LETO L, št. 53 PTUJ, 31. december 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Sf OKO m dobrimi ielimml Nocoj opolnoči bomo nazdravili za srečo, zdravje in uspehe v naslednjem letu. Vsako leto je tako. Mnoge želje se uresničijo, vse preveč pa se jih spridi, tako da nekomu zaželimo zadnjič srečo in zdravje, drugi v upanju po ureditvi svojega življenja zabrede še v večje gmotne in duševne težave, redki dobi dobro službo ali uspeh v šoli ... Takšno je pač življenje: rečemo, in upamo, da bo v nas- lednjem letu bolje. V časopisu beležimo te vzpone in padce, usode podjetij, posa- meznikov, celotne družbe. Poslikamo novi most, podvoz, novo telo- vadnico, pa vprašamo lokalne politike o novih občinah, pa državne politike o Natu in Evropski uniji ter novem upokojenskem sistemu, pa strankarske veljake, kako se bomo očiščevali ali kakšne koalici- je bodo sklepali. Navadni smrtniki pa lahko redkokdaj preberejo, kdaj bodo živeli bolje, kdaj bodo s svojo plačo lahko prihranili za priboljšek, za oddih, za rekreacijo, kdaj bo več možnosti zaposlitve, kdaj bo manj kriminala in lažnih, goljufivih delodajalcev, ki ne izplačujejo še bornih zasluženih denarcev. Res je tudi to življenje. Kakorkoli, za rešitev teh problemov bi moralo biti več denarja. Pravimo, da moramo varčevati. Ja, varčujmo, vzgled pa naj dajo tisti, ki trosijo davkoplačevalki de- nar. Tam pravih vzgledov zaenkrat ni. Spoštovani bralci. Tednik se bo naslednje leto okitil z letnico 50. Petdeset let ste naši zvesti spremljevalci, še naprej se bomo trudili, da nas boste po četrtkih težko pričakovali, želimo, da bi bilo branje prijetno, da bi imeli več Peterk, hajdoških gasilk, Miklovih Zal, Psih (če iz letošnjega spomina navržem nekaj dosežkov, ki jih je zabeležilo naše pero) ter več uspešnih podjetij, pa čimmanj zapos- lenih v največjem slovenskem podjetju - "borzi dela". ^ ^ Bodite srečni, bodite zdravi Vi in vsi, kijih imate radi, in ostanite naši še naslednjih petdeset let. I Praznične dneve smo °si olepšali s sedmo Orfejčkovo parado. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / NOVE KAMNITE JASLICE Od vsega začetka krščanstva so se pni kristjani in potem njihovi nasledniki spominjali Jezusovega rojstva in to praznovali na preprost način pri bogoslužju. Šele v 12. stoletju so začeli prirejati v naravi tudi žive jaslice. Nato so umetniki najprej v slikah, kasneje pa tudi v figurah izražali podobe - sveto družino s pastirji in ovcami - in jih postavljaU v božičnem času v središče cerkva. V ormoški cerkvi so ob letošnjem božiču vernike, še po- sebej otroke, razveselili z novimi jaslicami. Župnik Anton Košar se spominja, da so najprej pos- tavljali preproste jasli iz mavca, ki so okrog 30 let krasile in približevale božično praznovan- je v cerkvi. "Niso bile tako zgo- vorne, kot bi si želel. V Pleterju sem pred leti naletel na jaslice iz gline in pripravil božično prese- nečenje. Vendar so bile te jasli v nekaj figurah bolj umetniške in zato morda manj zaanimive za otroke. Letos sem srečal umetni- ka Hribarja, ki izdeluje kamnite jaslice po avstrijskem vzoru, zelo zgovorne in privlačne." Pri ure- janju jaslic so pomagale mlade družine, ki so se same obvezale, da bodo pripravile jaslice. O spo- ročilu letošnjih jaslic pa je An- ton Košar povedal: "Vsako leto želimo prikazati nekaj posebne- ga. Ob letu družine smo prikaza- li sveto družino v družinski sobi. Letos je veliko zelenja, luči in poljana, ki govori predvsem o življenju, to, kar nam mora v Sloveniji veliko pomeniti." vki CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC PrvMKi 9b. f U 755-497.iw»t Luč, zelenje in življenje je sporočilo letošnjih jaslic 2 Sreda, 31. december 1997 - TEDNIK AICTUALNO PTUJ / SPREJEM ZA TURISTIČNE DELAVCE Iknfxem - ph/fska razvojna priorifela v poročni dvorani v Ptuju je bil 23. decembra sprejem za turistične delavce, zlasti še tiste, ki so se v zadnjem obdobju na tem področju še posebej izkazali in ki jim gre v največji meri poleg meščanov Ptuja zahvala za že šestič zapored osvojeno prvo mesto v kategoriji turističnih kra- jev v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Župan mestne občine Ptuj je sprejem organiziral na pobudo predsednika TD Ptuj Al- bina Piska, ki je predlagal, da se priznanje deli z nekate- rimi podjetji in ustanovami, ki so se na področju razvoja turističnih dejvnosti v tem letu še posebej izkazali. Prvih takih deset priznanj je bilo podeljenih že v letu 1993. Letos so jih izročili Domu upokojencev Ptuj, Perutnini Ptuj, NKB Maribor - PE Ptuj, Novi Ljubljanski banki - podru- žnici Ptuj, Gledališču Ptuj, Zgo- dovinskemu arhivu Ptuj, Čiste- mu mestu Ptuj, Območni obrtni zbornici Ptuj, GIZ Poetovio Vi- vat Ptuj in Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze. Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci se je zahvalil vsem dobitnikom priznanj, pri tem pa dejal: "Zame je uspeh, da smo uspeli to priznanje zadržati. Ptuj ima svojo turistično vizijo, turizem ostaja ptujska razvojna prioriteta. Upam, da bomo to delo nadaljevali, kljub temu da občina v zagotovljeni porabi ne dobi za turizem niti tolarja. Zato bomo na državni ravni nadalje- vali prizadevanja, da bi občine tudi v zagotovljeni porabi dobile nekaj denarja za spodbujanje razvoja turizma. Kot prvi smo v Sloveniji organizirali gospodars- ko interesno združenje za tu- rizem. V zadnjem času je vse več občin, ki nam sledijo. Združenje že daje rezultate, ni pa odveč raz- mišljanje o še večjem sodelovan- ju občine in gospodarstva na področju turizma. Podjetja, za- vodi, ustanove in druge organi- zacije so institucije, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu razvo- ju turizma. Nekaj jih je v Gospo- darsko interesno združenje Poe- tovio Vivt sicer vključenih, ven- dar še premalo. Razvoj gre na- prej, zato se bomo v bodoče mo- rali potruditi, da bi Ptuj tekmo- val v višji kategoriji projekta, in sicer med turističnimi mesti." Spremembe v projektu Turis- tične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista se bodo, kot je v nadaljevanju slo- vesnosti povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, zgodile že v letu 1998. V imenu dobitnikov priznanj se je zahvalil Branko Brumen, direktor GIZ Poetovio Vivat, in ob navedbi spodbudnih dosežkov ptujskega turizma v letu 1997 izrazil upan- je, da bo zakon o pospeševanju turizma v Sloveniji kmalu spre- jet tudi ob županovi podpori in ob dejstvu, da imamo od ne- davnega tudi ministrstvo za drobno gospodarstvo in obrt. S sprejemom zakona bo namreč sistemsko rešeno tudi financi- ranje turizma na območni in lo- kalni ravni. MG Ptujski župan dr. Miroslav Luci in predsednik TD Ptuj Albin Pišek sprejela turistične delavce. Foto: Kosi PTUJ / SE O 36. SEJI MESTNEGA SVETA Stavbna zemliišia v režijskem oDrcrfv Ptujski mestni svetniki in svetnice so v okviru 36. seje, ki je bila 22. decembra, sprejeli tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih službah na območju mestne občine Ptuj, ki po novem vključuje tudi gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, glede na to da po 54. členu zakona o sta- vbnih zemljiščih konec decembra letos prenehajo delovati skladi stavbnih zemljišč, ki so bili po dosedanjih predpisih od- govorni za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, in glede na to da je gospodarjenje s stavbnimi zemljišči določeno z zakonom o stavbnih zemljiščih kot obvezna gospodarska javna služba, ki jo mora občina ustanoviti v izmed izmed oblik in vsebin, ki so določene z zakonom. Možne oblike so v okviru režijskega obra- ta v okviru občinske uprave, s podelitvijo koncesije oziroma tudi z ustanovitvijo posebne firme. V ptujskem mestnem svetu so se odločili za režijski obrat v okviru občinske uprave oziro- ma urada, ki razpolaga z ustreznim kadrovskim potencialom. Ob tem pa bo mogoče tudi s posebnim odlokom o ustanovitvi v okviru režijskega obrata določiti vodenje upravnih postopkov, kijih že sedaj opravljajo delavci občinskega urada, kot so izda- janje potrdil o neobstoju predkupne pravice, uveljavljanju predkupne pravice in podobno. Ena od bistvenih sprememb odloka o spremembi odloka o dejavnostih in pogojih za op- ravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo, o katerem so prav tako razpravljali ptujski mestni svetniki in svetnice v okviru 36. seje, pa je v tem, da bo v bodoče o izbiri koncesionarja odločil na prvi stopnji tajnik občinskega urada (občinska up- rava) z upravno odločbo, na dru- gi stopnji pa župan, pred izdajo pa bo zahteval mnenje mestnega sveta. Temu ustrezno sta spre- menjena tudi osnutka odloka o koncesiji za dimnikarsko službo ter o gospodarski javni službi urejanja javnih parkirišč in od- voza nepravilno parkiranih vozil na območju mestne občine Ptuj. Še za nekaj časa pa so ptujski mestni svetniki odložili sprejem poročila o delu podjetja za stano- vanjske storitve, d.o.o., Ptuj v letu 1996, ker gre za področje, ki ga premalo poznajo in za katere- ga imajo za odločanje tudi pre- malo kvalitetnih informacij. Zato bodo do prihodnje seje pre- jeli temeljito poročilo od ustano- vitve podjetja naprej z vsemi za- konskimi in drugimi osnovani- mi za njegovo delovanja kot tudi z vsemi podatki, iz katerih je razvidno zavarovanje interesov mestne občine pri gradnji nepro- fitnih stanovanj. Podjetje je pred dnevi začelo novo investicijo 32 neprofitnih stanovanj, ki bo končana v letu 1998. Kot pa na- pvodujejo, bo to tudi zadnja gradnja tovrstnih stanovanj, če ne bo prišlo do bistvenih spre- memb, ker kot pravijo, anuitete za vračanje kreditov ne dovolju- jejo najetja novih, ker najemnine ne omogočajo pokrivanja. MG CERKVEHJAK/VZTRAJAJO PRI SVOJI OBČINI Boljše razvojne možnosti KS CERKVENJAK V SLOVENSKIH GORICAH ŽELI POSTATI SAMOSTOJNA OBČINA ZLASTI ZARADI RAZVOJNEGA ZAPOSTAVLJANJA V ZADNJIH LETIH KS Cerkvenjak, ki je med večjimi v sedanji občini Lenart, se je med prvimi pridružila prizadevanjem, da bi sedanjo občino razdelili na več manjših. Že na poizvedovalnem referendumu leta 1994 so se odločili za svojo občino, vendar je niso dobili. Pritožiti' so se na ustavno sodišče in dobili odgovor, da mora njihov problem državni zbor rešiti do naslednjih lo- kalnih volitev. Te bodo že prihodnje leto, zato v Cerkvenjaku ne držijo knžem rok. Napisati so pobudo za izločitev iz? sedanje skupne občine Lenart in jo s predlogom za svojo občino poslali državnemu zboru. Pred tem je njihov predlog dobil zeleno luč na občinskem svetu v Lenartu. Zdaj v Cerkvenjaku pravijo, da bodo morali očitno dobro lobirati, sicer iz te moke ne bo kruha. Na po- govoru so imeli državnega podsekretarja Milana Zeleznika, ki jim je obljubil pomoč. Pogovarjajo se s poslanci in računajo na podporo tistih, ki zagovarjajo. manjše občine. Cerkvenjčani ob tem radi poudarjajo,' da gredo na svoje izključno zaradi razvojnih hotenj, pa tudi tradicije, ki je na njihovi strani. Zgledujejo se? po bližnjih sosedih, ki v novih občinah krepko prehi-' tevajo Cerkvenjčane in tudi Lenarčane (radi omenja- jo Juršince in Sveti Jurij ob Ščavnici). tmajo tudi dru- ge pogoje - šolo, pošto, zdravstveni dom, veliko* trgovin itd., tako da za svojo občino v bistvu izpolnju-i jejo vse pogoje razen števila prebivalstva. KS Cerkvenjak je letos kljub omenjenim sredstvom veliko postorita na komunalnem in cestnem področju. Zadovoljni so z delom društev, veseli jih razvoj turizma, ki ga močno vzpodbuja