovniške stranke v X-u in mi sporočila, da želi njena gospodinja, naj hi jo rprišel na dom izpovedat. Gospa Helena je bila Jako pobožna žena. Ko je bil škof v X-u: ji je napravil vi • žito in vsa duhovščina celega okraj« jo je postavljala za izgled vscrryn drugemu žtnstvu. Hodila Je vsa&o soboto k izpovedi m po njenih Lžprivedbah sem jo tudi jaz visokry spo-
štoval.
Njeno zahtevan je, naj jo pridem na dom izpoved at, me je toliko presenetilo, ker je bila gospa Helena šele nekaj tlnij poprej pri izpovedi. Zaradi tega sem najprej vprašal, čc sc dokla ne moti. A' .dekla se ni motila.	■•»
—	"Recite gospej" — sem ji naročil — "da jc no smem doma drugače izpovedati, kakor čc je bolna."
—	"Saj je bolna" -t- jc odgovorila dekla, — "Zdravnika sem že poslala k nji, zdaj pa sem prišla vas klicat. Mudi-sc; pridite hitro."
Nisem poslušjd dalje, nego se odpravil na pot, s toliko večjo vnemo, ker je bilo to prvič, da sem bil poklican k bolniku.
Gospa Helena jc bita v postelji in milo ihtela in stokala. V svoji neizkušenosti sem menil, da se ji bliža zandnjd ura. Pozneje sem se seveda spomnil nekaj* detajlov, ki jih prvi hip nisem zapazil. Soba jc bila bolj podobna koketno urejenemu budoarju kakor spalnici, kjer s« bije skupfii boj med življenjem in smrtjo; postelja ni bila podobna ležišču bolnice; nego bolj paradni postelji, vsa sol« pa'jc bila parfumi-rana, kar tudi ni v navadi pri bolnikih.
—	'.'Torej ste vendar prišli, gospod kaplan," me jc ogovorila gospa Helena. "Tako sem bolna —"
—	"Kako sc je to zgodilo, gospa"
—	sem vprašal sočutno. "V soboto, če se ne motim, ste bili še popolnoma zdravi —".
—	"Bolezen pride časih kar č«e noč. Sinoči sem bila še zdrava — danes sem izgubljena."
Bridko jokaje jc stisnila gospa Helena svojo skrbno počesanft in spleteno glavico v mehke blazine.
—	"Zaupajte v Boga," sem jo tolažil. "Bog more vse, in če je njegova sveta volja, vam pošlje zdravje tako hitro, kakor vam je poslal bolezen. Prepričan sem, da vam je Bog poslal bolezen le, da dobite priliko, si pridobiti novih zaslug.
Gos|>a Helena se je zopet zjokala in jaz nisem dvomil o pristnosti njenih solza.
• — "Tako sem nesrečna" — je vzdihovala.
—	"Kaj vam je gospa? Prišel sem, da vas tolažim, kot vaš spovednik —".
—	"Ne, ne — jaz sc ne izpovem
—	jaz sem prevelika grešnica."
—	"In ko bi bili storili največje grehe — božja usmiljenost je večja. Sicer pa poznam vašo vest tako do-brt\ kakor vi sami, in vem, da sami sebi delate krivico. Začniva torej."
Po običajnem uvodu je začela gospa Helena — vedno ihteč in skrivajo svoj obraz v blazinah:
—	"Da me vidite danes tako nesrečno, je kriv moj mož."
—	"Kako?" <
—	"Ker je brutalen napram meni."
—	"Zdi se mi, fcakor da hočete izpovedati grehe svojega moža mesto svojih — t» ni dovflljeno."
—	"Kakih pet mesecev že živiva vsak zase — stimo pri obedu in pri večerji se vidiva. — Sinoči jc prišel 1» meni — zahteval — saj me razumete — jaz sem ga f>odtla proč —„ nastal je strašen prizor. —Oj, kako jaz tega človeka zaničujem —".
—	"Tega se smete gospa. Zaničevati sploh ne smete nikogar, svojega moža pa morate ljubiti —".
