Za celo leto „ pol leta „ četert leta „ mesec
Po
Za celo leto iol leta
iti*»S"I	rt *eta
>---->3 !c
V sredo in saboto
izhaja in velja:
6 for.
S n 1 *
80 kr.
JO „ 70 „
«0 „
50 kr.
80 »
\ J '
„Živi, živi duh sloveoiki, bodi živ na vek*!“
N»r.' pesem.
Oznanila.
j Za navadno dvestopno vereto se plačuje: 5 kr., ktera »eenkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskttj«; vade pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (Stompojjj1 za 30 kr. • '
Rokopisi se ne vračko.
-UX-iuuu
V Celovcu v sredo <13. decembra 1865.


mwij i<
!l-ife!SJb.'UJ.g=!i
Telegram.
*Jul»IJani» It. «lee. ob IO*/„ aveiert Grof Auerspergova protestna adresa je danes padla; proti njej je bilo 18, za njo 12 glasov. Prestopilo se1 je k dnevnemu redu. Gromoviti „slava-“klici!
Sicer sije Kaiser* aid prizadeval s prav- vj^prej prišli pj* le ko smo;; se zadeli v svo-nimi temelji braniti švoj „engernr reiohs- jem jeziku izobraževati, stopili smo na bolj
rath,44 ali ti so tako piškavi, da jih lehko biagonosno in vspešniše pot.
vetrič podere;"' Se^ifeihberški rna- 'thnniše k
najslabši vetrič poaerp;- '	.ona- ' Utnniše kmetovati, učila sta nas Zalo-
mfest nas odvezuje vsakega oktropranja, kar in Ve rt o v e c, ne pa Liebig ali Pfaff.
£s£razit: .fr*
Pogled v deželne zbore.
S5?PS“S5S SpŠSSs
-s Od Savine 4. decembra.
danjih deželnih stanov, govoril za pravo konštituante, hoče sre^o in svobodo
(Konec.)
den, nicht entgegentreten, dass wir sie viel-1 e i c h t gerade wegen ungerechter VorwQrfe mehr begunstigen werden, als unsere eige-non Landsleute44 itd Pa kaj bode Kaiser-
Česar smo se nadjali v štajerskem deželnem zboru, to se je v resnici tudi zgodilo. V tem je sedež nemških avtonomistov, oni morajo kot kvintesencija nemškega plemena nasprotovati in „auf der freien Bahn“ pervi voz imeti, drugači bi se napravili: „verachtlich“, kakor gosp. Blaga-tinšek — Kaiserfeld misli. Štajerski „Sterz-temperament44 se po malem oplamnuje, ali kedar je v plamenu, šviga dalječ metajoč vžgalne iskre, in ker je znana samoglav-nost Štajercev, da se težko prepričati. Svobodo so nemški Štajerci edini vzeli v na-
svoje domovine starti pa Šmerlingovo ok-
t*? v tri—.-*
1st. 1866 pa ja bil ^„goT n«,v«ii nasprof H ***_!>»&!#!.	»». “
nik. iNeparlamentarno pa je s slabimi pre-kosnicami in vtipi (Witze) svoje sodeželane napadati, o novi narodnosti govoriti, o kteri ni nobeden Slovenec nikdar čei-huil besedice ! Ali morebiti je g. Kaiserfeld — Blaga-tinšekovega piknilo poznamovanje: notranje-avstrijanska skupina, in on misli, da v ti
sam ne zaupa, da bi njegova stranka utegnila Slovencem pravična biti in je izgovoril kobni „vielleicht?44 —
Ali podajmo se zdaj k drugemu junaku, humoristu štajerskega deželnega zbora g. Hlubeku, — ali kao bi njega omenjal, njega, ki je bil nekdaj prav iskren „Wasser-
bode nemški živelj podložen? Hotel je v polak44, sedaj pa zopet svobodomiselen Ne-
jem, in le pri njih se dobi prava1 roba; vse, kar drugi prodajajo, je iz fabrik gospodov FevdaloviČa in Absolutismića.
Žalostna prikazen! Nasa deželna poslanca gg. Razlag in Herman izrekata svojo zaupljivost do septemberskega manifesta,'in čujte kriko in viko! Kaiserfeld denuncira pred vlado in narodi avstrijanskimi njihovo postopanje kot antimonarhično, antidina-stično, kot illiberalno. Ali s tem kijem ne bode pobil zaupanja, ki ga vsi Slovenci stavljajo v svoja poslanca. Kaiserfeldov argument (dokaz) je: Mi moramo nekaj za ustavo storiti, drugači bi se reklo, da je Nemec res nemški Mihel! Ako Vas drugi nagoni ne navdušujejo, opešal bodo skoro konj Vašega konštitucijonalizma.
svojem govoru 2. dec. braniti ustavnost, ali prav za prav je branil germanizem in germanizacijo. Laž so torej njegove besede: „Was man daher von Unterdruckung und Knechtschaft und von absichtlicher und ge-waltsamer Verdeutsakung »prielit, ist falseh, und konnte ich es nur hineinrufen in jede Hiite unseres Landes44 — ker praktično življenje drugači kaže, in Blagatinšekov Kaiserfeld še ni davno sam kakor ud ne-kekega „Schulkonkurrenzausschussa44 v slo-
nice. Pustimo mu njegov humor, saj ga nima vsakokrat, pred poldnevom je prav prozajičen!
Rajši vzemimo na muho moža, kteri pravi, „dass ich mit aller Leidenschaft des Geratt-thes (torej z glavo in sercem) an dam Land« htlnge, dem ich durch Geburt und Erziah-ung angehore, in kteri očitno protestujo,
„dass nur einige Wenige berufen wkren die Interessen der Slovenen zu vertreten" —
ta mož je viteški g. dr. Was er. Veseli
venskih goricah svojim kolegom in sosedom nas, ako se Čuti Slovenca (rojen je v Pe-
priporočal edinozveličavno nemščino v ljudski šoli!
Ali se je že čez dva meseca tako spremenil, ne verjamemo; „kersti volka a volk v goro44, pravi narodna prislovica.
On se boji, da bi slovenski narod za stoletja nazaj bil pahnjen, ako mu zaklenemo nemško omiko; e gospodine! nas ona že oblizuje skoz stoletja, in vendar nismo bili
tuji), dasiravno mu je oča doma od pobrežja reke Here, mati pa je Mariborčanka in sicer terdonemškega rodii, ker ded se je preselil iz Pasave v Maribor.