podjetnik Jože Braček. Ta je preuredil staro šolsko zgradbo v sodoben gostinski objekt. Na novoletnem srečanju so krajevni svetniki, predstavniki društev In številni sodelavci KS Cerkvenjak ugotovili, da so doseženi rezultati odsev složnega sodelovanje. Brez tega bi še bolj zaostajali, zato upajo, da bodo z roko v roki de- lovati tudi v novem letu 1998. Upajo, da že v lastni občini Cerkvenjak. (M.Toš), PODGORCI / O DELU KRAJEVNE SKUPNOSTI If lelu 1997 veliko postonh V lu-ajevni sliupnosti Podgorci so bili letos izjemno delavni in! so presegli vsa pričakovanja. Zelo ponosni so na uspehe pri; urejanju cestišč. Običajno so jih vsako leto asfaltirali do 1000! metrov, letos pa so uspeli kar tri kilometre. Predsednik kra-; jevne skupnosti Stanko Pignar pravi, da imajo zasluge za tako; velik uspeh člani gradbenega odbora, ki so ga oblikovali že na i začetku leta in je takoj zastavil svoje delo in pričel zbirati^ sredstva. Tako jim je pri krajanih uspelo zbrati 8.160.000 to- larjev, ki so jim dodali še 6.400.000 tolarjev iz naslova sa- moprispevka. Država je na račun demografske ogroženosti na- kazala 4.300.000 tolarjev, iz proračuna občine Ormož pa so zaJ podgorske ceste namenili 3.770.000 tolarjev. Celotna investi-: cija je stala okrog 22 milijonov. Kar 64 odstotkov celotne vsote so plačali krajani iz svojih žepov. Asfaltirati tako velik kos ceste v tako majhni krajevni skupnos- ti seveda ni preprosto. Še pose- bej lepo se uspeh vidi pri finan- cah, saj je običajno proračun krajevne skupnosti znašal okrog 15 milijonov tolarjev, letos pa okrog 32 milijonov. Vseh obvez- nosti krajani še niso poravnali. Približno milijon tolarjev še manjka, vendar so v krajevni skupnosti trdno odločeni, da de- nar izterjajo s pomočjo pristo- jnih institucij. V krajevni skupnosti Podgorci je pet vaških svetov. Ob petlet- nih referendumskih obdobjih imajo že trdno izdelan plan, da vsako leto denar koristi ena iz- med vasi. Vrstni red je določen povsem jasno, tako da so se dos- lej uspešno izognili vsem prepi- rom, ki so običajni ob delitvi skupnega denarja. Vaški sveti sami odločajo o tem, katera in- vesticija se jim zdi najpomem- bnejša. Ker je odločitev njihova, so zelo motivirani in dosežejo največji uspeh pri dodatnem zbi- ranju sredstev. Seveda pa v iztekajočem se letu v Podgorcih niso le asfaltirali. Ponosni so na razsvetljavo v na- selju Podgorci, izgradnjo trans- formatorske postaje v Cvetko- vcih, za potrebe pokopališča so nabavili ozvočenje, vzdrževali pa so seveda tudi vse druge komu- nalne objekte v skladu z možnostmi in odgovornostjo. Ob pomoči občine so rekon- struirali glavni vod vodovoda v naselju Predava, ki jim je doslej povzročal velike preglavice, saj se je znalo zgoditi, da je bil v okvari tudi 20 krat na leto. Fi- nančno so skrbeli tudi za vsa društva in organizacije, ki so v Podgorcih zelo aktivni. Od kra- jevne skupnosti so za podporo svoje dejavnosti prejela okrog 890.000 tolarjev. Za prihodnje leto imajo po- dobne načrte, čeprav toliko najbrž ne bodo mogh narediti. V krajevni skupnosti je še veliko neasfaltira- nih cest, velik problem pa bo tudi nujna izgradnja pločnika ob ma- gistralni cesti Ptuj - Ormož. Gre za zalogaj, ki ga v krajevni skupnosti ne bodo zmogli sami realizirati, saj bo znašal med 12 in 15 milijoni tolarjev. Obetajo si pomoč države in občine. Urediti bo potrebno tudi avtobusno postajališče v Osluševcih, ki ni urejeno v skladu s prometnovamostnimi predpisi. V Podgorcih živijo s tremi želez- niškimi prehodi, od katerih sta dva bolj obremenjena. Pred krat- kim se je zgodila prometna nes- reča, ki je zahtevala dve življenji, in skrajni čas je, da se prehodi pri- merno uredijo. S slovenskimi železnicami se o tem že leta pogo- varjajo, vendar se vsi dogovori za- taknejo pri denarju. Železnice de- narja menda nimajo. vki TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, w 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: = (062) 771-261. 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5. tel.ifaks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje i ednik za izdelek informativnega znafaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: kvww. radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si ZNANSTVENI PROJEKT "NEMCI NA SLOVENSKEM 1 941 -1955' ie se osfuiild osHtnkov AVTORJI ŠTUDIJE POUDARJAJO, DA NAMEN PROJEKTA NI BIL IS- KANJE NEMŠKE MANJŠINE ALI MOREBITI UGOTAVUANJE, ALI MANJŠINA PRI NAS SPLOH OBSTAJA V Ljubljani so predstavili znanstvenoraziskovalni projekt "Nemci na Slovenskem 1941-1955", ki gaje vodil zgodovinar in raziskovalec prof.dr. Dušan Nečak. Pri projektu, ki je izjemno dragocen dokument današnjega časa, so sodelovali zgodovinarji dr. Tone Ferenc, Janez Cvirn, Božo Repe, Jože Prinčič in Mitja Ferenc. Študija, ki jo je dr. Dušan Nečak začel leta 1992, naj bi prvenstveno postregla z znan- stvenimi izsledki in dognanji o usodi nemške manjšine oz. Nemcev na Slovenskem v prvih letih po drugi svetovni vojni. Po letu 1992, zlasti v obdobju 1994- 1997, je študijo financiralo mi- nistrstvo za znanost in tehnolo- gijo. Na željo našega zunanjega ministrstva je ekipa strokovnja- kov pripravila na več kot 50 stra- neh besedilo "Nemci na Slo- venskem 1941 - 1955", ki v veliki meri izhaja iz dognanj znanstve- nega projekta skupne zgodovi- narjev, ki so ga objavili v več kot 500 strani obsegajoči študiji. Študija je zanimiva tudi za širše ptujsko-ormoško in le- narško-ljutomersko območje, pa tudi sicer za razumevanje neka- terih najnovejših poskusov is- kanja nemške manjšine v Slove- niji. Zgodovinarji v omenjeni študiji, ki je odlična podlaga za razumevanje nekaterih povojnih dogodkov, poudarjajo, da so Nemci v Sloveniji zelo malošte- vilni, pa tudi zelo razpršeni. Vprašanje usode nemške (mnogi pravijo avstrijske) manjšine v Slovenije je aktualno zlasti od slovenske osamosvojitve, pose- bej vroče in polemično pa je pos- talo po znani resoluciji Koroške deželne vlade, s katero ta od Du- naja zahteva povezovanje slo- venske vključitve v EU tudi s priznanjem staroavstrijske manjšine v Sloveniji. Naši stro- kovnjaki s študijo niso odgovori- li tem pritiskom, tudi ni bil na- men študije ugotavljanje, ali nemška manjšina v Sloveniji sploh je. Kot je poudaril prof.dr. Dušan Nečak, je bil namen štu- dije rekonstrucija usode "Nemcev" na Slovenskem v prvih letih po vojni, rekon- strukcija historičnega dogajanja s temi ljudmi. Dušan Nečak je ob tem odgovoril na pogosto vprašanje, zakaj se študija nanaša le na omenjeno časovno obdobje 1941-1955. V tem času se je po njegovem dejansko zgo- dilo vse, kar je potrebno za razu- mevanje omenjene problemati- ke. Po mnenju Dušana Nečaka je študija dovolj široka in ponuja dovolj opornih točk za spreje- manje političnih odločitev. Naj ob tem zapišemo, da so ra- ziskovalci v študiji proučevali ljudi nemške narodnosti oz. nji- hove usode, ki so nekoč živele na Štajerskem, Koroškem in v Ljubljani. Kočevski Nemci niso bili temeljni cilj raziskave. Štu- dija ne opisuje osebnih doživetij in osebnih usod teh ljudi, zato se avtorji niso ukvarjali s pričako- vanji posameznikov ali jih celo obiskovali na domu. Pretresli so predvsem razpoložljive arhivske vire in opredelili nekatere proce- se, ki jih je za razumevanje te problematike treba poznati. Ne- katere izsledke študije bomo pri- redili tudi za objavo v našem časopisu. M.Teš TEDNIK - Sreda, 31. december 1997 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo NOVA LB LETOS USPEŠNA Podatki poslovanja Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana za prvih deset mesecev leta 1997 kažejo, da bo poslovno leto končala zelo uspešno. Do konca oktobra se je bilančna vsota povečalo za deset odstotkov, kapital pa kar za 29 odstotkov, tako da kapitalska ustreznost presega zakonsko določeno za dobre štiri odstotke. Poleg tega se NLB lahko pohvali z dvakrat večjim donosom na kapital (23 odstotkov) od povprečja slovenskih bank (1 1 odstot- kov), nad povprečjem pa sta tudi donosnost dela in pokritost stroškov z neto neobrestnimi prihodki. Ob tem velja poudariti, da je banka poslovala uspešno kljub stalnemu zniževanju obrestne mere za kredite. Obseg zbranih depozitov je v prvih desetih mesecih letos porastel za dobrih 17 odstotkov, odobrenih kreditov pa za 12 odstotkov. V strukturi depozitov največji delež predstavljajo depoziti prebivalstva, in sicer 50 odstotkov. NLB BO SVETOVALA PAUyiATiNSKi BANKi v decembra je bil podpisan dogovor o bilateralni tehnični pomoči, na podlagi katerega bodo strokovnjaki Nove Ljubljanske banke Dalmatinski banki svetovali na vrsti področij, ki so pomembna za njen institucionalni razvoj. Prvi primer tovrstnega sodelovanja med sosednjima državama je toplo pozdravil tudi veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji ivica Maštruko. NAPOVED DOBRE TMRiSTiČNE LETINE '97 Letošnja ptujska turistična bera bo po oceni ena najuspešnejših po letu 1 990. Prireditve javnega pomena si je ogledalo čez 1 30 tisoč obiskovalcev, daleč najupešnejšo sezono pa bodo imeli v Turistično- informativnem centru Ptuj, kjer so imeli že doslej okrog dvajset tisoč obiskovalcev, od tega 40 odstotkov tujih, dobri turistični sezoni pa poročajo tudi iz ptujskih Term, kjer bodo letos imeli čez 40 tisoč nočitev. OBRTNIŠKI PLES BO 7. FEBRUARJA Pri Območni obrtni zbornici Ptuj so že pričeli priprave na najsta- rejšo tradicionalno obrtniško prireditev - obrtniški ples, ki bo sed- mega februarja v motelu Podlehnik. Gre za že 24. tovrstno priredi- tev. SREČANJE TAJNIC V KIDRIČEVEM ;inice s Ptujskega, ki so se že pred časom organizirale v Klub ta- (HJc Ptuja in okolice, bodo novemu letu nazdravile 16. januarja na srečanju v prostorih Vitala v Kidričevem. Prijave sprejemajo do 10. januarja. Občni zbor kluba pa bo predvidoma sredi marca 1998. V SOBOTO NA PTUJSKI TV Na sporedu bo prvi del posnetka letošnje Orfejčkove parade z modno revijo genralnega pokrovitelja prireditve Šport centra Belvi iz Ptuja. Pripravila: MG GO|p« SE ... ... 