—	'•Nikdar — te živali —
■ -i- "Zakaj ste ga pa vzeli?"
—	"Ej, moj Bog — morda sem ga nekdaj nekoliko ljubila —?"
—	"Bodi že kakorkoli, a čc ga tudi ne ljubite, mu morate biti ven-ler udani in pokorni."
—	"Dobro — saj sem, mu pokorna v gotovih stvareh — saj me razumete — nikdar —".
Tu ^efltticttfixvnni], , česar sem naučil v $wrjisčti in začal sem na dolgo in na široko razlagati, kaj je debitum ter navajati, kaj v tem oziru predpisujejo cerkveni učitelji. Ko sem končal, je gospa Helena kategorično izjavila:
—	"Nikdar I" '
—	"Zakaj ne?" sem jo vprašal. "Vaš mož jc vendar*vas mož*—".
—	\!— trnla — kar sem rekla pri tem ,ostanem — nikdar — jaz ljubim druzega."
—	"Kako? To je velik greli — to je zakonolomstvo —".
—t "Mogoče — a — jaz ljubim drugega —"
—	"I11 ste svojemu možu nezvesta?" *
—	"Ne — še ne — nisem še fnogla biti nezvesta —".
—	"Hvala Bogu I"
Komaj sem izgovoril, ko je gospa Helena vsa rudeča in gorečih pogledov planila kviško, se oklenila mo-! jega vratu, me potegnila k sebi ter sestala:
—	"Tebe ljubim, Tebe — Po tebi hrepenim I — Moj boš I" . . .
RAZNO.
^Aritiroli so pravoslavnega duhovnika.
\ Kopru sc je zgodilo nekaj sen-zacijoneinega. Aretirali so pravo-Jlavnega popa Sofronija Raničiča, ki je uslužben v tamkajšnji kaznilnici. Ta pop, ki je star kakih 37 let, lep človek, je imel pri sebi 13-letno nečakinjo Darinko Grdič. Neka babica, ki jc bivala te dni tam blizu, je videla nekoč to deklico, ter se jej čudila. Poklicala jo je k sebi ter, spoznala, da jc v blagoslovljenem stanu. Prijela je radi tega Raničiča, ki je tajil ter šel ovadit 11a sodnijo nekega dijaka tamkajšnjega učiteljišča, Suča iz Pliskovi-ce, češ, da jc on grešil z deklico. Ta deklica je bila zaljubljena v onega dijaka, ali ta se za to niti zmenil ni, ker je ljubil hčer svojega gospodarja, pri katerem je stanoval. Sedaj ko je skončaval učiteljišče, še je hotel baš zaročiti z omenjeno hčerko, vse jc bilo žc pripravljeno, kar so ga poklicali k sodniji ter obdržali v preiskovalnem zajwru. Potem so.j)ol:licali tudi popa in tudi njega zaprli. Oni dijak, star 21 let, je poznat kot jako pameten mladenič, pop pa kot velik ljubitelj ženskega spola. Na dlani je pač, kdo Utegne biti kriv in kdo nekriv. Ako je pop, potem pač zasluži prav eksemplarično kazen. Kako skrbi rudniški erar v Idriji za ponesrečene delavca.
Pri dolu v jami je ponesrečil dansko jesen delavec Jakob Krapš ter je vsled svoje poškodbe glasom zdravniškega spričevala za vsako delo jicpolnoma nesposoben. Erar, ki ima pri rudniku nad milijon kron letnega dobička, jc pripoznal ponesrečencu mesečne provizije 10 kron, reci deset kron, dasi je imenovani služil pri rudniku blizo dvajset let S to malo provizijo naj preživlja sebe, svojo ženo in tri mladoletne otroke 1 Kako?! I
HRVATSKA.