To nič ne deje, saj je prefekt Hausmann tudi dober Francoz, in malo porajta na edinost velike Nemčije — veseli nas, da hoče zastopati pravice Slovencev; ali prosimo ga, naj ne ostane samo „diiettant44 (dobro-
Besednik.
Jesenkova začetnica in njeni pretresavec g. V. Ogrinc.
(Konec.)
„šola se mora ravnati po življenji44, je znano geslo našega učenjaka g. dr. Kluna. Vsakteri učitelj je gotovo vesel, da si njegovi učenci vsaj nekaj okroglih čisel izmed glavnih številk zapomnijo. Pustimo pa za aanes pedagogično stran Ogrinčeve tirjatve, ker zdi se nam, da je njemu pedagogika čisto (še v mislih) terra incognita in ga le opomnimo, da šolske knjige in drugi podu-čivni spisi niso in ne bodo nikoli astrono-mične tabele za rabo natančnih zvezdoslov-cev. Učenemu zvezdoslovcu vsaj mala Jesenkova začetnica natančnih zvezdoslovnih kazal ne nadomestuje!
Vse je bob ob steno! Ogrinca in njegove številke zamorejo le številke in zopet le številke preveriti. Mesečno daljo od zemlje si dijaki ne bodo zelo napačno mislili, ako jo (izpustivši 100 ali 200 milj) z okroglo številko 51.000 milj zaznamujejo namesti pi-
sateljevih 51.802 (51.762, „Novice44 322). Zakaj pisatelj perve števike (51.802) ni bolj natanko postavil, ker je vendar vse do pikice premeril, namreč: 51.802*5? Pa kaj bi ga zato popraševal, saj slavni njegov Humbolt tudi v k. I. 100 in IH. 465 in drugod le 51.800 milj ima! Ni mogoče, da bi bil Humbolt v tako znanstvenem delu okroglo nenatančno čislo pisal!! Madler, drugi Ogrincev porok, ima: v Astronomiji-4 (1859) 465. str. in v pop. A. st. 152 : 51.803. „Ni li natanko! Drugi pišejo še drugače. Muller, „kosmiche Phisik44 (B. 1865) str. 168: „Der Mond ist 60 Erdhalbmesser von der Erde entfernt44 , t. j. 60 x 860 => 51.600 milj. Kloden, Handbuch I. st. 16:51.822-5; Daniel, Handbuch I. 89: „Die mittlere Entfernung des Mondes von der Erde betriigt 51.812 Meilen44. Srednja dalja zemlje od solnca: Začetnica st. 3. kazal: 20 7 milijonov milj; st. 4., da si je še čez 20 milijonov m. od zemlje. Miiller, koB. Physik 106: „Die mittlere Entfernung der Erde von der Sonne betragt in runder Zal 20 Millionen geogr. M.;“ Humbolt Kosmos III. 380, 494 in drugod: 20,682.000 (po Encken); Madler 20,682.440 m.; Encke sam je po drugih sila natančnih preiskavah preračuni!: 20,666.800
milj. Od več bi bilo tudi tu Klodna, Daniela ali se celo kake šolske bukve navajati, ker naš pri piki natančni Ogrinec bi zadnja dva in druge tako zametal kot dii minorum gentium. Te številke bi se pa po različnosti še zelo lahko pomnožile iz astronomičnih tabčl in iz znanstvenih bukev. Za pametnega jih je zadosti! Ako bi se mi ne mudilo, šel bi še v knjižnico Laplacevo „M6-canique celeste44 pogledat, kako velike številke on stavi. Ne morem pa čisto prezreti onih, ki jih ravnatelj dunajske zvezdarne, slavni zvezdoslovec K. pl. L i 11 r o w (Ogrin-čev zvezdoslovni profesor) v svojem koledarji (za 1. 1865; novega še nimam) v pri* djanih tabelah objavlja: „Zemlja je od solnca za 20,682.000, od lune pa za 51.804-96 milj oddaljena (srednja dalja). Kdo ima pravo?! Ogrinec ali Litrow? Ogrinec ali Encke, i. t. d.?
Ravno to velja tudi o številu zvezd. Ogrinec jih je povzel iz Humbolta K. lit 146. Učenci ne bodo nič bolj napredovali, ako vejo, da se tu 2, tam 10, na x — y zvezdami pa 99 zvezd več vidi. Vsak sposoben učitelj bo znal dostaviti, da človek z ostrimi očmi le na celem nebu t. j. na ravniku 5,672 zvezd vidi. Humbolt v K. 156 njih število
Yoljec) v domoljubji, temoč naj se v djanji pokaže, da je Slovenec, naj se slovenski uči; slovenske knjige bere, drugači v svojem visokem poklicu ne bode mogel zadostiti potrebam Slovencev. Prosimo ga tudi, naj nas nima za fevdaliste, saj nimamo nobenega slovenskega žlalitnika na Štajerskem; že Karol veliki je dal njihov rod kertom za zajutrek; — naši fevdalisti so terdi Nemci, in že iz narodnega ozira ne moremo ž njimi simpatizovati. —
Gotovo ne želimo zopet tlačani biti nemških grajščakov, pa tudi ne tlačani nemških fabrikant o v, indu s tr ijalcev in Bodenkreditgesellschaftov, in dru-zih špekulantov. Fevdalisti so nam vsaj pustili na zemljiščih, ktera smo tlačili, živeti, ali „moderni fevdalisti" nas silijo se preseljevati iz zemlje, ktero smo skoz tisoč let s svojimi kervavimi žulji obdelovali !
Ako smo mi historično podlago zopet odkopali, nismo iskali „moderndes Staats-gebilde," kakor dr. Rechbaucr misli; ali rečemo Vam, da dobro poznamo zgodovino deržav, starih in novih, ali kakor vi pravite, „modernih", pa tudi nahajamo, da je še v „modernih11 več trohnobe kakor v sredovečnik. Ali naj iz te opazke nihče ne sklepa, da ogerljujemo srednji vek in da hočemo biti: „Knechte selbstsiichtiger Interessen", to gotovo ne, pa tudi ne: „Knechte selbstsiichtiger Volker."
Avstrijansko cesarstvo.