1^4^^' morali ptujski .irc.nješ^^na predbozični dan na obvezeil ogled malonogometne tekme profesorjev gimnazije in EŠ na eni ter strojno in el. teh- nične, šole trn drugi strani. Profe- sorii so torej poskrbeli za pViidpraznično veselje in smeh di- jakov. ... DA v časih, ko država obrti ne posveča dovolj pozornosti, pričakujejo obrtniki le-to od svoje OZ. Mnogi so želeli priznanje za 20, 25 ali 30 let članstva, čeprav pogojev še niso izpolnili. ... DA v prednovoletnem času ljudje ocenjujejo, kakšno je bilo leto 1997. Mnenja so si podobna: bilo je slabše kot leto 1996 in boljše kot leto 1998. ... DA je država s svojimi "varčevalnimi" ukrepi navdušila tudi delavce in otoke. Prvi težijo svojim šefom, drugi staršem: V idnjefii letu bomo varčevali da nam boste vsak mesec dajali več. ... DA se je ob polemikah o ptujskem golf igrišču rodil svo- jevrsten aforizem: Golf golfačem, besedo goflačem. ... DA je ob vseh upokojevalnih in varčevalnoobremenilnih ukre- pih, ki jih vali vlada na ramena delavcev, pravzaprav že sreča biti nezaposlen. ... DA je mlada celjska zvezdica pred nastopom na ptujski paradi vihala svoj pubertetniški nosek in se čudila, da ni zaradi njene pri- sotnosti tudi za odrom vse v bleščečem siju. ...D A. je Evropska zveza povabi- la Slovenijo na pogajanja iz po- sebnega razloga: radi bi prišli do recepta naših politikov, kako lju- di tako skregati med seboj in jim potem neomajno vladati. ... DA nas je neki bralec okrcal, da smo (po barvi vsebine) prav takšen časopis kot nekateri drugi znani slovenski papirni mediji. Po njegovem bi morali biti takšni (enozvočni) kot tisti, ki jih že ni več. ... DA se je mestne občine zagoto- vo lotila kakšna od copmic. Na- jprej z voščilom v Tedniku za leto 1997, nato na občinski proslavi dneva samostojnosti, kjer so poza- bili na državno zastavo pa še na fotografa. ... DA vam po vseh letošnjih go- voricah tudi agencija GS želi srečno in uspešno novo leto 1998. In kar obirajte sosede, saj tudi oni vas. KiVIETIJSTVO 1997 Težave zmwtt obttns ktUte Za kmetijsko leto 1997 velja, da je bilo bogata na vseh področjih in da je bilo s spravilom kar ne- kaj težav. Te pa so bile seveda veliko manjše od uspeha in zado- voljstva ob njem. Omenimo nekaj najpomem- bnejših dogodkov, ki so zaznamo- vali letošnje kmetijsko dogajanje. Sredi ne preveč hude zime so v začetku februarja na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živino- rejo odprli osemenjevalni center plemenskih merjascev ter s tem začeli novo poglavje v kako- vostnem razvoju slovenske prašičereje. Sredi februarja je stro- kovna revija Kmetovalec že tretjič razglasila traktor leta, tokrat je na- jveč glasov prejel traktor Same Dorado 70 in tako postal traktor leta 1997. Februarja je bil tudi občni zbor Mlekarske zadruge, kjer so bili člani še uradno obveščeni, da so prevzeli večinski lastniški delež v Mlekarni Ptuj. Lastninsko preoblikovanje Mle- karne se je končalo v oktobru z imenovanjem nadzornega sveta in direktorja. Konec februarja so se zelo zaplet- li odnosi v največji kmetijski zad- rugi v Sloveniji, torej v Kmetijski zadrugi Ptuj. Redni občni zbor v Dornavi je začel težko obdobje ne- soglasij, imenoval je vršilca dolžnosti direktorja, odstopil pa je takratni predsednik upravnega od- bora. Agonija zadruge je trajala dva meseca in se končala po dveh izrednih občnih zborih v Pobrežju, ko so imenovali nov up- ravni in nadzorni odbor ter nove- ga (starega) direktorja. V začetku kmetijske sezone je dogajanje v kmetijstvu zaznamovala suša, ki pa na srečo ni povzročila prevelike škode, tudi zaradi tega ne, ker je bilo nadaljevanje leta vremensko zelo ugodno. Nekaj skrbi je povzročila tudi spomladanska po- zeba, ki je prizadela predvem nasa- de hrušk in jabolk. Aprila je bila tradicionalna in zelo odmevna razstava dobrote slovenskih kme- tij, združena z razglasitvijo rezul- tatov ocenjevanja vina. Poletje je za kmetijstvo minilo brez večjih pretresov, če odmisli- mo točo na posameznih območjih, ki pa je na srečo povzročila le malo škode. Poletje je bilo v znamenju bogate žetve pšenice, rekordnih odkupov vrtnin in težav s preobil- no letino, v začetku junija pa še v znamenju druge regijske razstave plemenskih prašičev v Ptuju. V začetku jeseni smo se skupaj z vinogradniki že začeli veseliti bo- gate in kakovostne vinske letine. Konec septembra je tovarna močnih krmil Kmetijskega kom- binata Ptuj prejela standard kako- vosti ISO 9001 in s tem prevzela obvezo za stalno vrhunsko kako- vost svojih močnih krmil. Ptujski kletarji pa so na začetku trgatve dali na trg novo vino vitez in tako zapolnili prazen tržni prostor za vina, primerna za pitje skupaj z mineralno vodo. Jesenski del kme- tijske sezone je bil zaznamovan z bogato vinsko letino, ki je ne pomnimo nekaj desetletij. Količinskemu bogastvu se je pridružila še kakovst. Zadovojstvu ob tem bogastvu pa se je pridružila skrb, kam bogat pridelek vina pro- dati, posebno zaradi zalog, ki jih ima slovensko vinarstvo še iz prejšnjih let. Kar precej težav je bilo s prevzemom grozdja v ptujski in ormoški kleti in skladiščenjem mošta, zanj so morali nekaj prosto- ra poiskati tudi v sosednjih kleteh. Nekaj gneče in hude krvi je bilo tudi pri prevzemu koruze v Tovar- ni močnih krmil v Dražencih, mirno in raztegnjeno na daljši čas pa je potekalo spravilo prav tako obilnega pridelka sladkorne pese. Med jesenske uspehe sodi tudi odprtje novega skladišča in pakir- nice Kmetijske zadruge Ptuj, kar bo že v prihodnjem letu omogočilo izboljšano ponudbo zadruge s pa- kiranimi kmetijskimi pridelki. Zadnje obdobje kmetijskega leta se je začelo z zimskim izobraževanjem kmečkih gospo- dinj in gospodarjev. Gospodinje so začele z izdelavo adventnih vencev in nadaljevale s pripravo slavnostnih jedi, primernih za božične in novoletne praznike, gospodarje pa je kmetijska sveto- valna služba že vabila na druge ob- like izobraževanja, ki se bo nadal- jevalo skozi vso zimo. Kmetijsko leto 1997 je bilo torej pestro in bogato. Predvsem bo- gastva, sreče in zadovoljstva pri vašem delu vam želimo tudi v letu 1998. JB DORNAVA/ 15 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV^ Občinsko priznanje je župan Tone Velikonja izročil predsedniku društva Janku Cigoiu Društvo upokojencev Domava je ob 15-letnici svojega obstoja pri- pravilo 21. decembra slovesnost. O delovanju tega množičnega dru- štva, ki šteje 260 članov je govoril predsednik društva Janko Cigula. Z zadovoljstvom je ugotavljal, da se upokojenci v Domavi zelo aktivni in se veliko družijo. V društvo so vključeni člani iz vasi Dpmave, Mezgovcev, Strejacev in Žamen- cev. Tako mnogi premagujejo osa- mljenost, ki jo doživljajo v današnji družbi. Upravni odbor društva or- ganizira izlete, piknike in druge ob- like druženja, ki so zmeraj množi- čno obiskane. V občini Domava je velik odstotek prebivalstva upoko- jencev, zato se vključujejo in so ak- tivni tudi v drugih društvih. Tako dokazujejo, da so potrebni in kori- stni tudi na jesen svojega življenja. Župan občine Dornava mag. Tone Velikonja je ob tem podelil društvu pisno priznanje in se mu tako zahvalil za njegov, prispevek k razvoju kraja. Priznanje društva pa so prejeli Janez Čuš, Terezija Kvas, Rozika Belšak, Franc Bratec, Franc Vogrin in Alojz Valenko, ki so bili med ustanovitelji društva. V priložnostnem nagovoru je Mirko Bemhard, predsednik ptujskih društev upokojencev, med drugim poudaril, da zaradi sprememb poko- jninskega in tudi zdravstvenega za- varovanja v Sloveniji ne bo več toli- ko upokojencev, kot jih je bilo dos- lej. Dornavskim upokojencev so ob njihovem praznovanju prišli čestitat tudi predsedniki sosednjih upoko- jenskih društev in jim prinesli pri- ložnostna darila. Ivan Vojsk, predsednik Društva upokojencev iz Zagojičev, je orisal začetke nastanka društva v Dornavi, saj so prej dor- navski upokojenci bili člani njihove- ga društva. . V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Mari- ja Velikonja, so nastopili oktet iz Dornave, ljudske pevke in otroška folklorna skupina iz Dornave. MS 4 Sreda, 31. december 1997 ■ TEDNIK PRAZNIČNE REPORTAŽE IN POGOVORI PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Mo€ialixtK€iia novega kuzka Socializacija novega kužica je pomembna, če hočemo imeti za družbo sprejemljivega psa. Raziskave Icažejo, da je za kužka najbolje, če se privaja novega doma, preden je star deset tednov; prava starost za navajanje na čudne zvoke in prizore pa je nižja od šestnajst tednov. Kužki po- gosto ne bodo dobili vseh ce- piv proti nalezljivim boleznim do te starosti, zato je nujno, da uskladimo kužkove potre- be po učenju in socializaciji z nujnostjo zaščite pred bolez- nimi. Kužka je treba že od malega navajati dotikanja - ne le lastni- kovega, ampak tudi dotikanja obiskovalcev gospodinjstva. Treba ga je spraviti v sedeč položaj, preden ga potrepljamo. Navaditi ga moramo, da nam pusti dotakniti se in pregledati svoja ušesa, zobe, stopala itd. - vse to bo pripomoglo k temu, da bodo obiski pri veterinarju za psa, lastnika in veterinarja manj travmatični. Pomembno je kužka navaditi, da mu hrano lahko vzamemo od ust in se med jedjo dotaknemo njegove sklede, ker to zmanjšuje možnost agresivnosti zaradi hra- ne. Kužka moramo ošteti, če za- meri, da se dotikamo njegove hrane; če pa nam pusti, da mu vzamemo hrano, ga moramo zelo pohvaliti in mu vrniti hrano. Nadvse pomembno je, da kužka nikoli ne dražimo s hrano. Veliko psov spremlja svoje lastnike na avtomobilskih poto- vanjih, toda celo če nimamo na- mena, da bi bil naš pes stalni so- potnik v avtu, ga je potrebno na- vaditi na avtomobilsko vožnjo. Včasih se pes znajde v avtu, npr. ker ga moramo peljati k veteri- narju, prestrašen ali razburjen pes pa je lahko nevarno moteč za voznika. Kužek ne sme na prvo avtomobilsko potovanje takoj po obedu, ker kosmatinci pogosto trpijo za morsko boleznijo. Prvi stik z avtomobilom naj bo krat- ka vožnja po soseski s spremstvom sopotnika, ki žival pomaga miriti. Kužka pripravi- mo do tega, da sedi ali leži na zadnjem sedežu. Potem ko je štirinožec prejel vsa cepiva, ga lahko seznanimo s svetom. Zaradi njegove varnosti in spoštovanja zakona ga ne smemo pustiti na ulico brez po- vodca. Pes naj hodi na ohlapnem povodcu na levi strani lastnika, njegova glava naj bo ob lastniko- vi levi nogi. Če pes potegne na- prej, ga narahlo povlečemo na- zaj, istočasno mu ukažemo "k nogi", psa vrnemo v pravilen položaj in ga pohvalimo. Mladega psa je dobro peljati v prometne predela mesta, kjer se bodo ljudje ustavljali in ga božali in kjer bo izpostavljen prerivanju množice ter promet- nemu vrvežu. Tečaji za vzgojo psov obstajajo tudi pri nas in so odlična in poceni metoda, da se naučite dresirati svojega psa, tako da bo postal prijeten in ubogljiv sopot- nik. To so nekakšni predšolski tečaji, ki so lahko odličen način socializacije kužkov kot tudi pri- ložnost za lastnike, da pridejo do nasvetov o prehrani in dresuri. Društvo za odgovoren odnos do malih živali TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA Kar napiše pesnik po za- nrial Lovrenc na Dravskem polju 3, Mi- ran Šori, Kicar 83, Leopold Zabu- kovšek, Dragonja vas 2, Anton Frangež, Zg. Jablane 13, Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ruj, i Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja j 10, Kidričevo, Srečko Baklan, Sp ^ Jablane 16, Štefan Potočnik, Sp. ^ Jablane 36, Štefan Trčko, Sp. Ja- j blane 11, Andrej Korez, Sp. Jabia- I ne 51, Franc Golob, Zg. Jablane 38/a, Branko Frangež, Cirkovce 69, Erazem Pišek, Stari Log 56, Željko Dovnik, Šikole 61/a, Vinko Baklan, Zg. Jablane 30, Jože Ci- zeri, Mala vas 11, Danilo Unuk, Zg. Jablane 38,^ Milan FideršeK. Zg. Jablane 16, Željko Tarodi, Ar- bajteiieva 8, Ptuj, Maksimiljan ; Beranič, Lovrenc na Dr. polju 8, Marjan Milinovič, Cirkovce 49/a, Jože Kramberger, Cirkovce 60/c. Jožek Vindiš, Šikole 14. Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32, Bogomir MandI, Sp. Jablane 43/e, Danilo ; Beranič, Pletene 31/a, Gabrijel j Novoselnik, Pleterje 72, Vtncenc I Klasinc, Mihovce 32, Anton Strmšek, Zg. Jablane 28, Anton . Sagadin, Gerečja vas 61, Branko f Krajnc, Sovjak 9, Jože Hribemik. Na Boč 22, Poljčane, Peter Vo- grinc, Sp. Gaj pri Pragerskem. Franc Trčko, Cirkovce 59/a, Miran Jakolič, Mihovce 56, Anton Mla- kar, Čučkova 11, Kidričevo, Ro- bert: Ornik, Polenšak 56, Miran Trantura, Savinsko 22, Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12, Gabrijel ■ Fošnjar, Ptujska 213, Maribor, Milan Munda, Pongrce 28/a, Franc Novak, Cirkovce 22, Anton . Lamberger, Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Dr. polju, Mladen So- botič, Sp. Jablane 32, Ivan Lah, Mihovce 30, Ivan Breg. Starše 83. Franc Fekonja, Hajdoše 3,'d, Franc Petek, Sp. Jablane 45, Žiga Medved, Sp. Jablane 54, Dušan Tetičkovič, Slovenskogoriska c 1, Ruj, Ivan Malek, ^''^^''^^^££^1 PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 153. NAD Zakon, družina in duševno zdruvle 13, nadaljevanje Zakonski kon- flikti - 6, nad, SREDNJE OB- DOBJE ZAKONA Zakonca sta v tem obdobju dosegla marsikaj, k čemur sta v prešnjih letih težila, "za kar sta živela" - kot pravita. To velja tako v poklicu kot tudi v dnižini. Ker so tudi otroci večinoma že odrasli ali celo poročeni, se znajdeta zakonca nenadoma pred tem, da ne vi- dita več pravih zunanjih ciljev skupnega življenja. Nekateri govorijo o tem ob- dobju kot o obdobju "krize srednjih let", drugi o puberteti oziroma drugi identitetni kri- zi. Ni redko, da izbruhne v tem času pri enem ali drugem ali pa pri obeh odpor do zako- na. Značilno je, da se mnogim zakoncem /.daj naenkrat zazdi, da ju zakon utesnjuje, da zara- di preteklih zakonskih in družinskih obveznosti niso v celoti uspeli realizirali sebe in da je šlo življenje mimo njih. Ker srečamo v tem času težave s klimakterijem in prvo jasno zavedanje resničnega staranja, je razumljivo, da za- radi večje razdražljivosti, de- presivnega razpoloženja in no- tranjega nemira zakoncev lahko vzpiamtijo konflikti že ob malcnkosiih Dejstvo, da imata pred seboj sc 20 ali 30 let zakona, v katerem nc vidita več pravega smisla, navdaja mnoge zakontc s iiudim nenu- rom. Občutek nekakšne moreCne praznine je toliko hujši, kolikor m nij sta razvila do sedaj oseiinDMiic ali skupne lastnosti in nueivse, s katerimi bi preprečila al; omilila take občutke (npr. če se nista spri- jaznila s samostojnostjo in odraslostjo otrok ali nista, ker sta živela preveč zaprto, razvi- la primernih interesov in razširila kroga znancev). Opazovanja kažejo tri oblike reakcij zakoncev v tem obdob- ju, o njih pa naslednjič. mag. Bojan ŠInko IV spomin Ivanu RoEmanu Odšel je in ni ga več med nami. Odšel je človek, skromen, a ve- lik po duši in srcu. Odšel je Ivan Rozman - Ivek, prijatelj in zna- nec, dober mož in oče, odšel je sosed, ki smo ga imeli vsi radi. Njegova življenjska pot se je pričela 17. maja 1951 v skromni kmečki družini pod Humom v ormoški občini. Kot prvorojenec se je že v zgodnji mladosti moral spoprijeti s težkim življenjem na kmetih. Ob otroški razposajenosti so bile v njegovi zavesti prisotne vsakodnevne skrbi za preživetje obeh bratov in sestre, ki jih je imel nadvse rad. Ob tem, ko se je kalil pri delu, pa si je privzgajal nenadomestljiv, izviren in zdrav kmečki humor, ki ga je odnesel s sabo v mnogo prerani grob. Pozneje se je po odsluženju vojaškega roka priženil h Ga- berškovim v Pavlovce, kjer si je s svojo izvoljenko Silvo ustvaril družino. Pavlovčani smo ga prav zaradi njegove delavnosti in hu- morja takoj vzeli za svojega. Čeprav je bil zaposlen v sedaj pro- padlem podjetju "Jože Kerenčič" v Ormožu, kjer so ga vsi nadvse spoštovali, je kljub temu vedno našel dovolj časa za pomoč sose- dom, prijateljem in znancem, pa naj je šlo za novogradnje, adapta- cije ali kmečka opravila. Nikdar ni vprašal ne za dan in ne za uro. Poleg tega je dolga leta deloval v vaškem svetu Pavlovci, bil prvi, ko je bilo potrebno očistiti ceste ali jarke po poletnih neurjih, in bil je vedno med prvimi, ko so bili njegovi sovaščani potrebni pomoči. Ivek je bil med prvimi, ki so za- sadili lopate pri izkopu temeljev za vaški dom v Pavlovcih leta 1989, in je nato vztrajal do do- končne izgradnje kot član gradbe- nega odbora ne samo s fizičnim delom, ampak tudi s koristnimi nasveti, ki so pripeljali do končne rešitve. In danes? Danes ga ni več, našega I veka. Ni več njegovega humorja in ne delovne vneme. Z njim je odšel del nas, ki smo osta- li. Ko sem ga poslednjič obiskal ob bolniški postelji, na katero ga je priklenila zabj-btna in neoz- dravljiva bolezen, se mi je utrnila naslednje misel: Ne srečno in ne zbogom nisi mi dejal, ko podal sem ti roko. Vedela pa nisva ne ti, ne jaz, da zadnjič je bilo. In bilo je zadnjič! Manj kot te- den po tem nas je pretresla vest, da je naš Ivek odšel: tiho in brez slovesa. Zato se poslavljamo mi, ki smo ga imeli radi in smo postali bogatejši še za eno spoznanje: Smn je trenutek v življenju, živl- jenje pa je čas, ko delaj samo do- bro! F. Kelemina PfUJ / OBISK SKUPINE VERA IN LUC Bnmh ne pmznm drugmnestt V^ra in luč je svetovno (luho\iio gibanje skupin, v katerih se zbirajo prizadete osebe, njihovi starši, sorodniki in prijatelji. Ze več let deluje skupina na Ptuju v župniji sv. Ožbaita in v nedeljo smo jih obiskali. Slišala se je pe- sem, molitev, smeh in občutila sem veliko veselje. Povod zanj je v majhnih, preprostih stvareh. JPrepričala sem se, da so veselje, smeh ter dobra volja zelo pravični - ne poz- najo drugačnosti. Le odprti moramo biti za sprejemanje in tudi dajati. Srce skupnosti so osebe s težjo in lažjo motnjo v duševnem raz- voju, ki so del resničnosti našega bivanja in nas usmerjajo k razmišljanju o našem bistvu, o vrednotah življenja in nas vodi- jo k resnici. Ptujsko skupino vo- dijo Majda, Mateja, Jure, Nada, Dušanka, Milenka, Nataša in pater Marijan Gačnik. Vabijo pa tudi nove člane. Vera in luč želi "prizadeti" ose- bi pokazati, da ima svoje mesto v človeški in krščanski skupnos- ti. V Veri in luči verjamejo, da ima prizadeta oseba pomembno sporočilo, ki ga mora sporočiti družbi. Verajamejo, da je zmožna napredka in je lahko vir edinosti. Pogosto je družina s prizadetim članom v stiski. V njihovem svetu so na prvem mestu vrednote srca: ljubezen, dobrota, prijaznost, sprejeman- je. To so vrednote, ki vznemir- jajo svet, obenem pa ga spre- minjajo, vrednote, ki spreminja- jo miselnost. Družine, ki se zbi- rajo v skupinah Vera in luč, se ne zapirajo v ozek krog, ampak počasi stopajo v družbo in Cer- kev in se vanjo aktivno vključuje. Tako gibanje spre- minja odnose v družbi, kjer naj ima vsak svoje mesto, da bo lahko srečen. Za svojo potrditev potrebuje- mo ljudi, ki nas sprejemajo, ki verjamejo v nas in nas imajo radi v našem bistvu, z vsemi po- manjkljivostmi in sposobnost- mi. Prav tako je tudi s prizadeti- mi osebami. Pomembno je, da se oni in njihovi starši srečajo s prijatelji, se z njimi pogovarjajo, si izmenjajo izkušnje, se med se- boj podpirajo. Prijatelji so v skupinah zelo pomembni, zlasti mladi. To smo lahko videli tudi na nedeljskem srečanju. Člani skupnosti Vera in luč pri sv. Ožbaltu se redno srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 15. uri. Srečanje je namenjeno pogovoru in skupni dejavnosti, bogoslužju in praznovanju. V nedeljo so praznovali rojstne dneve, miklavž, božič in zakl- juček leta. Niso si poklanjali ve- likih dragih daril, toda v njiho- vo obdarovanje je bilo vložene- ga veliko truda, energije in domošliiie. Marija Slodnjak Še skupinski posnetek članov nedeljskega srečanja TEDNIK - 31. DECEMBER 1997 OD TOD IN TAM - 21 LEMBERG / KRAJ Z BOGATO ZGODOVINO pairesu na Kozianskem izgubili še šolo Kot otrok sem od svoje stare tete pogosto slišala zbadljive pesmi o Lemberžanih. Posebej pikra je bila tista o njihovi ohceti, govori pa o ženinu in nevesti ter svatih, opikanih od bolh in uši. Znana pa je tudi zgodba o biku, ki so ga vlekli v cerkveni tum. Marsikaj je v mojem spominu šlo v pozabo, danes ne znam več cele pesmi o lemberški ohceti, še vedno pa se živo spomnim, da so v času mojega otroštva starejši ljudje vse tiste, ki niso bili ravno najbolj odprte pameti, imenovali kar lemberžane. Prav zaradi tega sem želela Lem- berg - nekateri ga imenujejo Butale - obiskati. Po vsem, kar sem videla in kasneje izvedela v pogovoru z domačinko Ano Lovrenčak, pa moram zapisati, da ljudem v tem kraju s takšnimi vzdevki delamo neskončno krivico. Ker je bilo letošnjo jesen nešteto lepih in prijetnih sobot- nih dopoldnevov, odločitev o majhnem izletu ni bila težka. Cesta pelje skozi Poljčane, pod Bočem, skozi sotesko potoka Bele ter mimo znanih poljčan- skih kamnolomov. Dokaj ovin- kasta te pripelje na vrh Pečice in že si na drugi, južni strani, kjer se odpre povsem drugačen svet. Na levi je mogočna gmota gozdnatega Boča, vse naokoli pa vinogradi. Spodaj se svet razširi, vmes pa so prijazni grički s cer- kvicami na vrhu, kot bi jih kdo z roko položil v nedra kotlinice. Nekoliko bolj spodaj pa se na de- sni izza drevja že svetlika šilast zvonik lemberške cerkve. Precej neroden je izvoz z glav- ne na stransko, ožjo ovinkasto cesto, ki vodi v dolino potoka Lemberžica; ta priteče izpod Pečice in se kasneje izliva v Mes- tinjščico. Seveda ne smeš po tej cesti preveč hitro voziti, saj je poleg osebnih avtomobilov na cesti tudi nekaj traktorjev. BOGATA SREDNJE- VEŠKA ZGODOVINA Prvo srečanje s krajem je srečanje s cerkvijo sv. Miklavža, ki stoji sredi trga in jo prvič omenjajo 1262. leta. Posebno po- zornost zbudi stavba nekoliko dalje od cerkve, grajena v dru- gačnem stilu kot druge hiše, z okrasjem na zidnih robovih ter s prangerjem ali sramotilnim ste- brom ob strani. To je znameniti lemberški rotovž iz 15. stoletja, nad njegovimi vrati pa najdeš letnico 1769. Na griču nad trgom je dokaj mogočna cerkev sv. Pankracija, zahodno od nje je stal lemberški grad, ki ga prvič omenjajo 1224. leta in je bil med letoma 1482 in 1487 porušen. Okoli 1235 gospo- darijo tod Žovneški gospodje, ki so okoli 1341 po lemberškem gradu dobili svoj grofovski nas- lov. Naselje pod gradom se leta 1386 in 1436 omenja kot patri- monialni trg s pravicami in pri- vilegiji. Njegove sodnike je potrjeval vsakokratni zemljiški gospod. Zaradi ugodne promet- ne lege ob poti iz Poljčan v Šmarje sta tu cveteli obrt in trgo- vina. Poseben pomen so kraju dajali tedenski sejmi, od leta 1506 ob nedeljah, od 1558. leta še ob ponedeljkih, ter letna sej- ma ob prazniku sv. Pankracija in v nedeljo po sv. Ulriku. Kasneje dobi trg pravico do šestih letnih in živinskih sejmov. Od obrti je v trgu prevladovalo predvsem lončarstvo in usnjarstvo. Svoj vrhunec doseže kraj v 18. stolet- ju, razcvet pa se nekako zaustavi v prvi polovici 19. stoletja zaradi prestavitve ceste iz Poljčan na Pečico in Podplat, deloma pa tudi zaradi prenosa župnije leta 1786 na Sladko Goro. Na nekdanji pomen in veljavo trga spominjata rotovž in pran- Ana Lovrenčak pozna marsi- katero podrobnost iz zgodo- vine svojega kraja ger, ki smo ju že omenili. V stav- bi, obnovljena je bila leta 1800, je bil sedež sodnika, v rotovžu so bile spravljene privilegijske listi- ne iz 16., 17. in 18. stoletja, prav tako tudi stare sulice, meči, bo- ben in drugi simboli sodne oblasti. Mednje sta sodila tudi pranger in roka pravice, v kateri je bil pozlačen sodniški meč. Trg je imel tudi svoj grb z upodoblje- nim jagnjetom z dvignjeno de- sno nogo. ANA LOVRENČAK- ŽIVA ENCIKLOPEDIJA Kmalu se zapletem v pogovor z Ano Lovrenčak, ženico okoli se- demdesetih, ki pa je prava živa enciklopedija znanja o zgodovi- ni kraja. Da bi tudi meni postalo vse bolj jasno, mi postreže s pro- spektom kraja, napisanem v slo- venskem, in nemškem jeziku in opremljenim z lepimi fotografi- jami. O, presneto si mislim, pa niso ti Lemberžani tako od muh, če ima kraj z nekaj hišami navzkriž celo svoj prospekt. Vprašam jo, od kod zbadljivke na njihov račun. Pove, da je vzrok za vse gola nevoščljivost. Kraj je bil nekoč bogat, tržani niso plačevali davkov, zato so si okoličani, ki so imeli povsem drugačen družbeni status, pričeli na njihov račun izmišljati neštete bolj ali manj smešne in zajedljive zgodbe. Tudi tisto o biku v turnu. "Veste, takole pra- vi zgodba. V cerkvenem turnu je rasla trava. Ker je niso mogli po- kositi, in ker so bili tržani mnenja, da je škoda, če bi trava v turnu propadla, so sklenili v turn spraviti bika, da jo požre. Ko ga takole vlečejo navzgor, je začel iz gobca moleti jezik. Občinstvo, ki je spodaj vse sku- paj spremljalo, je nadvse veselo vzklikalo: 'Viš ga, viš ga, zdaj, zdaj bo travo požrl!'," pripove- duje Ana. Seveda sva se v njenem bifeju, kjer dobiš poleg prospekta kraja, obvezne kavice in še čsa osvežujočega tudi poln kozarec resnično prijetnega ženskega klepeta, pogovarjali še o drugih stvareh, ki Ano skrbijo. To je prihodnost kraja, saj se nedolgo tega za kraj ni naredilo skoraj nič, pred drugo vojno pa je bil v Lembergu celo sedež občine. "Se svoje trgovine v kraju ni- mamo, nazadnje so nam vzeli še šolo. Trgovine sicer ne po- grešamo tako zelo, saj je pri vsa- ki hiši avtomobil in si lahko do- mov pripelješ vse, kar potrebu- ješ, bodisi iz Mestinja ali Rogaške Slatine. Vendar bi imel kraj večjo veljavo, če bi imeli trgovino," razglablja Ana dalje. Še posebej jo boli tisto o ukinitvi šole, saj je bila tradicija šolstva pri njih zelo stara. Prva šola - se- veda lesena - je bila zgrajena na hribu v bližini cerkve sv. Pan- kracija. Vodila jo je ženska. 