8. t. 111. se je v Zagrebu vršila kazenska razprava proti župniku in hrvatskemu kapelami Oskarju 5u-sterju. Oba sta bila obtožena, da sta vsprejela in hotela med narod razširiti revolucijonarije tiskovine. Župnik Jemeršič se je opravičeval, db je on vsprejel po pošti dotične tiskovine, a da jih ni nameraval razširjevati; kapclan Stiver pa je izjavil, (k je on našel dotične tiskovine med časopisi in drugo pošto župnika Jemeršiča ter da jih jc hotel poslati nekaterim znancem, a ne.z namenom, d« bi hotel povzročiti upor, marveč jc hotel dotičnik« 11a ta način le informirati o stanju stvari. Obtoženca sta branila odvetnika dr. Dcrončin in dr. Frank. Sodni dvor je oba obtoženca spoznal za kriva in obsodil vsakega na 1 »-mesečno ječo. ^
V noči od 3. »na 4. julija jc bil 500 korakov od postaje Zlatar lli-strica proti BedekovČini |X>džagan most železnice in porušenih je bilo več brzojavnih drogov in raztrganih brzojavnih ^ic. Drogove so morali odstranjevati železniški u-službenci, ker sicer ne bi mogel voziti vlak. Ta proga sedajfni sigurna za vožnjo. Vojaštvo je zasedlo progo. Oblasti vrše brezvspcžno preiskavo. Nadejati se jc — preke-ga soda.
4. t. 111. sta se v zlatarsko okolico pripeljala dva vlaka ljubljanskega 27. pešpolka. Vojaki so zasedli |>o-siMigfcmažarona Raucra v Lovrc-čanih. Vojaki dan in noč čuvajo v Zlatarn okrajno glavarstvo, nižinski dom in vse javne zgradbe, a |io noči patrulirajo |x> vseh javnih potih. Ptcd tremi dnevi so seljaki demolirali do temelja hišo nekega mažaronskega špiclja Pasariča v Maču, okrožje Zlatar, ter so preoblečeni v ženske obleke pobegnili. Govori se, da 27. pešpolk iz Ljubljane ostane v Zlatarn, 53. pešpolk pa odide.
Društveno vesti.
Društvo hv. Petra InParla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakima 13. v mesecu v dvorani 11a S. Sauta Fe \ve. st. 1207 PUEBLO, COLO
Bratsko društvo: "SOKOL"
»l>adajoče k J. H. K, J. ima svoje redne seje vsako drugn nedeljo v mesecu v društveni dvorani na f>02 8r. Santa FeAve. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210! Berwind Ave.
K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. I
SLOVENSKO PODPORNO IN BRATSKO DRUŠTVO "SOKOL" ftaT V CliEVELANDIJ, O. KHt
ima redne seje vsako prvo nedeljo IV mesOou v "union dvorani'( naSt ClairSt. Društveni zdravnik jo dr. KehreB. Kdor hoče1 .pristopiti k društvu naj se zglnsi pri Jacob Hočevarju St. Cluir St. 1598 ali pa pri Lous Rccher'ju St Clair St. 1223. Bratje agitirnjte v prid dura tva 1
ODBOR.
NAZNANILO!
Naznanjam vsim uduin slov. d» l>evBk. zbora "Orel", kakor tudi drugim, ki imajo kaj opraviti : društvom, da sem se preselil na 71 Allport St. (Chicago, 111), na koj naslov naj se blagovoli nadalju o bračati.
Prank Stonlcli
tajnik.
NAŠI ZASTOPNIKI SO:
gg. Ivan Meden, 16(11 Madison St. in Ladislav Znkrajsek, 81 Oxford Str. CLEVELAND, OHIO.
Mike Major le, 105 Har. Ave. LKADVILLE, COLORADO
Philip Zadnlk, Box 7
ASPEN, COLORADO.
Anton Nrhweiger, 1002 S. 18. St. OMAHA, NEB.
. P. M. Geshell, 113 Suffolk St. I RON WOOD, MICH,
Anton Krhlie,
Oat Hill Mine, OALIF.
Jakob Tisol,
Fulton St., Block K., Room 41.
PULLMAN, ILL.
Matt Simonič, Oat Hill Mine, CALIF.
John Božič,
FRONTENAC, KANS.
Daniel Predorič 72H E. B St.
PUEBL, COLORADO.
Frank l'ogoreltz 204 Jaekson St. JOLIET, ILLINOIS.