Kmalo se bo vedelo, kaj mislijo takraj litavski zbori o deržavopravnih zadevah. Ali že zdaj nam naznanjajo vladini listi, da se vlada za proteste nič ne meni in da hode pot, ki jo je z zaupanjem v dobro reč nastopila, naprej koračiti tako dolgo, da bode nov avstrijski dom gotov, ki bo stavljen iz rezanega kamenja t. j. spoštovanja pravic in vezan z lepilom privoljenja vseh narodov, ih da se v svetišču tega novega doma ne bo pogrešala niti edinost niti svoboda. Tako govorč vladini listi, in večina narodov zaupa tudi vladinim nameram, naj vpijejo in razgrajajo centralisti, kakor hočejo. Februarni patent se ne da več oživiti! Ra tudi lahko stopa visoka vlada moško na dozdanjem potu naprej, kajti za njo jih stoji 30 milijonov najzvestejših ljudi; proti njej jih pa le ropota in rogovili okoli 6 milijonov, kte-rim pa ni mar ne za Avstrijo ne za narode avstrijanske, temuč za njih predpravice in hegemonijo.
Da si tudi nismo slepi priverženci Bel-credijevega ministerstva, vendar moramo pri-poznati, da je v 4 mesecih v< č dobrega sto-
eeni kacih 8000. — Presneti Humbolt, ali ne veš, da le absolutna čisla veljajo, ne pa relativna in okrogla!! Humbolt Hi. 146 sam sebe popravlja in po Argelanderovih preiskavah jih šteje 5000 — 5.800; glejte! glejte! Vso Ogrinčevo natančnost bo pa natanko in na drobno sprevidel, kteri hoče Humb. posnetek Argelanderovega dotičnega rokopisa v Kosmosu III. 190 — 193 preči-tati. Ali je pa res tako natančna ona Arge-lander — Humboltova številka: 5.672 (Kos. HI. 193) ? (Odpravite, vam v drugič vsklik-nem, slepljiva očala, ker vem, da materna -tična vaša glava med prečudno množico številk one ne pomni! 5.762 zvezd!) Humboltova (ne napačna Ogrinčeva) številka pa je nastala, ker je Argelander na severnem nebu 2836 zvezd naštel. (On ne dostavlja, da bi nobene prezerl nc bil) in nadaljuje: „Also bei der V oraussetzung g 1 e i-cher Vertheilung fur das ganze Firmament wieder 4.672“ t. j. 2.836 X 2. Kteri je le kterikrat Humb. Kosmos ali druga dotična dela čital, spominja se, da južno nebo ni tako gosto z zvezdami posejano kot severno. Taka je prebrisana natančnost Ogrindeva! Res, slepljive številke, se ve da le tistemu,ki jih ne zna rabiti, ali se jim da oslepiti!
— 386 —
rilo, kakor pa poprejšnje v 4 letih. To kaže, da mu je zares mar, da se deržava na stalnih podlogah prenovi, h čemur Bog daj srečo in blagoslov! — „Presse" ve povedati, da se tudi za vojaško računstvo pripravljajo prenaredbe po načelih decentralizacije. s—
Vlada misli odpraviti dozdanje postave od odertije, kar bo na vsako stran dobro djalo.
V Pragi je za H. Fiignerjevega naslednika izvoljen g. Ferd. Ur ban e k.
Volitve na Ogerskem so zdaj večidel že gotovo končane, ker se ima te dni zbor pričeti. Pravijo pa, da je večina Dealcov-cev izvoljenih, kterih geslo je: suaviter in modo, fortiter in re! Serbi so pet svojih slavljenih rodoljubov izvolili, med njimi tudi generala Stratimiroviča, serbskega junaka od 1. 1848, dr. Miletiča itd. Slovaki pa Romani niso bili tako srečni, ker so jim Madjari preveč zaprek in ovir delali. Strašne reči se o volitvah pišejo. V Mijavi na Slovaškem so potepuhom, ciganom in celo tatovom volitno pravico dali, pravim posestnikom pa jo vzeli, samo da ne bi bil slovaški rodoljub Paulini-Toth izvoljen — in tudi res ni bil! —- V Saški Banji, kjer so Romani v večini in bi bili radi rodoljuba Babesiuza poslanca izvolili, ni se moglo to zgoditi, ker so začeli nasprotniki na nje streljati, in je tak hrup in boj vstal, da je bilo joj, veliko pobitih in ranjenih! Tako znajo Madjarji! To niso nič kaj prida znamnja za porazumljenie.
Nič se še prav ne ve, kako se bo klopčič h e r-vaških zadev razmotal. Mudi pa se zelo! Zdaj se poroča, daje kard. Ha v lik imenovan „locumtenon8,“ t. j. pervosednik zboru.
Dežele notranje-avstrijanske.
□ V Celovcu. (Pozor ljubi Slovenci, varujte se derečih volkov — neprijaznih nemških časnikov!) Nehote moramo spet dva izmed tukajšnjih nemških listov omeniti. Naj nam bravci tega ne zamerijo. Predrugačiti jih sicer res ne moremo, zamolčati pa tudi ne smemo, kako počenjata sč Slovenci, da ves svet zve, kako najeti nemški pisuni tu pišejo i« kakšen sad hvalisana nemška kultura do-naša — s krinko svobodomiselnosti in ustavnosti na obrazu! Že smo omenili enkrat, kako tetka „Celovčanka" dela, kako podžiga in vnema — zoper Slovence in vse, kar je slovenskega. Pa to se ni tako strašno, saj to spada k rokodelstvu tacih najetih in, lahko bi tudi reldi, brezvestnih nemških in nemškutarskih pisačev, — ali zares strašno je to, kar jej je oni dan ljubljanski pisun pisal. On namreč piše, da gre v Ljubljani
5.	) Zvezdam smo do sedaj vsi rekali in tudi začetničar piše po drugih Slovencih „nebna tela ali teles a“; bomo videli, ali bodo Ogrinčevn „nebeška trupla" obveljala! Pri nas in tudi po drugih slovenskih 8trančh pomenja „truplo" le „raertvo človeško truplo"; le redkokrat se sliši, da bi kako mernovino tako zvali. Ta kamen . . . i. t. d. je „truplo"! Vsaj meni se neznano glasi.