1908. leta so spodaj v trgu zgra- dili sedanjo stavbo. Lepo je ure- jena, ima celo telovadnico, ureje- no kuhinj ter centralno kurjavo, vendar je bilo sčasoma v kraju ter tudi v bližnji okolici čedalje manj otrok. Ko se je Kozjansko zatreslo, so po potresu zgradili v Mestinju novo šolo ter otroke iz Lemberga in okolice pričeli vo- ziti k njim. MLADI OSTAJAJO PONOVNO DOMA če so se vse do sedemdesetih let ljudje iz tega, nekateri bi rekli oddaljenega in zabitega kraja iz- seljevali, pa ostaja zadnje čase doma čedalje več mladih ljudi, ki se vozijo na delo bodisi v Rogaško Slatino, Mestinje, Štore, Šmarje ali celo v Celje. V kraju je veliko mladih družin z majhnimi otroki, vendar prema- lo, da bi jim ponovno odprli šolo vsaj za prve štiri razrede. Da stavba šole povsem ne propada, so vanjo naselili mlado družino. tako vsaj nekdo skrbi zanjo. "Ko so nam vzeli šolo, je v kraju šlo resnično vse navzdol. Ni več kulturnega društva, včasih smo igrali igre in podobno, sedaj je to vse kot izumrlo. Sicer se trudi- mo, da bi nekaj stvari le oživeli. Tako smo se pričeli dogovarjati o ponovni obnovi rotovža in še česa. Mogoče se bo v prihodnosti le kaj premaknilo na bolje," je Ana optimistična. Mogoče pa res, saj kraj s tako bogato preteklostjo le ne more kar tako utoniti v pozabo in životariti v nekem brezčasju. Že zaradi mladih, ki jih bo sčasoma tod ponovno nekaj, bi se moralo kaj premakniti na bolje. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec Center Lemberga s cerkvijo sv. Pankracija na hribu Rotovž s prangerjem Mogočna zgradba šole brez šolarjev PREJELI SMO ''Posipanje glav s pepelom'' - predpogoj sprave med Slovenci Tokrat se še to formalno ni zgodilo, čeprav se je že skoraj. Mislim namreč na zavrnjeno in že spet na novo vloženo lustracijo v parlamentarno obrav- navo, 'ki jo priporoča resolucija Sveta Evrope deželam, ki so imele bridke izkušnje s preteklim totalitarnim režimom. "Spontatna rdeča revolucija", ki da se je Sloven- cem vzporedno začela dogajati v skupni obrambi pred nacizmom, je po mnenju mnogih danes ka- kor tedaj glavni kamen spotike med Slovenci. Tudi želja po kontinuiteti oziroma držanju glavnih niti stare garniture še naprej, čeravno so se jim več kot tri dni v parlamentu natresala grozodejstva nad človeštvom, je prav tako štrleč kamen v današnji Sloveniji. Njihovi zločini nad lastnim naro- dom pa ne vzdržijo niti primerjave z nacizmom. Ne spotikam se ob "prave - prepričane" komunis- te, tiste, ki so in še gojijo svoje ideale po vzoru Kristusa, Krišne ali Bude. Tako prepričanih je v podjarmljenem komunističnem svetu bilo zelo malo (pri nas je izrečena številka 10). Gre torej za pridruženo množico, ki so kvarili to lastno druščino, gre za tiste, ki jim je bila edina skrb le, kako z "obračanjem po vetru" in rdečo knjižico priti do osebne koristi, gre za tiste, ki še danes hočejo biti na vrhu. Da se to "skoraj ni zgodilo" - da ni bila sprejeta lu- stracijska resolucija, je prav gotovo nekaj pripisati tudi kontinuiteti v miselnosti večine medijev, zlasti dnevnikov in nacionalne TV. Prav iz tega razloga sem poslal protestno pismo na TV, ko je samo- voljno nehala prenašati prav to razpravo, čeravno je v večini demokracij direktno spremljanje parla- menta na TV običajna praksa. Na ta način jim je bilo nato spet možno objavljati le "samovšečne ci- tate po okusu samo enih". Iz kritike izvzemam Večer,ki je baje edini v celoti objavil tekst sprejete resolucije Sveta Evrope na to temo. Kakšna je torej očitana krivda ob tranziciji oziro- ma bolje rečeno normalizaciji stanja tem "pove- trašem", ki so se sedaj tako disciplinirano branili, čeprav so se skrili v različne stranke? Da ne nava- jam vseh šikaniranj in gulagov nad lastnim naro- dom. Vas bom spomnil le na okrogle številke po- vojnih grozodejstev bivšega režima; 10.000 pobi- tih, 28.000 politično maltretiranih ter 200.000 Slo- vencev, ki jim je bilo odvzeto premoženje. "Kdor krivdo prizna in obžaluje, se mu ta do po- lovice oprosti," so nekoč dejali sodniki. Tudi krščanstvo se poslužuje podobnega nauka: "Bog, odpusti jim grehe, saj ne vedo, kaj delajo." Ali vse to ne diši po spravi, ki bi jo morali prej ali slej doseči, rekel bi, med "fifty-fifty" Slovenci. Do re- snične sprave pa po mojem ne more priti, dokler ne pride do neke vrste obžalovanja oziroma ke- sanje. Vsekakor bi izpadlo lepše, če bi to bilo "posipan- je s pepelom" kot pa "formalna parlamentarna prisila". Rajko Topolovec PREJELI SMO Brezskrbnost - privilegij mladih? čeprav sem šele dijakinja tretjega letnika gim- nazije, si bom dovolila napisati nekaj stavkov o problemu, ki v teh dneh najbolj razburja prav nas mlade - dijake in študente. Ta problem je obdavčenje študentskega dela. Že od kar se zavedam, lahko poslušam na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti besede "Na mladih svet stoji!" in "Mladi so bodočnost slovenskega naroda!" S tem se načelno strin- jam, vendar je za napredek naše države potre- ben čim bolj izobražen celotni kader in ne le ne- kaj izstopajočih posameznikov. Prihajam iz družine, ki sicer ni na robu finančnega propada, ni pa tako premožna, da mi ne bi bilo treba skrbeti, kako bom lahko nadaljevala izo- braževanje po končani gimnaziji. Prvi problem skoraj vsakega študenta je, kako dobiti stanovanje oz. primerno bivališče, vendar je ta problem še premostljiv, če le denarnice niso preveč suhe. Zato mnogi razmišljajo o počitniškem delu, kajti v povprečni slovenski družini je vsak tolar veliko vreden in še toliko bolj zaželen, če se z njim pokrijejo stroški, ki so se nabrali ob šolanju otrok. In prav s pomočjo takega dela je marsikateri dijak oz. študent vsaj do neke mere olajšal skrbi staršev, kako otro- kom nuditi vsaj zadovoljive razmere za izo- braževanje (nakup učnega gradiva,...). Mar imajo poslanci, ki so predlagali tak davek, tako slab spomin, da se ne spomnijo časov, ko so bili oni sami študentje, ali vsi prihajajo iz tako dobro situiranih družin, da v mladosti niso poz- nali finančnih omejitev? Se jim res niti ne sanja, da mladi iz revnejših družin in taki, katerih starši so brezposelni, opuščajo študij in se poskušajo zaposliti, da bi vsaj do neke mere nadoknadili fi- nančni primanjkljaj, nekateri pa morajo opustiti tudi sanje o študiju, ker se zavedajo, da fi- nančno ne bodo zmogli, pa naj si še tako priza- devajo. Velikokrat poslušamo, kako smo mladi neod- govorni in kako jemljemo življenje z lahke plati, pa vendar tudi odrasli dokazujejo, da tudi oni niso povsem odrasli. Radi bi namreč veliko stro- kovnjakov, hkrati pa skušajo mlade prikrajšati še za tisto malo denarja, ki bi ga zaslužili z lastnim delom in si vsaj do neke mere zagotovili lasten dohodek, da ne bi vedno zahtevali vsega od staršev, ki že tako ali tako nosijo velika finančna bremena. Pa še tega nikar ne prezrite, da se mladi po večini odpovejo vsaj delu počitnic in v tem času, ki jim je namenjen za počitek, opravl- jajo priložnostna dela. In sedaj mi bo nekdo na vse to odgovoril, da tako počitniško delo, ki je neobdavčeno, mnogi izkoriščajo. Da! Nekateri posamezniki to res počnejo, vendar to ni večina, ki se odloči za tako delo. In sedaj je potrebno zaradi nekaterih uda- riti po večini? Zakaj se ne bi raje potrudili in poi- skali tistih, ki takšne zlorabe omogočajo, in tiste, ki po takih zlorabah posegajo. Ce besede "Na mladih svet stoji" izgovarjate vsaj s kančkom iskrenosti v srcu, poglejte na nas mlade s človeške perspektive! Nikar nas ne glejte skozi denar, s katerim je mogoče polniti dražvno bla- gajno. S takim pogledom počakajte vsaj tako dolgo, da se zaposlimo in začnerno prejemati redne, lastne denarne prihodke. Če je takšen pogled zares neobhoden, nam omogočite vsaj neovirano izobraževanje in možnost zaposlitve z rednimi, za človeka spodobnimi plačami. Potem bomo tudi mi na svoja ramena pripravljeni spre- jeti primerne davke! Zdenka Hliš 22 - OD TOD IN TAM 31. DECEMBER 1997 ■ TEDNIK PREJELI SMO Pojasnilo o izvedbi postopka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj v zvezi s člankom z dne 4.12.1997, v kate- rem avtor dvomi o zakonitosti izvedbe postop- ka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj, daje Mestna občina Ptuj nas- lednje pojasnilo: Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj je bila v skladu s 10. členom Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. I.SRS, št. 5/80, 42/86, 5/90 in Ur. I. RS, št. 8/90, 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93) - v nadaljevanju ZIENUS) dana pobuda o združitvi dela naselja Sp. Hajdina (ulični sistem) z naseljem Ptuj. Pobudnik, Svet Mestne četrti Breg, je v pobudi predlagal, da se obravnavanje in sprejem po- bude uvrsti na dnevni red izredne seje. V skla- du s 48. členom Poslovnika Mestnega sveta i (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) I je mestni svet na svoji seji 29.10.1997 nave- I deno pobudo uvrstil na dnevni red pod točko I 2. Pod 3. točko dnevnega reda je mestni svet I obravnaval predlog za ustanovitev občine i Hajdina. Na podlagi poročil o izvedbi zborov I občanov, ki so bili v skladu z Zakonom o pos- topku za ustanovitev občin ter za določitev nji- hovih območij (Ur.l. RS. št. 22/96) in občins- kim statutom sklicani po četrtih, je bilo ugo- tovljeno, da so občani v Mestni četrti Breg gla- sovali proti ustanovitvi nove občine Hajdina predvsem zaradi nestrinjanja, da bi "ulični del" naselja Spodnja Hajdina spadal k novi občini Hajdina. Na seji mestnega sveta je v teku obravnave o oblikovanju mnenja k predlogu za ustanovitev občine Hajdina prevladalo sta- lišče, da se naj glasuje o pozitivnem mnenju s pogojem, da se iz referendumskega območja izloči del naselja Sp. Hajdina (ulični sistem in območje od Roka do Šparavčka ter območje dveh skupin hiš ob železnici Hajdina - Kidričevo). Glede na dejstvo, da Zakon o pos- topku za ustanovitev občin ter določitev njiho- vih območij ne določa vsebine mnenj občins- kih svetov k tem predlogom, oblikovanje pozi- tivnega mnenja s pogojem ni v nasprotju z na- vedenim zakonom. Na podlagi pripomb pri- sotnih predstavnikov Primestne četrti Hajdina, da volja prebivalcev na območju od Roka do Šparavčka ter na območju dveh skupin hiš ob železnici Hajdina - Kidričevo za združitev z na- seljem Ptuj ni ugotovljena, je mestni svet spre- jel dodaten sklep o izvedbi postopka za ugoto- vitev interesa prebivalcev tega območja. Po sklepu župana Mestne občine Ptuj z dne 30.10.1997 je postopek ugotavljanja interesa občanov izvedla Volilna komisija Mestne občine Ptuj (občinska volilna komisija) v nedeljo, 9.11.1997, v času od 7. do 13. ure na glasovalnem mestu igrišče Spodnja Hajdina. Zakonodaja v primeru spremembe naselij pristojnim občinskim organom ne nalaga ob- veze, da pred tem ugotovijo voljo prebivalcev, zato izvedba postopka ni bila vezana na pre- dpise o volitvah ali referendumu, zaradi česar je občinska volilna komisija na svoji prvi seji sprejela sklep o poteku postopka. Občinski statut daje v skladu z ZIENUS možnost sode- lovanja občanov pri obravnavanju lokalnih vprašanj z zborom občanov in referendumom kot neposrednima oblikama odločanja občanov o lokalnih zadevah. Župan in mestni svet nista v zvezi s tem postopkom prejela no- bene zahteve za sklic zbora občanov niti za razpis referenduma. Občinska volilna komsiija je na svoji seji dne 10.11.1997 ugotovila naslednji izid: - za združitev dela naselja Spodnja Hajdina od h.