JETNIKA R.I I UBOŽCI OSKBUNJEVALCI IN PRILIZOVALCI. ' Grouiude dokazav, to bo eventu-jclno uničilo naš današnji gospodarski sistem.
Izvrstni govorniki nastopajo za milo (žajfo). Socialisti, demokrati in republikanci.
Dobro in vredno je odpreti te malo škatlice. Cena enemu zavoju samo 3cts., nli jwi za 100 komadov $l.2l)ct8.
"CHICAGO SOCIALIST", 181 Washington St,
Nazdair rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON".
Točim vedno sveže pivo iti pristno drugo pijače. Raznovrstno fino smodko na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Za obilju poset se priporoča MARTIN POTOK A K,
604 S. Centre Ave. Chicago, 111, Telefon štev. 1721 Morgan,
Rojaki, ne pozabite Btarega prostora, John K oso loka.
2S_*
Slovan naj podpira Slovana!
Velika trgovina likerjev, najlioljsih kalifornijskih vin, '<akor tudi rakije itd. Prodaja na delnlo in drobno. Postrežba točna in iKistena; cene nizke: Za obile naročbe so priporoča vsim
JOS. BERNARD, 620 Blue Island Ave. o	o Chicago, III.
Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana
Garden City Brewery
i-
Kuba najboljše "laoeh" pivo v AmofiM W ^ poi»r>bno '
doma pridelan Pilsener. Kleiner in cista pito
A Ihan j Are. & 21 Place CHICAGO, ILLINOIS.
STEFAN POPOVI C lastnik,
687CENTRE AVE. CntBAoo, Iu.
Izvrstna vina, rakije iu smodke. Velika dvorana za seje. plese eto
-1--71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom i>o Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, dn točim v ,svojein uovoitrejo-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas brer11 in vsakovrstna vi na. 1'nijske stnodke na razpolago. Vsace-uiu v zaliavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOMOR MLADIC
617 S, Center Ave. blizo 19. ulice Chicaoo, III.
Rojakom priporočamo tiskarno
Glas Svobode
Prejemamo vsakovrstna tiskovna naročila.
Priporočamo se posebno društvam za vsako njihovo potrebo. Točna in dobra postrežba.
Kdor želi listu vspeha, naj nam gre tudi v tem oziru na roko. Vse za izobraženost našega ljudstva! Kdor je z nami, je za prosve-to, jo za napredek—danes še zasužnjenega— slovenskega naroda.
OLAS SVOBODE 563 Throop St. Pilsen Sta. CHICAQO, ILL.

SVOJ K SVOJEMU!
PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO.
5158 1Mb Str., — Chicago, III.
Zastopništvo za Jos. Trinorjovo Zdravilno Grenko Vino
Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra iu poštena postrežba.
4 *
O *
* *
******* -P**^ *********4iX
HnnfwnfnfwwnnffnfnfwnfnfwwtmTrnfnfwnfnfffff
Pozor Slovenci!
Kpodaj podpiBnnu naznanjava p. 11. občinstvu da sva na 120 S. Genese* St. Waukegan. 111., odprla veliko novo prodajalnioo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapestnlke. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste ob-Tekt', sjvidajoče v to Btroko,
z v ic l kšti > v a n j e m KOŠIČEK in STEFANIC Tem 120 South OenesM Str.	Waukegan, Illinois.
liiiiUiiiiUiUiiiiUiUiUiUiaiiiiUiUiiiiiiiiiiUiUiUiUiUiU,
OBV ESTILO!
Podpisani si usojani naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martinoiča v Sumit, IU. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake jmjuljudnejse, vsled česar lipam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu predniku. P<*etxiike prijatelje in c. rojake v ob-če zagotavljam, da bodo vsak čas pnstreieni točno z izvrstnimi smodlami, svežo pivo. raznimi likerji, "Portviui", Trinerjevim vinom itd. Zu.zalwvo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-jate'.j obiskujte me v proatih urah, vlivali bodete vsaj čisti zrak. Na zdarl o
o FRANK KOENIG,
saj I Summit, III.