6.	) Kdor koli sliši imenovati „sunt aries, taurus ... ne bo popraševal, zakaj jim pravimo vkup „zverski" ne pa „človeški" ali kak drug krog; popraševal pa bo, ako res v okrogu stojč; zakaj jim ne pravimo „zverski trijak, štirjak ali štiriogelnik i. t. d.!! Sicer pa v Kosmosu tako zvedenega Ogrinca zavračam na III. 160, (160: Tnierkreis-Giirtel in na Letronna.
Po mojem „svetlina" (ker le ta izraz po-vdarja začetničar z razstavljenimi čerkami) pomenja tujo „Photosphaere". Da razun dru-zih Humbolt in Madler obširno o nji govorita, mi ni treba Ogrinca še posebej opominjati.
7.	) Tukaj bolj natanko pretresovati čas, v kterem se solnce enkrat okoli svoje osi
že nekai časa sem vse navskriž, da je na^ stal velik ravs in kavs in če bi si še kože z glav derli in trebuhe parali, bilo bi vse tako, kakor pri ondanjem puntu na otoku Jamajki, itd. Tako pa delajo in so vsega krivi le Slovenci, ki se zdaj zavedajo svoje narodnosti in hočejo enako pravice imeti, ker imajo tudi enaka bremena, in narodne poslance, ki naj bi jih povsod prav zastopali. Našim omikanim Nemcem pa je vse to siro-vost in šega divjih človekojedcev! Kam smo prišli? O svet, kako si čuden! Ali „Celovčanka" sama težko to verjame, kajti dan danes se že menda noben strahov, bodisi kterih koli, ne > boji, (beržkone tudi učeni dr. Issleib ne!), pa namen ima vendarle, s takimi grozovitimi popisi — Slovence pred svetom sumnjičiti, zasramovati in kot Bog ve za kake rovarje denuncirati! Poznamo te baže tičke! Da bi jih kaj sram bilo, gotovo bi tako ne delali ali bi vsaj o nemški kulturi tiho bili! Gotovo se tudi tako delovanje vsakemu poštenemu Nemcu gnjusi in studi (fej te bodi!). Vladin list pa oi že celo moral v tacih zadevah nepristransko in spodobno se obnašati! — Drugi list „Al-penblatter" pa ima le bolj koroške Slovence na muhi ter iz same serboritosti ne ve, kaj bi ž njimi počel. Veste pa, kaj pravi v svoji oholosti in neumnosti ? Na kratko to le: Na Koroškem prav za prav ni Slovencev; nemški jezik je skorej vsem materin jezik, nemška omika pa vsem brez razločka izobrazilo; tedaj so pa tudi le nekteri, le peščica jih je, ki na svojo roko in tje v en dan sanjarijo in pišejo o neki Sloveniji, o slovenskih namerah in programih. To vse je na Koroškem prazno delo! Korošec je Nemec, niemu je le za „ustavo" mar, itd. Tako se bere v teh „planinskih" listih dan na dan, pa ne samo to, ampak nahajajo se zraven tudi vsake baže obrekovanja, one-čaščenja oseb in dobrega imena in sploh vsega slov. naroda. Pa glejte prederznosti! Ponujajo se Vam na vso moč, da bi si jih celo naročili. Ali za Boga, nikarte tega. Ne dajte vendar kervavo zasluženega de. narja takim brezvestnim ljudčm, ki z vami tako gerdo pometajo in bi vas radi celo — v smeti vergli. Slovenci, ne vdajmo se, naj velja, kar hoče!
* gornjega Roža. (O ljudskih šolah koroških Slovencev). Ni davno, kar je bil govor o ljudskih šolah v neki seji podklošterske srenje. Tam se je nek gospod srenjski svetnik na vso moč potegoval za nemški jezik pri podučevanju v ljudskej šoli slovenske fare na Vratah, kar sam pravi v svojem razjasnilu v nemškem časniku „Drau-post". Tudi o popotovanju premilostljivega našega Škota po teh krajih je bil tam govor o tej reči. S krepkimi pa pravičnimi be-
zasuče, bilo bi po vsem tem, kar sem prej o tej Ogrinčevi natančnosti omenil, od več. On pravi, da ni dognan in vendar stavi dva preračuna: Schwalčev: 25 d., 19 u. in skorej 26 m., in Secchi: 25 d., 8 m., in skorej 10 m.; Littrow stavi pa v svojem koledarju st. 123 : 25 d., 4 u, . . .? Vsakteri, ki ima še kaj pametne matematične razsodnosti, sprevidi, da začetničar (st. 4) med navedenimi števili srednje okroglo čislo stavi, ko piše, da se solnce v 25% dneh zasuče okoli svoje osi. In glejte, saj se vendar začetničar ni zmotil, ker tudi slavni Ogrinčev profesor piše (Kol. st. 85): „der wahrscheinliche Wert ist 25 '/„ Tage"! Ko bi mi prostora ne primanjkovalo, bi zoper Ogrinčevo negotovo dognanost še drugih Števil tu sem nastavil. Kdor hoče o tem kaj več pozvedeti in sicer brez velike muke, naj vzame Litrowov koledar: tam je v sila obširni dokladi vse na drobno razloženo. Videl bo, kako začetničarjevih 25'/a d. na vse strani zadostuje; (se ve da zvezdoslov-cem xat	kot je Ogrinec, ne, če je
prav svojega Secchija in učenega Schwalca iz koledarja povzel).