št. 77/a do 113 z naseljem Ptuj je od 133 volilnih upravičencev glasovalo 87 občanov, od tega je bila 1 glasovnica neveljavna, 44 ob- čanov je glasovalo ZA, 42 občanov pa PROTI združitvi tega dela naselja z naseljem Ptuj; - za združitev dela naselja Spodnja Hajdina od h.št. 139 do 143 z naseljem Ptuj je od 17 volilnih upravičencev glasovalo 12 občanov, od tega je glasovalo 10 občanov ZA, 2 občana pa PROTI združitvi tega dela naselja z naseljem Ptuj. Strokovni predlog o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj je na podlagi sklepa z dne 30.10.1997 pripravila Komisija za imenovanje, preimenovanje, združevanje in odpravo naselij in ulic v Mestni občini Ptuj. Predlagatelj, župan Mestne občine Ptuj, je na podlagi tega strokovnega predloga predložil mestnemu svetu v sprejem Odlok o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj. Mestni svet je odlok sprejel na podlagi 152. člena Poslovnika Mestnega sveta po hitrem postopku, kar so zahtevali interesi Mestne občine Ptuj oz. interesi občanov, ki prebivajo na delu naselja Spodnje Hajdine, ki se je združil z naseljem Ptuj. Kot izhaja iz navedenega, je bil postopek o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z na- seljem Ptuj izveden v skladu z ustavo, zakoni in splošnimi občinskimi akti. Zupan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med. NEZNANKE IN ZANIMIVOSTI V VESOUU / NASTANEK ZVEZD Črna luknja čas je že od Nevitona naprej temeljni del fizike. Večina fizi- kalnih enačb je časovno simetričnih, kar z drugimi beseda- mi pomeni, da dajo enako rešitev problema za smer časa naprej v prihodnost ali nazaj v preteklost. Če si zavrtimo film, ki pri- kazuje trke kotalečih se krogel, nazaj, ne bomo opazili kakšne bistvene razlike, ki bi nas pri- vedla do sklepa, da takšno gi- banje v naravi ni mogoče. Če pa bi isti poskus ponovili s posnet- kom katere od priljubljenih tele- vizijskih nadaljevank, bi vsakdo takoj protestiral. Od kod ta razli- ka, ki določa čas? V prejšnji številki Tednika smo pisali o potovanju skozi čas. Če bi potovali hitreje od svetlo- be, bi videli slike iz naše pretek- losti. Nam bi se čas krajšal, na Zemlji pa bi tekel po utečenih ti- rih. Ko bi se ustavili, bi na Zemlji minilo veliko več časa kot v našem prostoru (npr. v ra- keti), kar pomeni, da bi pripoto- vali v svojo prihodnost. Omenili smo hitrost svetlobe in svetlobo samo, ki je "kriva" za vse dogajanje okoli nas. Kot vemo, je glavni "krivec" za nasta- nek svedobe kemična reakcija, ki jo imenujemo gorenje. Objekt v vesolju, ki oddaja lastno svetlo- bo, je zvezda (Sonce). Osnovno gorivo za zvezde je vodik (prvi element periodnega sistema kemičnih elementov). Naše Son- ce ga vsebuje še dobrih petinšti- rideset odstotkov, kar pomeni, da ima pred seboj še pet milijard let gorenja oz. življenja. Tempe- ratura v središču zvezd je do dva- jset milijonov stopinj Celzija, medtem ko se na površini spusti na šest tisoč. Vemo, da pri tej temperaturi ne obstaja nobena trdna ali tekoča snov, torej je zvezda v plinastem stanju. Med izgorevanjem vodika nastaja ve- liko vrst sevanja, ki skupaj z vi- soko temperaturo vzpodbudi nastanek drugih elementov. Prvi, ki nastane, ko vodik zgori, je helij (drugi element periodne- ga sistema) in tako elementi nas- tajajo zaporedoma, vse do železa, ki je tudi zadnji element na zvez- di. Če vse skupaj zelo poenosta- vimo: preden zvezada ugasne, imamo kup železa. Poglejmo še malo osnovne za- kone fizike, preden razložimo, kaj je to črna luknja. Če telo se- grevamo, se njegov volumen poveča, če ga ohlajamo, se zmanjša (skrči). Prav tako je pri zvezdi, ki gori. Zaradi velike temperature je njen volumen zelo povečan. Vsako telo z maso pa ima tudi privlačnost (gravita- cijo). Gravitacija je med drugim odvisna od premera in mase tele- sa. Če povečujemo maso in zmanjšujemo premer, se bo gra- vitacija večala, če zmanjšujemo maso in povečujemo premer, se bo privlačnost manjšala. V pri- meru zvezde, ki ji zmanjkuje go- riva, pa masa ostane ista, le njen premer se zaradi ohladitve zmanjša. Vedeti pa moramo, da svetloba ves čas potuje po pros- toru ravno (zato ne moremo gle- dati za ovinek) in tudi prostor je raven. Z močno gravitacijo pa se da prostor ukriviti, kar pomeni, da se bo ukrivila tudi svetloba. In ugasli zvezdi se gravitacija poveča tako zelo, da se prostora in svetlobe ne da ukrivi, temveč ga potegne vase. Ker vso svetlo- bo potegne vase, na tistem mestu ne vidimo ničesar oz. nekaj se vrti okoli nečesa, česar ne vidi- mo. Torej črna luknja ni nič dru- gega kot ugasla zvezda. Vsaka zvezda se ne spremeni v črno luknjo, saj mora imeti vsaj 1,4 krat večjo maso od našega Sonca, ker del njene mase, pre- den ugasne, eksplodira. Druge se spremenijo v majhne ugasle zvezde, ki jih imenujemo pulzar- ji- In zakaj smo v prejšnji številki omenili, da so črne luknje bližnjice skozi čas? Če se spomnite, smo pri razlagi kome- tov pisali, da se njegova hitrost poveča, ko pride v bližino Sonca, zaradi povečane gravitacije. To- rej gravitacija poveča hitrost. V črni luknji pa je tako velika gra- vitacija, da bi povečala hitrost tudi svetlobi. In če potujemo hit- reje kot svetloba, potujemo skozi čas. Še veliko zanimivega je v ve- solju, predvsem tisto, kar lahko vidimo skozi teleskop. Najzani- mivejši planet v našem osončju je Saturn zaradi svojega prstana. Vendar nima samo on prstana. Več o tem pa prihodnjič. Milan Krainc Zvezda - Sonce od blizu PTUJ / VESELI DECEMBER SE KONČUJE Tradicionalno sedmo novolet- no srečanje Ptujčanov, ki je obe- nem zadnja decembrska priredi- tev v okviru programa, ki so ga različni organizatorji priravili za veseli konec leta in obogautev programskega sklopa prireditev kot enega najpomembnejših de- lov ptujskega turizma, se bo pričelo že na silvestrovo ob 22. uri z mehansko glasbo. 45 minut po polnoči bo zbrane Ptujčane na Mestnem trgu najprej nagovoril direktor Gospodarskega intere^ nega združenja Poetovio Vivat Branko Brumen, zatem pa bo no- vemu letu nazdravil župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Nekaj minut pred eno uro zjutraj pa se bo pričel doslej na- jvečji ptujski ognjemet, ki bo tra- jal okrog deset minut. Novolemo srečanja Ptujčanov pripravlja GIZ Poetovio Vivat v sodelovan- ju z mestno občino Ptuj. Trajalo pa bo do tretje ure zjutraj. PTUJ / NOVA KASETA MIRANA TETICKOVICA v času okrog novega leta \e glasba velikokrat darilo. Zato večina glasbenikov prav v zadnjem mesecu leta izda svoje delo, od katerega živijo vse leto. Žal je slovenska pesem v naših medijih in na koncertih zadnje čase vse redkejša, saj tujci zavzamejo kar sedemdeset odstotkov vseh glas- benih nastopov pri nas. Tako smo prav veseli, da kakšen slovenski glasbenik izda glasbeno delo v slovenščini. Prav v teh dneh je Ptujčan Miran Tetičkovič izdal kaseto in kom- paktno ploščo z naslovom Zopojte mi, prijatelji, na kateri je de- set skladb, posneta pa je bilo v Recording studiu "M" Ptuj, kate- rega lastnik je Bojan Seruga, ki je opravil tudi večino delo pri snemanju. Na kaseti so vesele in hitre skladbe, kar manjka pri nas, saj Ptuj postaja zaspano mesto. Tako kot pojejo prijatelji Miranu, bodo peli tudi nam. Milan Krafnc ORMOŽ / MALI NOGOMET Bmičiio-ffovofeffff turnir Na sobotnem božično-novoletnem turnirju v malem nogometu je sodelovalo vseh 18 ekip, ki nastopajo v ormoški zimski ligi malega no- gometa. Tekme si je ogledalo okrog 200 gledal- cev, na koncu pa so bili najboljši igralci Tomaža, ki so v finalu premagali Središčane s 3:1. Treiji so bili Smokiji, ki so z zadetkom razlike 3:2 porazili Mladost. Najboljše uvrščene ekipe so prejele pokale in denarne nagrade, ki jih je prispevala občina Ormož. Tekme so minile v športnem vzdušju, brez. enega samega rdečega kartona. Ligaške tekme se nadaljujejo v soboto s 4. krogom, ko se v skupini A ob 12. uri v športni dvorani na Hardeku srečajo ekipe: SKD - Ormož, Litmerk - Pušenci, Pršetinci - Ivanjko- vci in Mestna graba Renault - Tomaž. Prosta je ekipa Mladosti. Srečanja skupine B se pričnejo ob 15.20 uri, moči pa bodo pomerili: Salovci - Vičanci, Borec - Holermuos, Ljutomer - DA UGO, TSO - Središče. Prosti so Smokiji. vki Hagratbio Imisimo vprasmie še eno turistično in obenem poslovno leto se je izteklo. Za ptujski turizem je bilo spodbudno, in kot kaže, bo tudi v finančnem pogledu uspešno. Pomembno Je, da je turistov vedno več in da so s ponudbo zadovoljni, čep- rav še ni vse tako, kot bi mo- ralo biti. O konkretnih rezultatih turis- tičnega leta '97 na Ptujskem bomo še pisali, danes bi se radi zahvalili vsem, ki ste bili naši zvesti sodelavci skozi vse leto 1997. Ob stalnih se po- javljajo vedno novi, to pa je razveseljivo. Čim več bomo ve- deli o svojem mestu in čim bolj bomo zanj skrbeli, lepši bo v naših in turistovih očeh, več bomo lahko naredili za njegov turistični razvoj. Nagrado za pravilen odgo- vor na prejšnje vprašanje, da gre za stavbe, ki stoji v Mar- kovi^ ulici, bo prejela Katari- na Žuran iz Cehove ulice, 3, Ptuj. Čestitamo! Na aanašnji fotografiji ob- javljamo zgornji del glavnega pročelja najimenitnejše sta- vbe na Mestnem trgu v Ptuju^ Na mestu današnje stavbe je nekdaj stala Poskočilova hiša, stavba, ki so jo leta 1571 pos- tavili dominikanci, v 18. stoletju pa je bila last Poskočilovih, Slovencev, ki so obogateli s trgovanjem. Hiša je imela enak tloris kot današnja stavba, bita pa je eno nadstropje nižja. Na začetku tega stoletja so ptujski občinski veljaki pri duanjskem arhitektu Maxu baronu Ferstiu naročili načrte za novo stavbo. Max Ferstel je načrt stavbe iz- delal v slogu nemške pozne gotike. Pri tem se je z vso spoštijivostjo zgledoval pri Poskočilovi hiši. Velika okna, ki gledajo na trg, sestavljajo barvna stekla, na katera se je podpisal ptujski steklar Josip Kotlenz. Vprašujemo torej, del katere stavbe prikazuje foto- grafija. Odgovore priačkujemo v uredništvu Tednika do 9. ja- nuarja. Nagrada za pravilen odgovor je ptujski katalog tu- ristične ponudbe, steklenica ptujskega vina in spominek. TEDNIK - 31. DECEMBER 1997 ŠPORT - 23 Športne novUe ATLETIKA • Tretja