sliqvexskecia nahoda sin glakoviti in thorlavljeni zoravnik
DR. G. IVAJi POHEK
8t!dnj tiiwtunj'eid zdnivuik tin: S. W. Cor. lOtli & Walnut St. inlN.;W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši pmlsednik voCjegu nemškega VBenSilišča ter predsednik državnega zdravniškega drnitva in Jeden uajpriljubljimejiih zravnikov zaradi svojih sposobnosti j so prii>o. rača Blovcnskemu občinstvu. Glasovitl in proslavljeni zdravnik. Ki si'je izučil in projcl diplomo nti slovečih zdravniških 'vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z
postal predsednik dvob največjih	, - -
svotovnegu zdravniku. Zaradi tega nuj se vsakdo ki bolelm, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.	[
8 trajnim vspohom ozdravi: boleimi na prsih, v grlu. plučih, glavni in nastii katar, krvne in kožno bolezni, revmutizein, slalio prebavljenje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajno bolezni, vsakovrstne rase, ieraščenjo itd.-Opazka: ako se j« kdo zdravil brea vb-jH»hii in videl dn niu nibčo veo nemore pomagati, naj obišče ali sc pis-meno v materinem jeziku obpio na svojega rojaka Dra. Ivana Pohkka. On je na STOTINE In STOTINE nevarno bolnty oseb ozdravil, poeeb-no pa mu je Ijulio pomagati svojemu rojaku in bratu jn rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju.
-,:VSI ONI:--—
kateri nemorejo osebno priti k njemu, nuj opišejo nntnnko svojo bolezen, kako je Blank obtežen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako so ima zdraviti. V slučaju, da vidi", da je bolezen heozdravliva, on to pove dotioni osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Hvedočim, da sem oBebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsukenm toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City. Knns,
S tein potrjujem, da je gosp. dr. Pohek fimpicijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdmvnik:- Naznanjam vital, da sem vsa zdmvilu porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo Be vam zahvaljujem, ker sem bolehal 2d let, na želodcu in orevih in Bern mislil, du ni več pomoči, za mojo Izležen. Vaš udani -JOS. ZGAN1Č,' Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohok:-Lepa vam hvala za ozdravi jen je mojega revma-tizma, vsled katerega seni trpt l celili 2() let. .1. KELLER Helena. Wont. .-NASVETE DAJE ZASTONJ.-
Ne pozabite priložiti znamko za 2e. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. Ivan Pohek,
Post Office 13oxcb 553 it otiii.	KaflSSS Ci!]|t Mo. I), S. A.
Sedaj je najboljši čas za
FOTOGRAFIRANJE.
Isdslnjemo slih po flijiip ceni! : milih slik □apraTimo velike. Obiskujete redno
Maly's Studio
570 1 IBtfi St.
JOHN pETECH
503 T H HOOP ST. PILSEN STATION CHICAGO, ILLINOIS.
Slovensko- hrvatski notar (Notary Public). Prodaja zemljišč, hiš in lotov, ter pogojevan je denarju. Zavarovanje proti ognju, Posiljevanje denarja v staro domovino po najnižjem kur/u. I/terjatve dedščine in drugo zapuščine v stari domovini. Pregledovanju zemljiščnih listin in poBojovitnje denarju,mi vknjižciia zemljišča (Mordgage).
tele svet
Narodni kresovi.
Noiclica, spisal Stanko Ziljan.
(Kottcc.)
Korenov Janez "prvi fant" pristopi nato s kupico vina k gospodi ter napije županu. Na to se obrne k Dogdanu rekoč: , "Z nami si v šolo hodil; sedaj, ko Te bodo kmalu napravili za doktorja. bilo bi prav lejio, tla nam storiš' čast iti plešeš prvi raj I"
"Prav* rad,'samo družico mi tuo-raši pripraviti! — Sestre*) žalibog nimamo."