8.) Okrog Peripherie, nikoli pa ne: „runde Scheibe", Kreisfllache, Ogrinec je
sedanji »o škof zavrnili krivične in nedoka-zane tirjatve nekterih mož, kterim slovenščina pri podučevanju slovenskih otrok v šoli na Vratah ne da ni miru ni pokoja ter jim strašne skrbi zavdaja. Enaka gorečnost za poduk mladine se v roalokterem kraju nahaja; nam, ki smo v tem oziru kaj mlačni, bi moralo vneto ravnanje teh gospodov v izgled biti; kajti mi zadržujemo omiko in poduk naše mladine, ker si ne prizadevamo, da bi se učila v tem jeziku, kterega edino zastopi in govori, koristnih naukov. Pomilovanja vredni slovenski otroci na Vratah, vam se gotovo velika sila godi, da vas v šoli ne učč krščanskega nauka, branja in pisanja, štetja in računanja z besedami, ktere že od vaše mamice znate in s kterimi bi se hitrejše in boljše teh reči naučili, ampak z nemškimi, ki jih čisto nič ne umete. Ali je tako prav? Ali sc da tako nespametno ravnanje po zdravi pameti in dobrih zgledih izpričati? Mar ne veste, da omenjeni možje, če se hočejo učiti laški ali francoski, vzamejo v roke v laškem ali francoskem jeziku pisano gramatiko ali slovnico, da bi se teh jezikov prej in bolj globoko naučili, kakor z gramatiko laško po nemški pisano ? Mar ne veste, da smo se tudi mi nekdaj v latinskih šolah vseh predmetov v latinskem jeziku učili? Jojmcne, kako veselje je to za nas bilo, kako smo znali! Morebiti je kteri izmed imanovanih mož tudi te presladke radosti okusil; ali mi smo bili peto - še-atošolci itd., vi pa se učite na farnih vseučiliščih. Ni več prestati na tem svetu, odkar so sedanjim gimnazistom sladipolno po-dučevanje v latinskem jeziku odvzeli. Pustimo v tem oziru našo minulost; nas le žali, če se spominjamo, koliko časa, dragocenega časa se je nam z takim ravnanjem odtegnilo. Na Laškem, na Nemškem, na Ogerskem nikjer nismo našli, da bi bile ljudske šole le naprave za nauk jezikov, da bi bile jezične lijavnice, kakor možje na Vratah nočejo. Kdor je hotel svoje otroke naučiti še drugega jezika v rahlej mladosti, omislil si je ati doma aa ta namen koga ali pa je prosil učitelja za posebne ure, k temu učenju namenjene, da se večini šolskih otrok iz gole sebičnosti nekterih ni sila in krivica godila.
(Dalje pride.)
lat Štnjerakega 3. dec. — k. (Nezaupnice nekterim poslancem. Waser — odstavljen). Od osem poslancev, ki so jih poslali naši slovonski kmetje v deželni zbor, so štirje (gg. Dr. Razlag, Herman, Lichtenekcr in Globočnik), glasovali zoper Kaiserfeld-ov predlog, enega: Janežiča, ni bilo v seji, ker se je menda pozneje spomnil, da se je prehitel podpisavši oni predlog; trije pa, Feirer in Lešnik, ktera za-
zunaj rojstnega terga le malo sveta videl; kdo pa bi to tirjal od mladenča, ki še iz omikoslovnih statističnih bukev in spisov nam bližnje dežele tako malo pozna; on ne ve, da, žalibože! Dalmatinci (po več krajinah) in njih bližnji turški sosedje še zmi-raj voglata, da ne rečem, 4voglata kolesa rabijo 1 Qui bene distinguit, tene docet! Pa saj je g. Ogrinec omenjene malenkosti le pretresoval s tem dobrim namenom, da prava beseda doseže pravo uho. Bomo videli, ako bo zemljepisna vodnica, ki jo, kot nekteri pravijo, začetničar spisuje, Ogrinčevi tirjatvi zastran obširnosti, oDČudljive natančnosti . . zadostila. Težko da! Šolske potrebe in razmere so perve pri tacih rečeh! . . . Cernu nam je rastljinstvo, živalstvo . . ? čemu bo nam obširnejša vodnica, dokler se bo po slovenskih zborih tako glasovalo, kot je glasovala mala večina poslancev kranjskih Slovencev? — Pa dosti naj bo. Končajmo.
Afionymos
Jterukukur na domorodni iverdami.
— 887 —
stopata Maribor — slov. bištriško — šent-lenarski okraj, in slov. graški Loninger, potegnili so jo s centralistično nemško stranko. Ali bode slpvenski narod mirno gledal to samovoljno postopanje svojih poslancev ? Ali je res slovenskemu narodu volja, da bi se še enkrat vkoval v spono Šmerlingove centralizacije? Nikakor ne! Ti možje ne zastopajo več svojih volivcev, ampak samo svoje osebne misli. To jim je dosti dobro znano že od taistega časa, ko je dobival edini naš zastopnik v dež. zboru, g. Herman, od vseh strani hvale polne zaupnice, podpisane od tisoč in tisoč slovenskih kmetov. Te zaupnice pa so bile ob enem tudi nezaupnice vsem drugim poslancem, ki so bili zoper Hermana. Pričakovali smo takrat, da bode tem gospodom kaj mar za poštenje in da bodo inieli vsaj toliko razsodnosti, da jim po takih javnih dokazih ni druzega storiti, kakor precej odpovedati se poslanstva. To je vsaj navada v vseh politično - omikanih deželah. Ali mi nismo na — Angleškem ! Debelih kož teh gospodov niso še predrle pušice neposrednjih nezaupnic. Treba bo tedaj, jim zdaj naravnost izreči, da ne delajo po volji svojih slov. volivcev, da njih protestovanje zoper sedanjo vlado ni po naših mislih, in da si mi nikakor ne želimo nazaj nesrečnih časov Šiner-lingovih, itd. Naša dolžnost je, da mi Slovenci podpiramo miuisterstvo, in če nič druzega mora nas k teinu voditi opazba, da ga napadajo vsi taisti, kteri so bili in so še strastni sovražniki slov. naroda. Najboljša podpora ministerstvu pa bo, če svojo neje-voljnost izrečemo poslancem za slovenske kraje, ki so se potegovali za Kaiserfeldov predlog. Tudi na Moravskem in Češkem se to godi, zakaj bi mi Slovenci ne storili tudi tako? Kakor slišim, se res že na več krajih kaj takega nainerja. Kako pa na Kranjskem? Ali res smejo Derbič-i, Bro-lih-i, Kromer-i i. t. d. proti volji slovenskih volivcev napadati ministerstvo in nazaj klicati srečno prestaneŠmerlingove čase?