zmaga Vindiša Mirko Vindiš je že tretjič zapored zmagal na seriji krosov za avstrijski pokal. Pred nedavnim je nasto- pil v Volkermarktu pri Celovcu in znova ugnal vso konkurenco, tako absolutno kot v svoji kategoriji. Geza Grabar je bil v Mirkovi starosmi kategoriji drugi, v absolutni pa četrti. Deveto mesto v skupni ali absolutni konkurenci je osvojil Ivan Golob, ki je v svoji kategoriji zmagal. I.k. KARATE - DO PTUJ m L. Cafuta frefja z ekipo^ druga posamezno V Murski Soboti je 20. decembra potekal medna- rodni božični turnir. Udeležilo se ga je sedem ev- ropskih reprezentanc. Slovenska ženska reprezen- tanca je ekipno zasedla 3. mesto, v njej pa je uspešno nastopala Lidija Cafuta, članica Karate DO kluba Ptuj. Prav tako so se reprezentanti držav pomerili v posameznih kategorijah. Lidija Cafuta je v finalu v kategoriji do 60 kg izgubila z evropsko prvakinjo, Italijanko Roberta Sodero, in zasedla drugo mesto. A.C. KEGUANJE • Najboljša Haladeja in Fridlova Kegljaški klub Ptuj je na dvosteznem kegljišču na ptujskem mestnem stadionu organiziral prvenstvo za kegljače in kegljavke z območja nek- danje občine Ptuj. Nastopilo je štirinajst ekip. Po pričevanju je prvo mesto osvojila ekipa Kinetij- skega kombinata Ptuj pred prvo ekipo Taliuna iz Kidričevega. Pri posameznikih je prvo mesto pre- pričljivo pripadlo Mirku Haladeji. Pri dekletih je prvo mesto pripadlo Nadi Fridl, ki je za samo U-i keglje ugnala Brigito Strelec. Rezultati - moški: 1. Miro Haladeja 420, 2. Zdravko Sušanj 3%,3, Nikola Vranješ 396; žen- ske: 1. Nada Fridl 315,2, Brigita Strelec 312,3, Ma- rija Kozoderc 286; ekipno: 1. KK Ptuj 1585,2. Ta- lum I. Kidričevo 1471, 3. Pizzeria Marčelo Ptuj 1466. D.K. KEGUANJE • Remi kegljaiev Drave Kegljači ptujske Drave so v soboto na kegljišču v Slovenskih Konjicah v sedmem krogu 1. OKL Maribor nastopili proti ekipi Krilato kolo iz Mari- bora in dosegli neodločen izid 4:4. Posamezni izi- di: Amuš 758, Haladeja 811, Vranješ 850, Šeruga 830, Čuš 819 in Plajnšek 758 podrtih kegljev. D.K. JUDO Hitro pozabliem uspehi Damjan Petek, judoist športnega društva Judo klub Gorišnica, je prispeval k vedno večjim uspehom slovenskega Juda v svetu. Biti začetnik novega vala in potem nadaljnjih uspehov slovenskega Juda pa ni bilo enostavno. Veliko Je bilo odpovedovanja in predvsem treninga. Na mediteranskih igrah v Bariju Je osvojil srebrno medaljo, imel pa Je tudi veliko drugih uspešnih nastopov. Zato so izjave, ki so se pojavile o nJem v nekaterih medijih v zvezi z njegovo pošodbo, toliko bolj boleče. Kot da nekateri dvomijo o poškodbi in operativnem posegu in kot da Damjan naenkrat ni več pravi. Sicer pa se je vodstvo Judi kluba Gorišnica z glavnim trenerjem Francem Naskom odločilo, da v klubu pripeljejo strokovnjaka - tekmovalca in trenerja iz tujine. S tem bi pridobili novo znanje, spoz- nali drugačen način treninga, pri- dobili sparing partnerja za tekmo- valce, predvsem pa kupili znanje, ki ga bodo z veseljem prenašali na mlajše rodove judoistov iz Gorišnice. Odločili so se za magi- stra Sergeja Gajdajeva. Ta je bil uspešen tekmovalec ukrajinske re- prezentance ter član olimpijske ekipe v Adanti. Dokončal je ma- gisterij j uda na trni verzi v Kijevu, kjer tudi redno trenira. Obisk Ser- geja Gajdajeva pri operiranem Damjanu Petku smo izkoristili za kratek pogovor. # Kakšni so bili vaši vtisti, ko ste prvič trenirali z Damjanom? "Damjan je izkušen tekmovalec, vendar je takrat imel nekaj napak. V borbi je bil preveč statičen, zelo slaba je bila njegova borba v par- terju. Sicer pa je na velikih tekmo- vanjih vedno povedel v borbi, ka- sneje pa zelo težko pripeljal borbo uspešno do konca. Toda po spo- sobnostih, eksplozivnosti in talen- tu ni v ničemer zaostajal za naj- boljšimi tekmovalci. Po petnajstih dneh vsakodnevnih treningov in izpopolnjevanju, na katerih je bil zraven judoistov Gorišnice tudi ukrajinski reprezentant Dimitrij Stecenko, je bil viden napredek. Na vseh tekmovanjih, ki se jih je udeležil, je osvojil medalje. V klu- bu so bili zadovoljni, zato sem se odločil za nadaljnje sodelovanje in postavili smo si skupni cilj - sve- tovno prvenstvo v Parizu." # Kdaj ste se ponovno vrnili v Gorišnico? "Tukaj sem bil v mesecu juliju. Takoj sva pričela priprave ter se s treningi prilagodila programu Judo zveze Slovenije. Zelo inten- zivno sva vadila tri mesece po tri- krat na dan. Prisotni so bili tudi sparing partnerji iz tujine, zraven tega pa so na priprave pošiljali svo- je tekmovalce drugi klubi. Glede na Damjanovo za^anost na tre- ningih, glede na njegovo psihofi- zično pripravljenost ter na koncu koncev glede tega, da kar dobro poznam nekaj njegovih nasprotni- kov, ki bi jih lahko dobil na sve- tovnem prvenstvu, sem bil pre- pričan o njegovi uvrstitvi od prve- ga do petega meseca. Zal pa se je vse spremenilo, saj je v zaključni fazi prišlo do poškodbe." O uspešnosti Damjanove sezone je kondicijski trener Miran Petek povedal: "V začetku tekmovalne sezone 1997, ki se je pričela s tek- mo svetovnega pokala v Baslu, je bil v zelo dobri formi. Na žalost se je v prvi polovici jantiarja na pri- pravah v Splitu poškodoval, kar mu je onemogočilo nastopanje na drugih turnirjih za svetovni pokal. Ponovno je pričel trenirati mesec dni pred državnim prvenstvom in ga gladko še petič osvojil. Bil pa je uspešen tudi v italijanskem Sassa- riju in na koncu na mediteranskih igrah v Bariju." 0 Pojavile so se govorice, da naj bi Damjan imel ugoden žreb na sredozemskih igrah? "Do finala na sredozemskih igrah je prišel z gladkimi zmagami tako rekoč v prvih minutah borbe proti reprezentantoma Cipra in Španije. V finalu ga je premagal Italijan Luidi. S tekmovalcem, ki je osvojil bronasto medaljo, večkratnim prvakom Jugoslavije Pantičem, je doživel poraz na sve- tovnem pokalu v Rimu, nato pa sta sledili dve zmagi nad tem nasprot- nikom na SP v Munchnu in EP na Nizozemskem. Zraven tega je bil Pantič še svetovni študentski prvak v absolutni kategoriji, tretji na letošnjem EP, na katerem Damjan zaradi poškodbe ni mogel nastopiti. Z drugim bronastim na mediteranskih igrah, Francozom Trenojem, pa je Damjan imel ize- načeni borbi, in sicer zmago v Rimu in poraz v Parizu. Na splošno pa lahko Damjanovo tek- movalno sezono ocenimo za uspešno, lahko pa bi bila še uspešnejša, če mu poškodba ne bi prekrižala načrtov." D.K. Damjan Petek (levo) In Sergej Gajdajev.i Foto: Laura STRELSTVO / DRUGI TURNIR SAMOSTOJNOSTI MOff OOl|SCi S^mO€ Strelska družina Ptuj Je v počastitev dneva samostojnosti organi- zirala v soboto in nedeljo veliko strelsko tekmovanje s stand- ardnim zračnim orožjem - II. turnir samostojnosti. Pokroviteljica turnirja je bila Mestna občina Ptuj, generalni sponzor pa Nova Ljubljanska banka - podružnica Ptuj. V soboto je bilo tekmovanje z zračno pištolo. V konkurenci tri- najst ekip so zmagali strelci Ptuja s 1674 kroga, drugi so bili SD Dušan Poženel Rečica 1660, tretji SD Moriš 1656 kr., četrti I. pohor- ski bataljon Ruše 1636 kr., peta SD Petlja Ptuj 1628 kr., šesti SD Celje 1626, sedmi Kruno Brežice 1595. SD Petovia avto je bila deveta, SD Halo Cirkulane deseta in SD Dor- nava enajsta. Zmagovalna ekipa Ptuja je nastopila v sestavi Majda Raušl, Franc Bedrač in Janez Štuhec. V posamezni konktirenci je zma- gal domačin Janez Štuhec s 570 kr. pred Robertom Krajncem iz Olimpije 568, tretji je bil Peter Tkalec (Rečica) 567, 4. Franc Be- drač, SD Ptuj, 564,5. Cvetko Lju- bic (Slovenske Konjice) 564 kr. Najboljša članica je bila Ptujčanka Majda Raušl 540 kr., najboljša mladinka Alenka Pe- teršič iz Dornave, najboljša mla- dinca sta bila Sašo Porok iz Ruš in Matija Potočnik iz Ptuja 551 kr. Po pričakovanju je v streljanju s standardno zaračno puško slavila s 578 krogi Natalija Prednik iz Ruš, ki je bila zmagovalka tudi na prvem turnirju. Drugi je bil Stan- ko Podlesnik iz Ruš, 576 kr., tretji Igor Želj iz Celja, 572, četrti Vili Ravnikar (Kovinar Štore) 572 kr.. peti Jože Jeram iz Celja 570. Ekipno je slavila ekipa Ruš, lan- skoletni zmagovalec turnirja, s 1729 kr. pred ekipo Celja, 1710 kr., tretji so bili odlični Ormožani SD Tovarna sladkorja Ormož 1664, četrti SD Franc Lešnik Vik Ho- tinja vas 1566, peti pa SD Ruše II 1544 kr. Najboljše tri ekipe in posamezni- ki so prejeli pokale organizatorja in prodajalne Belvi Ptuj, prvih šest pa praktična darila. Na turnirju je nastopilo 76 tekmovalcev in tek- movalk iz 18 strelskih družin. Naj- boljši rezultat je nastrelil gost tek- movanja, absolutni svetovni re- korder Srečko Majcenovič s 594 krogi. Organizacija tekmovanje je bila odlična. Sodnik turnirja je bil državni sodnik Konrad Kramber- ger. SI PLAVANJE Srebro na sprinterskem prvenstvu v kranjskem bazenu je bilo v soboto in nedeljo, 20. in 21. decembra, sprintarsko prvenstvo Slove- nije v plavanju. Nastopilo je 450 plavalcev iz 15 slovenskih klubov. Na startu so bili tudi člani re- prezentance, ki se bodo naslednji mesec udeležili svetovnega prvenstva v avstralskem Perthu. Za- radi tako velike konkurence, je bilo doseženih 11 državnih rekordov. Ptujski plavalci so se prvenstva udeležili s 13- člansko ekipo. Tekmovali so v vseh 50-metrskih disciplinah (prosto, prsno, hrbtno in delfin), 100 m mešano, v štafetah 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano. Matevž Božičke se je prvi dan uvrstil v finale 50 m prosto s časom 26,26. V popoldanskem fina- lu je med kadeti osvojil 7. mesto, med svojimi let- niki pa je bil celo tretji. Tudi Uroš Gojkovič je v disciplini 50 m delfin plaval več kot odlično in bil s časom 31,57 deveti. Najboljši plavalec hrbtnega sloga je bil Bemi Pihler, ki je plaval 34,38 in bil s tem rezultatom deseti. Istega dne se je tudi Bojana Kološič kar trikrat uvrstila v fina- le. Najboljšo uvrstitev je dosegla v disciplini 50 m delfin, kjer je s časom 31,67 osvojila srebrno ko- lajno. Tako se je sezona 1997 končala zelo uspešno, saj je bilo v tem letu osvojenih največ kolajn na državnih prvenstvih v vsej zgodovini ptujskega plavanja. Franjo Rozman MALI NOGOMET MNZ PTUJ -1. UGA Rezultati 3. kroga: Avtoličarstvo KAC - Vitomarci Petlja 3:5, Krona Zagi - Butik Ivana 10:6, Gostiče Tone - ŠD Majšperk 5:5, ŠD Podlehnik - Yurteam Juršinci 4:4. 1. VITOMARCI PETLJA 3 3 0 0 22:10 9 2. ŠD MAJŠPERK 3 2 10 17:14 7 3. KRONA ZAGI 3 2 0 1 21:15 6 4. GOSTIŠČE TONE 3 111 14:11 4 5. YUR TEAM - JURŠINCI 3 111 11:13 4 6. BUTIK IVANA 3 1 0 2 16:23 3 7. ŠD PODLEHNIK 3 0 12 10:16 1 8. AVTOLIČARSTVO KAC 3 0 0 3 9:16 O MNZ PTUJ - U. UGA Rezultati 3. kroga: Sestrže - Telekom Maribor 7:3, Cirkulane - Lipa Vitomarci 2:6, Zg. Pristava - Rajh Draženci 3:4, Bar Emeršič - Zavod 93 6:3, Dolane - GastroŽetale4:2. 