Janez »e <>*re |hj Olgi, ter stopi k Vilniku proseč ga, da dovoli svoji hčerki plesati z Bogdanom prvi ples. Sedaj pa Vilnik ne more več vzdržati svoje jeze, "To tudi še", se raztogoti. "Nastaviti tisto zastavo na lipo in sedaj še prositi, da bi moje dekle plesalo ž njim! — nikdar!"
"Nemško dekle s slovenskim fanatikom pod slovansko lipo!" za-kriči pegasti medicincc nalik besen. "To je sramotno!"
Olgo oblijejo solze, Bogdanu pa šine kri v lici.
"Da sc Vi drznete žaliti slovenskega dekleta in mene, — to je nesramno! — Evo Vami moje karte! Vidiva se na Dunaj i."
Olga pristopi nenadoma k Bpg-danu, poda mu roko, pa reče slovenski: "fclvala Ti, Bogdan!" —
Kmetje ostnue. medicinec [»bledi, Vilnik pa ponudi trepetajoč od jeze gospej jedtio, hčerki drupo roko in s sovraštva prekipevajočim pogledom na Bogdana molče <xlkoraka. --
Godci so zaigrali, Ziljani in Zi-ljankc pa so zaplesali svoj "prvi raj". — P.ogdan -ni rajal, a uže drugo jntro je odpotoval v prestolnico. —. .
* ♦ »
Božič se je bližal, ko je dobil mladi dr. Bogdan Nantc sledeče pismo:
Ljubi Bogdan!
1'pain, da sem izmed najprvih, ki Ti čestitam kot novemu doktorju! Živci sebi in — meni na srečo! Čudiš se, da govorim o sreči, ko še pred vema mesecema nisva imela prav nobenega upanja, da mi bode tnogofe očeta sprijazniti s Teboj. Uplivalo pa jc nanj marsikaj: Tvoj dvoboj najprej, radi katerega sem se jaz toli bala in — molila za Te; ko jc namreč papa v B. izvedel, da si Ti domišljavega "Tcutona" |mi-bil, začel je z večjim spoštovanjem o Tebi govoriti. Ostalo mu je pač še nekaj vrele vojaške krvi po starih žilah. Drugi vzrok pa je — zadnja občinska 'volitev. ()četova -tranka je čisto propala! Prve dni volitvi je bil skoraj brez tinta. Sedaj se jc utolažil, a ker sprevidi, da njegova "napredna".stranka nima več upanja, da bi dobila' še kdaj
LBERT T URIE rO.
A
567-569-571,
L
Blue Island
C
Ave.
peči, posteljo in podlage raznih vrst. Preprogo, obleke in klobuki
POHIŠTVO
razne vrste posod, platna in svile, kramarije in druge izborile robe itd. itd.
Obleke za dečke.
Ml te zamoremo založiti od najnišje do najvišje sobe In obleči
\
od nog do glave. Cene najnižje, kakor nikjer.
Velika izbera modernega blaga za poroke itd. itd.
OPOMBA: Kadar prideš v našo proda,jalnico, v [»rasaj po št. 23
Zlatfco K e r h i n.
JOHFpH TBINEIt 8
Prodaja prekoiuiotpkili pamltmdnih listkov na vse ^ele sveta in ob- krmilo v roke, opustil je čisto jnili-
rntno. od tam sem, po najnižjih cenah, Nnjlioljša jjostreiba.
Obrnite se zaupno na nas
A ^ A
kadar hočete odpreti saloon all se zmeniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovensk« m jeziku, a naše izliorno pivo je po eviopeko kuhano, tako, da Itodete vselej delali dobro kupčijo.
Kadar nimatb čuBa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, nakar l>odetu dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah.
Tel. Canal 967
ATLAS BREWING PO. -
Blue Island Ave.
Sle li pripravljeni na izlet?
Če ste ne odlašajte Bi izbrati uiiine, katerih imam jaz raznovrstne baze ua,razpolago.