Novica, daje g. pl. Waser, poslanec ptujskega mesta, odstavljen od svoje službe kot viši državni pravdnik za štajersko vojvodino, osupnila je nemške centraliste, od Slovencev pa je bila z velikim veseljem sprejeta. Da je vlada popolnoma pravo zadela in da. po Waserjevih govorih ni mogla drugače storiti, jasno je kot beli dan in le srditost in slepa strast tako zvane nemške ustavo-ljubne stranke zamore to grajati in imenovati nasilstvo svobodnega gibanja poslancev. Res je in to tudi mi priznavamo, da poslanec za to, kar v javnem zboru govori, nikomur ne sme odgovoren biti, — razun svojim volivcem. Vse drugače pa je pri g. Waser-ju, in mi se celo vjemamo s mislimi „W. Abend-post1*, ki jih razodeva o tej stvari. Waser je naj viši deržavni pravdnik naše dežele, zastopnik pravdosodnega ministra. In ravno on, ki je državni tožnik, oponaša vladi, da je prelomila ustavo in da ni po postavah ravnala. On tedaj pred vsem svetom toži ministerstvo. Zdaj pa premislimo nasledke takega postopanja! Kaj si mora ljudtsvok temu misliti? Gotovo tu trpi splošno čutstvo pravice in veljavnost postav. Pa tudi še v drugem oziru je bila vlada prisiljena tako ravnati. Že se je tu pa tam slišalo, da ministerstvo samo nima prave voljo izvrševati svoj program in vsakemu se je tudi že nekako čudno in sumljivo zdelo, da so uradniki po vseh deželnih zborih večidel glasovali zoper sept. manifest, in da ravno po uradnikih je v moravskem jn v k ran j s k em deželnem zborujpremagala bila ministerska stranka. Zato je skrajni čas bil pokazati, da je ministrstvu res terana volja izpeljati izrečena načela. Sicer pa se Waser-ju ni ravno kaj tako strašnega zgodilo, on dobiva zdaj ko prej enako plačo, samo da še ni, kakor se mu je že sanjalo — minister pravosodja, ampak le — viši deželni svetovavec. Za iSastilakomneža se ve da huda kazen!
Od Negove. 29. novembra. O (Umor. Vrem e.) Dragi „Slovenec !M Nimam ti kaj
veselega naznaniti, Če bi se tako rad. Vendar v poduk neporednežem naj veljajo te žalostno vrstice, ktere nehotč od Slovencev priobčujem. Že sem bil nad dvadeset krajih in mestih, pa tolike zlobe še nisem videl in doživel, ako ravno sem se tudi Čet 8 let med Nemci klatil.
22. novembra so ženitnino v tukajšnjem okraju obhajali. Okoli 10. ure zvečer pri-hrušijo nekteri malopridni ponočnjaki, polomijo lonce, potrejo šipe na oknih in plotni koli letijo skozi duri in okna v hišo. — V tej sili vzame nek gost z razsekanim svincem nabito puško, stopi pred duri — in že ga kol v rebra zadene! V temni, megleni noči sproži proti mestu, od kterega se mu zdi, da je kol priletel, in pnega — od teh neporednežev tako v stran zadene, da je bil v 24 urah mrlič. 25. t. m. so ga raztelešenega pogrebli, še komaj 18 let starega, pa že tako godnega! — Ljudstvo pravi, da se mu je pravo zgodilo. Ali kaj bo z gostom? Dotični poškodovani posestnik še ni tožil, in tudi g. župan ne; ker se „lumpov** bojita: — kjer pa ni tožnika, ni tudi sodnika! Inače pa žalibože, navadno malopridneži povsod lahko kopita odnesč. —
Vreme je tako prijetno, da se še po izbah nič ne kuri. Pa tudi vinorejcem kaj dobro služi. Vincarji delajo po goricah ko krti,-kjer je les zdrav in lep. Da bi le novcev več bilo in se roba bolj živahno prodajala!
V	Ljubljani 9. dec. J. Y. (Iz deželnega zbora). Kakor 3. seja deželnega zbora, o kterej sem vam bil že na kratko pisal, ravno tako živahna in važna bila je današnja, v kterej je bila na dnevnem redu debata o grof Auerspergovem predlogu in protestu, kteri naj bi se poslal do Njin veličanstva cesarja zarad obvstavljenega februarskega patenta. Ne morem se v tej naglici, ko to pišem, spuščati bolj na tanko v to sejo; hočem vam le v obrisu podati nje podobo. Načrt tega protesta ali kakor se je pozneje krstil, te „adrese**, prebral je grof Auersperg ter priložil še nekoliko besed v pripročilo. Zdaj pa se začne debata. Prvi zoper to „adreso** govori g. dr. Blei-weis v slovenskem govoru, kteremu donijo, kakor vselej, krepki „dobro“-klici občinstva, ki ga je galerija prepolnjena. Potem prime za besedo in sicer za adreso g. Dežman, in g. dr. Zupan, kteremu pa kmalo v začetku govora slabo pride, da mora za nekoliko časa dvorano zapustiti.
V	izverstnih govorih spodbijala sta prav izdatno v „adrcsi„ izrečene skrbi zarad nasledkov, kter,e bi utegnil imeti septemberaki manifest za našo deželo, gg. dr. Toman in S vet ec. *) Na to zahteva g. dr. Costa, ker je bilo že pozno, konec seje. Predlog ta pa ni obveljal; zakaj ne, to vam hočem koj povedati. Ko so namreč „protestanti**, kteri so se že zelo bali za svojo priljubljeno adreso, videli prazne sedeže 3 naših narodih poslancev gg. Zagorca, Rozmana in Klemenčiča, kteri so se podali za dva dni domti — kar bi se nikakor ne bilo smelo zgoditi pri tako važnej stvari — mislili so si: Zdaj zmagamo gotovo, sicer pa nam pojde trdo. Akoravno se je dvakrat zahteval konec seje, nič ni pomagalo; narodna stranka pa je tedaj mahoma vstala ter zapustila dvorano. To je bil udarec, ki je končal današnjo sejo nenadoma, kajti ostala jo absolutna manjšina deželnega zbora in morala končati se seja in preložiti na pon-deljek. Bolj ko so šteli in strmo gledali okoli sebe, premalo jih je bilo in prav nič niso mogli skleniti; zapustiti so tedaj morali tudi oni borišče. Občinstvo pa je v tej seji zopet pokazalo, da je prav govoril dr. Toman, ko je rekel, ako dosežete to, da obvelja ta adresa, slovenski narod nima ničž njo opraviti, on zaupa na novo pot, ktera se mu je odprla, in v zaupnico, ktero je podalo zastopništvo
*) Prav žal mi je, ds Vam pri tej priliki ne moren podati na drobno teh dveh govorov.
lavnega mesta Ljubljane, in v terej veje ves drug duh, kakor pav tej adresi, k t e r a j e polna ne-zaupanja.44 Pritrdilo je z mnogimi dobro-klici tem besedam, kakor tudi zadnjim besedam g. Svetčevega govora, ktere se glasijo: „ Ako obvelja ta adresa kije tako slabo vtemeljena in tako polna zmot in napčnih sklepov, gotovo ne bode tona čast našemu deželnemu zboru, in ostala bo veden madež v zgodovini, naše’ kronovi-ne!“ Naj si bode vspeh kakor koli hoče, pošteno ste jim povedali resnico vrli možaki iu neprestrašeno se borili za čast domovine. Slava Vam ! Živili!