Imam veliko zalogo letnih obuval 'pn naj no vej 'sem kroju. Vsake vrste obuvalu, za vsako nogo, se dolK) pri meni jm> nedosežnih niskili cenah. Za enako ceno nemoreto nikjer kupiti, od 75e. do frJ.oO, Moško najnovejše obuvalo (Ovfonl), iz
fine kože, lakirano samo od......do $5.00
Dekliški patent eižiui, raanovratnuga kroja, pro-dujum |x) neizmerno nizkih oeuuh. St.11'4 do 2 (NI
rllic. do $1.25; št. HJ do 11 od <i*.k>. do $1.00; št. 2 do 8 od 4S do 75oeutov.
Nekaj novega. Velika zaloga novih jiateiit usnjutih visokih či/mov za deklice, sploh mliuiino, po juko nizki ceni. Nizko črno obuvalo od i)9c. $1.50.—Slo-venoeni za odjemanje se priporoča
MlT' k T> A ' <<i0 ^outh I'aMed At*. • llAKA CHICAGO, ILLINOIS.
Ali hočeš razveseliti svojega moža?
Pa! Dobro! Kupi in postrezi	^ Tl/M f \
iu. ursicu
svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakorino dobiš pri
9
tiko in >e peča le z gospodarstvom. Kako je sedaj papa miren in prijazen ! Včeraj mc nenadoma vpraša: "No," kdaj bode 'pa doktor?" — Misliš si lahko, da sem ga del>e,Io jkj- J gledala. "No vei, Olga", pravi, "če uže nc maraš nobenega družeča. ga pa vzemi! Star mož sem tj vzrastel v svojih nazorih, katerih] ne bodem več spreminjal. Svet se sedaj drugače suče. Kadi tijja se jaz ne bodem protivil Tvoji sreči. Piši mu, in |x>zdravi ga!" Najini sreči ni sedaj nič več na poti. Ves "grom iu blisk" je minul . . .
rpum da bodeš uže tu, ko bodo goreli -spet narodni kreVrtvi jk» gtv rab. In tedaj, ko bodem v drugič rekla, da Sbm Tvoja, Tvoja za vse življenje, nama na svatbi nihče nc Ixnlc več branil, da zapleševa skupaj svoj "prvi raj!" — Oh, Hog-dan, kako Te ljubi, kako Te Ixnle ljubila
Tvoja
Oiga,
*) "Prvi raj" se pleše pri Žili' z Najbližjo "žlahtno".
JOHN FEKBEZAB
629 S. Santi Fe Ave. PUEBLO.
Priporočam rojukotn svojo novo. lejio urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Iz* vnstno žganje in fine stnodke na raz[jolugo
Besede
so po ceni. »sss*
J|	KC(ltKTBR£D
i - -v^ ' "	1 1 ~	1 %	^ ' ' ***
Nu vprašamo vas, da li verujete ntišin^ lK>sedam; vse kur priltomčamo je, du poskuBite in suini Bpoznate, tlu je
, Trinerjeyox grenko zdravilno vino
_', •_
(Trlner'i American Kllxlr of Bitter Wine)
čisto nepokvarjeno in veliki1 zdravniške vrednosti, edino grednko zdravilno 'Vftio, ki nima nič ktunikalij, edino vino kot ga je narava narodila, združeno z Buliih zelišč jn korenin |H)sebno /.a to importiraiiih.
Vino je najbolj zdraVa pijača. Zelišča so najboljše zdravniško sestavine.
To vino napravi kri liogato, rudečo in gorkoA dopeljo popolno čisto do najmanjših delov telear, jih zalug, redi, dela zdrave, in človek postane močan na telesu in duhu.
Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojt« se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave.
JOSIP TRINER,
i
799ISouth Ashland Ave. Pilsen Statio
ILL,
URBAN BRO S
na 301 Northern Ave.
Govori se v vseh slovanskih jezikih--PUKPLO, < OLOKAOO.
Ne dovoli nobenemu businessmanu, da bi ti uaililkakol nevredno*ponarejeno vino; ako ti da kaj dnigegn kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dixbiikarije ker pri iKinait'je-nim naredi več denarju. Trinerjevo vino mu.da malo dobičku, a u\u juiredi dobre prijatelje.
10» W. IMh.StPhlrago.IU. CKNAIN DOBBA POSTKKŽBA,

L, .