■k Loke. [> (Ljudska knjižnica pa mestne sole.) „Slovenec4* tudi kaj rad govori o šolah in o vseh nje zadevajočih rečih; saj pa je tudi res mnogo mnogo na tem ložeče, kakšne so, kako in v kte-rem duhu se v njih podučuje, kakšne in kolikere pripomočke da vživajo in da za-visi od njin blagovitega delovanja skorej vsa naša srečnejša in boljša prihodnost. Gotovo mu bo tedaj tudi po všeči, če mu nekaj malega v tej zadevi od tod pošljem. — Po neutrudljivem prizadevanju g. mestnega kaplana V. in s pripomočjo radodarnih Ločanov in Ločank se je ustanovila lani ljudska knjižnica, ki ima namen, ljudstvu za potrebno in koristno branje sker-beti in mu tako k omiki in blagostanju pomagati. Z veseljem morem reči, da je to v resnici kaj dobra naprava, ki nam obilni sad obeta, kajti tukajšnje pobožno pa prebrisano ljudstvo hrepeni po dušni paši, po dobrih in umevnih slovenskih knjigah, ki jih rado in z velikim veseljem prebira, da bi se v pravem slovenskem in kerščanskem duhu izobrazilo. Z veseljem naznanjam to svojim slovenskim bratom, ki bodo gotovo tudi to veselo novico z veseljem sprejeli. V knjižnici se nahaja po dvoje iz ti so v že zel6 vseh za ljudstvo pisanih knjig, — potrebovali pa bi jih še več! Ali ni to lepo znamnje dobrega napredka, pa — kako visoko stopnjo omike bi bili že lahko prebrisani in za vse dobro vneti Ločani dosegli, ako bi bile le tukajšnje mestne šole v narodnem duhu osnovane! Če je že za dečke velika zamuda, dfi, celo potrata, ako se morajo v tujem jeziku učiti, kolikanj veča škoda in napaka je pa to za slov. dekleta, ki se morajo v nunski šoli z nepotrebno nemščino mučiti, poptujčevati, koristne nauke pa zamujali! Vendar naj bi tu blage gospč uršulinarice kaj predrugačile! — Pa dosti za zdaj, drugikrat spet kaj.
Deželni zbori.
Koroški. V 8. seji 9. decembra se je odločilo, naj se družbi v podporo obnemoglim učenikom, njihovim vdovam in sirotam iz deželne denarnice dovoli na leto 500 gld. Ta družba se kaj veselo razcveta; že v pervem letu je pristopilo 138 učiteljev iz 20 šolskih okrogov. Tudi družbine postave so se tako osnovale, da za to ubogim učenikom toliko potrebno družbo pričakujemo veselo prihodnjost in izdatno delovanje. Vis. dež. zboru pa v imenu vseh učenikov izrekamo serčno zahvalo! Sporo-čevalec toga predloga je bil dr. Burger in nihče ni zopergovoril, le poslanec Švab je na to tiščal, naj se čas odloči, do ktorega bode dežela teh 500 gld. tej družbi dodajala. Odločilo se je, da tako dolgo, dokler bode tej družbi te podpore potreba. —
Razun nekaj manj važnih reči je dež. odbornik Canaval sporočeval o stavbah, ktere so se godile 1. 1864 in 1865 v zavarovanje bregov in poravnanje vodd; zraven je tudi vložil proračun in načert takih stavb, ktere so namenjene za 1. 1866. Dež. zbor je to sporočevanje sprejel in celo obširno delo izročil cestinemu odboru, naj na dalje potrebnih reči nasvetuje.
— 388 —
Več občin je že prosilo, naj se okrožno glavarstvo v njeni sredi postavi. Po naših mislih tega beračenja ni treba. Pri okrožnem poglavarstvu bode. le malo uradnikov, pri njem bodo tudi ljudje ali stranke le malo opraviti imele, in, ako so občin e in deželni zbori pametni, da se poganjajo za velike občine ali županije, ne bodo ta glavarstva dolgo v življenji, — slednjič pa povsod tako ne morejo biti. — Adresna debata je sicer dokončana, pa njen sad se še vidi in čuti v deželnem zboru. Pred njo ni bilo nobene stranke v zboru, vse je trobilo v en isti rog, vse je bilo prava mešanca. Po tej debati pa je druga, imamo zdaj „protestante44 in „septembriste.44 Res je, da je število septembristov le pičlo, pa jih je poslancev gotovo precej, ki v sercu niso bili za adreso v tej podobi, — pa bali so se nekaj — protestantov, nekaj pa — časnikov: Serčnost velja! — Danes 13. je spet seja.	4
Goriški. V seji 6. t. m. je zbornica odobrila po predlogu linančinega odbora sklep računov domestikalne in deželne zaloge za 1. 1864 in proračun bodočega leta. Sporočilo dež. odbora o deželnem dolgu 66.000 Id. izročilo so je fin. odboru. Zastran vla-inega predloga o novi razdelitvi dežele v okrajna glavarstva je obveljal odborov nasvet, po kterem se vladin predlog odobri, da se dežela razdeli v 4 okrajna glavarstva, namreč v goriško (z goriškim, kanalskim in ajdovskim okrajem — izvzemši le mesto Gorico, ki naravnost pripada deželni vladi v oblast), t o m i n s k o (s tominskim, bovškim in cerkljanskim okrajem), sežansko (s sežanskim in komenskim okrajem) in gradiščansko (z gradiščanskim, komunskim in červinjanskim okrajem) s to pre-inembo, da se slovenske občine: Devin, Doberdi in Opačjeselo;.;Vigliana in Dolenja iz gradiščanskega, občine: Tomnica, Selo in Brestovica pa iz sežanskega glavarstva ločijo in goriškemu pridružijo.
Češki. Odboru za zaupnico je pervo-sednik grof Lev T h u n, ker Palacky ni hotel pervosedništva prevzeti. Zaupnica je tudi že dogotovljena in pride ta teden pred zbor. V njej se povdarja oktoberska diploma kot podlaga nove deržavnopravne vredbe ter se nadja, da ne bo noben narod zavir proti porazumljenju stavil in da se napravi nova in sedanjim časom primerniša pragmatična sankcija, in slednjič pričakuje, da se bo cesar kot češki kralj kronati dal, kar bode najterdnejše vezilo med vladarjem in vselej zvestim narodom za vse prihodnje čase. — Iz zbora pa nam gre to povedati, da se češki plemenitaši in velikaši čedalje bolj za narodne pravice in zadeve vnemajo in tako narodno stranko množijo, kar je zares veselo slišati, zlasti če se pomisli, kaj plemenitaši v naših krajih počenjajo in da nič no vedo za tisto geslo, ki se mu po francoski pravi: Noblesse oblige t. j. plemenitost veže! — Nadalje je zbornica sklenila, naj dež. odbor vse poskerbi in pripravi, da se ustanovi veča živinozdrav-niška učilnica; potem kar se tiče svobodnega deljenja zemljišč, odobrila je nasvet, naj se pred določnim sklepom še za svet poprašajo okrajna zastopništva. Tudi se je pri obravnavi zemljiščne odveze predložilo, naj se postava za ribštvo prenaredi, in župnikom in učiteljem nikar več davščina v blagu ne daje. To sta zahtevala poslanca Mareš in Sladkovski, knez K. Schwarzen-berg pa jima je nasprotoval. Vendar pa še o celem predlogu ni nič gotovega skle-4 njenega, ker so si zastran odveze sploh še zelo navskriž.
Meški. Adresa, ki jo je zbornica sklenila, zahteva, nai se oži derž. žbor, prej ko mogoče, skliče in deržavopravne in ustavne zadeve obravnuje, ki po vsej pravici v njegovo področje spadajo. — No, ti jo pa znajo še bolj ko na Dunaju ali v Gradcu!!
Gallskl. S konca so se v zboru Poljak* in Rusini kaj složno posvetovati začeli, tako da tmo bili obeh prav zelo veseli. Ko je pa prišel predlog o novem opravilnem redu na versto, pritožil seje grof Borko v s ki, da mu ta ni po všeči in da naj zbornica sklene, da je samo poljski opravilni jezik. Ta prenapeta zahteva se ve da ni bila ru-sinskim poslancem po volji in začeli so se dobro podajati. Le na prigovarjanje dra Smol ka in kneza Sangusko-ta se je hrup vlegel in so se duhovi pomirili in upati je zdaj, da se sloga ne bo razderla in da bodo Poljaci o tacih razžaljivnih rečeh zanaprej molčali, če jim je res mar za popolno ustavnost in enakopravnost ter srečo svoje dežele. Pa tudi zavolj tega naj bi se premagovali, da bi centralisti — tiho bili, ker vsak razpor je voda na njihov mlin!
Sedmigraški zbor je z večino glasov Z e i k o v predlog odobril, po kterem naj se Nj. Veličanstvo zaprosi, da pokliče erdeljske poslance v peštanski zbor, na kterem se po pravoslednosti edino le more o uniji sklepati — proti zahtevi škofa Sagu n a, kije nasvetoval, naj se na podlagi 1863—64tih postav nov zbor skliče, in poslancu Maa ger ju, ki je tirjal, naj se koj na kološkem o uniji sklepa. - Zgodilo se je tedaj po volji vlade in Madjarjev, ~ za časov Šmer-linga je bil prihod Erdeljcev v dunajsko leseno palačo tudi kaj pomemben (vsaj tako so govorili centralisti!) — pa brez vse koristi : Bog ga vedi, ali je to za Hervate dober ali slab zgled?
Pluje dežele.
Belgijski kralj Lev os la v L, blaga duša, umeri je 10. t. m. Skerbno se jih praša veliko, kaj bo zdaj ? Mislimo, da ta izgledno ustavna doržava vendar ne pride Francozom v oblast.
Bismark še vedno dela po znanem pravilu: Moč ali sila več velja kot pravo!
Napoleon zdaj bolj molči. Naj berže pa „študira44 prav pridno vprašanja, ki mu dohajajo od vseh krajev sveta: iz Alžirskega, Italije, Nemčije, Belgije, iz severne in južne Amerike in Bog ga vedi, od kod še! Kmalo bo moral tje pa tje kaj odgovoriti, zlasti amerikanski ljudovladi, ki mu zastran Mehike hude zadrege in zaderge stavi. To so res terdi lesniki! Kaj bo ?
Poslano.
1* Ccrkovea. Sestavek „Uboge naše učilnice44 v 89. listu „Slovenca44 se tam pa tam mojemu smislu in sercu ne prilega. Jaz mislim tako le: Ljudske (početne) učilnice na slovenskem Štirskem so, hvala Bogu! dosihdob še keršansko — katoliške; so pa tudi cesarsko-kraljeve (deržavne) in narodne. Svojo koreniko imajo v katoliški cerkvi, deržavi in narodu. Naj tedaj imajo cerkvenih, deržavnih in narodnih nadzornikov. Pobožni katoliški kristjan, zvesti deržavljan, blagodušni domoljub vse tote nadzornike spoštpje, četerto zapoved božjo proti vsem lepo in čedno spolnuje, in izmed njih nobenega ne zasramuje. Mesečne ali celč četert-letne izprašave v početnih (ljudskih) učilnicah ne motijo porednega poduka; le ponavljajo in popravljajo ga, dokler se po smislu visoke cerkvene in deržavne vlade opravljajo. Gladko ubogajmo, in Bog bo dal, da bodo rodile vspeha. — Sploh pa mislim: Vsakemu svoje: Bogu, kar je božjega, — sv. materi kat. cerkvi, kar je cerkvenega, — cesarju in deržavi, kar cesarju in deržavi, — narodu, kar narodu gre. Nadjam se, da je to tudi načelo večine mojih milih bratov Slovencev, in da cel6 g. R. B. iz Haloz. Če pa nisem tistega sestavka prav razumel, naj se ipi ne zameri, da sem se iz ljubezni do gospodov ljudskih učiteljev oglasil. Z Bogom!
A. Nagy,
dekan.
»sdatelj in odgoypmi vrednik: J. E, Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-j