1. DOLANE 3 3 0 0 17:5 9 2. LIPA VITOMARCI 3 3 0 0 11:3 9 3. RAJH DRAŽENCI 3 2 1 0 8:6 7 4. ZG. PRISTAVA 3 2 0 1 19:13 6 5. SESTRŽE 3 111 9:6 4 6. BAR EMERŠIČ 3 10 2 10:10 3 7.GASTR0 3 1 0 2 12:13 3 8. ZAVOD 93 3 1 0 2 8:15 3 9. ŠD CIRKULANE 3 0 0 3 4:11 O 10. TELEKOM MARIBOR 3 0 0 3 6:18 O S.M. PLANINSKI KOTIČEK Ocf Rogle do Osunkurite Ptujski planinci vas tudi v prihodnjem letu va- bimo na številne izlete in pohode, ki nam skupaj popestrijo dolinski vsakdan, hkrati pa si nabira- mo potrebno kondicijo in s tem utrjujemo svoje zdravje. Zaradi pogostega zadrževanja v zaprtih prostorih preko zimskih mesecev je gibanje na svežem zraku ob sončnih žarkih, ki so v gorah zelo prijetni tudi pozimi, nadvse pomembno za naše počutje. Tako vas v sklopu zimskih jX)hodov vabimo v so- boto, 10. januarja, na tradicionalni pohod od Rogle do Osankarice. Udeleženci pohoda se zberemo ob 6.30 uri na a\tobusni postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do koče na Pesku, kjer je pričetek potepanja po pohorskih gozdovih. Pot nas bo vodi- la mimo Treh žebljev, kjer je leta 1942 padel zna- meniti Pohorski bataljon. Prvi del poti bomo zakl- jučili v planinskem domu na Osaiikarici ter se po daljšem počitku z malico spustili v vas Kot, kjer nas bo počakal avtobus. Mimo pohorske vasi Ke- belj se bomo odpeljali v Zreče, kjer bo zaključek to- krat že 20. pohoda Rogla - Osankarica. Ob tej pri- ložnosti bodo domači planinci iz Zreč podelili po- sebna priznanja in nagrade, za dobro voljo in ple- sne takte pa bo poskrbel ansambel Zreških 6. V Ptuj se bomo vrnili do 21.30 ure! Poleg planincev pohodnikov vabimo tudi letos na pohod planince smučarje (tekaške ali turne smuči), ki se bomo po- dali na nezahtevno smučino brez večjih strmin vzporedno s pohodniki ter uživali v vijuganju po pohorskih fratah. Oprema planinska za zimske razmere (primerna obutev, topla obleka, gamaše). Hrana iz nahrbtni- ka, v planinski koči in na zaključku pohoda v Zrečah. Cena izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 1.200 tolarjev (velja lanska članarina), mlade planince 1.150 tolarjev ter nečlane PD 1.800 tolar- jev. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 6. janu- arja, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodila bova Uroš Vidovič in Tone Purg s sovodniki. U.V. SAH Božiini šahovski turnir v SpuUji šahovska sekcija je že četrtič priredila nagradni božični hitro- potezni šahovski turnir. Ude- ležilo se ga je 21 igralcev iz Ptuja in okolice, ki so odigrali devet krogov s tempom igre 10 minut za partijo. Na ttimirju je brez po- raza zmagal Janko Bohak s 7,5 točke. Sledili so: Škarja 7 točk, Žlender 6,5 točke, Čič 6 točk, M. Majcenovič 5,5 točke ter Napast, Lazar, Z. Roškar, Orešek, D. Majcenovič, Krajnc in D. Ličina pod 5 točk. Robnik 4,5 točke itd. Hitropotezno prvenstvo ŠS Spuhlja Hitropotezno prvenstvo Šahov- ske sekcije Sptihlja je potekalo od marca do decembra. Odigrano je bilo sedem turnirjev, na katerih je sodelovalo povprečno okoli de- set udeležencev. Na osnovi po- sebnega točkovnega sistema je postal skupni zmagovalec Bran- ko Orešek s 136 točkami, drugo mesto je zasedel Franjo Lazar z 81,5 točke in u-etje Karel Robt- nik s 79,5 točke. Sledijo B. Vido- vič 61,5 točke, Pičerko 61 točk. Toplak 56,5 točke, Kuhar 53,5 točke itd. Novoletni turnir ŠD Ptuj Tradicionalni novoletni hitro- potezni šahovski turnir Šahov- skega društva Ptuj bo v petek, 2. januarja 1998, ob 9. uri v društvenih prostorih v Dravski ul. 18. Ob koncu ttunirja bodo razglašeni končni rezultati tek- movanja za hitropotezno prvenstvo Ptuja za leto 1997. Člani društva in drugi ljubitelji šahovske igre - vabljeni! Janko Bohak TEDNIK - 31. DECEMBER 1997 ZA KRATEK CAS - 25 Info - glasbene novice! Info - kviz (iohuu scstc. kdo jc na sliki, i/ic/itc glasovnico. vpi.Šilc odgo- lil i^c \:un bo Mcča naklonje- 11:! vam hoJo v proJaiaim Tchiii- nioiic Merkurja Ptuj podarili ' cenko. I )a so bile prccistirinajslimi (.Incvi na lolograliji Vesele Štajerke, je ugotovila I)eni.s Čuček, Sp. Voličina 81, 2232 Volifina. Čestitamo! Odgovore na današnje vpiašitnjc pošljite (aH prinesite) na: Uredniško Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 8. ianuaria. fieševafec: Nasl€3v: Ime pevca: Priprave na najdaljšo noč so ver- jetno v teku in želim vam, da preživite nepozaben večer. Teden za tednom sem v INFO - glasbenih novicah obveščal o novih skladbah, in če imate kakšno kritiko, pohva- lo, informacijo, jo, prosim, pošljite na naslov: Radio - Tednik Ptuj, Raičeva 6, Ptuj. V letu 1998 pa vam želim čim več glasbenih užit- kov. TOP 100 ALBUMOV ZA LETO 1997 ILETSTALKABOUT LOVE - Celine Dion 2. BRIDGES TO BABVLON - Rolling Stones 3. GREATEST HITS - Eternal 4. DIANA: TRIBUTE - Various Artists 5. URBAN HYMES-The Verve 6. THE BIG PICTURE - Elton John 7. BE HERE NOW - Oasis 8. SPICEVVORLD - Spice Giris 9. BUHERFLV - Mariah Carey 10. P0P-U2 11.BACKSTREETS BACK - Backstreet Boys 12. ULTRA - Depeche Mode 13. EVOLUTION - Boyz II Men 14. WHITE ON BLONDE-Texas 15. LISA STANSFIELD - Lisa Stansfield 16. UNPLUGGED - Bryan Adams 17. EROS-Eros Ramazzotti 18. POSTCARDS FROM HEAVEN - Lighthouse Family 19.PAINTTHE SKYWITH STARŠ - Enya 20. THE DANCE - Fleetvvood Mac 21.THEVELVETR0PE - Janet Jackson 22. SHELTER - Brand New Heavies 23. THEFATOFTHE LAND - The Prodigy 24. MIDDLE OF NOVVHERE - Hanson 25. NOWAYOUT -Puff Daddy&The Family 26. FRESCO - M-People 27. ACROSS FROM MIDNIGHT - Joe Cocker 28. DESTINATION ANYWHERE - Jon Bon Jovi 29. GALORE-THE SINGLES 1987- 1997-The Cure 30. RE-LOAD - Metallica 31. OPEN ROAD - Gary Barlovv 32. HIGHER GROUND - Barbra Streisand 33. GREATEST HITS-Wham 34. SEVENS - Garth Brooks 35. GROWIN' UP - Kelly Family 36. SAVAGE GARDEN - Savage Garden 37. NINE LIVES - Aerosmith 38. SOUL FOOD - Soundtrack 39. STILLWATER-Bee Gees 40. YOU LIGHT UP MY LIFE - Leann Rimes 41.BLURRINGTHE EDGES - Meredith Brooks 42. THE FLAMING PIE - Paul McCartney 43. AOUARIUM - Aqua 44.ALLTHATMATTERS - Michael Bolton 45. EV 3 - En Vogue 46. OK COMPUTER - Radiohead 47.10-WetWetWet 48. CALLING ALL STATIONS - Genesis 49.KLAPPE DIE2te-TicTac Toe 50. LIFE THROUGH A LENS - Robbie VVilliams 51. GREATEST HITS VOLUME lil. (3) - Billy Joel 52. TUBTHUMPER - Chumbavvamba 53.KENNYG. GREATEST HITS - Kenny G. 54. OUEEN ROCKS - Gueen 55. BLUR - Blur 56. THE BESTOF SINEAD 0'CONOR - Sinead 0'Connor 57. MARCHIN' ALREADV - Ocean Colour Scene 58. THE BESTOF STING&THE POLICE-Sting& The Police 59. THE NAIL FILE - Jimmy Nail 60. ELEGANTLYWASTED-lnxs 61.MYSOUL-Coolio 62. THE BESTOF BOBDVLAN - Bob Dylan 63. BEFORE THE RAIN - Eternal 64. MUCH LOVE - Shola Ama 65. LIFE AFER DEATH - Notorious B.I.G. 66. THE BBC SESSIONS - Led Zeppelin 67.THEJ0URNEY-911 68. LENNON LEGEND - John Lennon 69. COWBOY-Erosure 70. MY WAY - THE BEST OF FRANK SINATRA - Frank Sinatra 71. BATMAN & ROBIN - Soundtrack 72. SHARE MY WORLD - Mary J.Blige 73. LIKEYOU DO-Lighting Seeds 74.THEART OFWAR - Bone Thung - n - Hannony 75. WOMAN IN ME - Louise 76. DRU HILL - Dru Hill 77. YOURSELF OR SOMEONE LIKE YOU - MatchbOK 20 78. BLOOD ON THE DANCEFLOOR - Michael Jackson 79. MONEYTALKS-Soundtrack 80. TALK ON CORNERS - The Corrs 81. THE BESTTHATICOULD DO - John Mellancamp 82. HEAVY SOUL - Paul VVeller 83. BIG VVILLIE SWLE - Will Smith 84. TIME - Peter Andre 85. LOVE AMONG THE RUINS -10.000 Maniacs 86. EARTHLING - David Bowie 87. PHENOMENON - LL Cool J. 88. ALL SAINTS - ALL Saints 89. MEDAZZALAND - Duran Duran 90. LOVE IS FOR EVER - Billy Ocean 91.FIRECRACKER-Lisa Loeb 92. BRAND NEW-SaltnPepa 93. BEHINDTHEEYES-AmyGrant 94. FEEL - Raachford 95. DIG YOUR OWN HOLE - Chemical Brothers 96. N'SYNC - N'Sync 97. R U STILL DOWN - 2 Pac 98. GUNS IN THE GHEHO - UB40 99. LIFTOFTHE MIDDLE - Natalie Imbruglia 100. HOMOGENIC - Bjork Lestvica TOP 100 albumov je sestavl- jena za obdobje od 1.1. do 31.12.1997. David Breznik LUJZEK Dober den vsaki den! Zodjič v to- tem leti. Kaj si četno, minulo je, tak kak bomo minuli vsi, ki toto puklas- to žemljico kločimo. Zdaj mi njo, potli pa bo una nas doj tiščala. Z Mico sma kar lepo božične proznike proslavila. Malo se bojimo tistega pregovora, ki provi: "Zeleni božič - bela velika noč." Saj bo zima že še svojo naredila, vseeno pa je malo čudno, če sta božič in novo leto brez snega. Čudno je tudi, če k pulnočnici greš po blati namesto po snegi. Pa kaj si čemo, tak so pač odločili tan gori na nebeški vremenski upravi. Z Mico sma bla na Ptuji na Or- fejčkovi paradi. Prav lepo in luštno je bilo. Se gnes mi polke in valčki po glovi skočejo. Prejšnji tjeden sma tudi koline mela. Pokojni pujček je pač daruval svojo živleje za našo boj mastno in meseno bodočnost. Malo sma žalostna in prijatele povobila in naredli smo si veseli večer. Ženske so se boj v kuhinji smukale, moški pa smo klobose in kašnice naredili in meso za tunko pripravili. Jaz sen že predlaga, da bi me te, gdo bom dihati pozoba, namesto v trugo rajši v tun- ko djali in doj zakopali. Pred nami je Silvestrov večer in novo leto. Tudi na našem Suhem bregi si bomo naredli silvestrovoje v gasilskem dumi Muzikante smo že nafehtali, jesti in pijačo pa si bo vsa- ki prinesa kre sebe. Vse bomo zložili na mize in vsi fkuper jeli, pili in se veselili. Pa ne pozabite, da more biti na novega leta den na domači mizi svinjsko in ne kurečjo mesa. Ta pa zato, ker svija tišči s svojim rilcom gospodarstvo naprej, kure pa ga z nogami brca nazaj. Takšno je pravi- lo, vi pa naredite, kak vam paše, in vam seveda želim dober tek, ki ma ga tudi zajec v breg. Pa vete, zakaj se divji zovec boj boji belega kak pa rjavega psa? Zato ker si misli, da je suknjo doj sleka in samo v srajci leti za njim, da bi bija boj hiter. V novem leti vam želim vse tisto, kar sen vam že prejšnji tjeden napi- sa, najboj pa seveda zdravje, mir in medsebojno spoštovanje. Se enkrat - mej te se lepa v leti, ki je pred nami. To in še marsikaj drugega vam želi LUJZEK Mladi dopisniki OTROŠKI PARLAMENT Na otroškem parlamentu, ki je zasedal 20. novembra v Ptuju, smo se predstavniki raznih šol ptujskega okoliša pogovarjali o odnosih med vrstniki, ki so v zadnjem času vse manj dobri. Te naše skupne ugotovitve in sta- lišča smo želeli predstaviti na 8. nacionalnem otroškem parla- mentu, ki je bil 1. decembra v Ljubljani. Naj nekaj ugotovitev naštejem: dobri odnosi med vrstniki in nas- ploh med ljudmi vključujejo lju- bezen, zaupanje, prijateljstvo, strpnost, pomoč itd. Če tega ni, so odnosi slabi. Slabi odnosi pa ima- jo lahko neprijetne posledice, zato se moramo vsi izogibati na- silju, sovraštvu, uživanju alkoho- la, drog ... Nasilnežu, ki je prav tako potreben pomoči kot tisti, ki je žrtev, moramo pomagati, se z njim pogovarjati in ga odvrniti od novega nasilja. Na šolah bi bilo potrebno ustvariti pogoje za druženje vrstnikov in njihovo energijo usmeriti v razne športne dejavnosti, zanimive krožke, mla- dinske delavnice, plese itd. Skrat- ka odvrniti mlade od slabih na- vad. Vse to in še več sem želel pove- dati na parlamentu v Ljubljani, pa žal kljub prizadevanju nisem uspel ne jaz ne mnogi vrstniki, ki so prišli iz raznih krajev Sloveni- je, saj so si odrasli privoščili več kot uro dolg pozdravni uvod. Nato je bilo nekaj malega možnosti pri govorniškem odru, nato je prišel "leteči mikrofon" in že je bilo vsega konec. Pri odhodu iz hiše parlamenta je bilo na obrazih mnogih opaziti razočaranje, saj tako kot jaz tudi oni niso imeli možnosti povedati misli in idej, ki so jih prinesli s seboj. Matej Serdinšek, OŠ Hajdina Z MIKLAVŽEM NA MUZEJSKEM VLAKU 3. decembra za nas ni bil običajen šolski dan. Peljali smo se z muzejskim vlakom v Ruše. Zjutraj smo počakali pred šolo. Pridružili sta se nam novinarki Radio-Tednika Marija Slodnjak in Tatjana Mohorko. Skupaj smo pričakali avtobus. V avtobusu so že bili gojenci Zavoda dr. Marija- na Borštnarja iz Dornave. Odpel- jali smo se v Maribor. Na želez- niški postaji nas je pričakal mu- zejski vlak. Tudi sprevodnik je bil opravljen v oblačilo iz prejšnjih časov. Vagoni vlaka so bili zelo lepi. Vlak je vlekla parna lokomotiva. Odpeljali smo se v Ruše. Na vlaku smo se zahvali, veselili in tudi slikali. Ob vrnitvi iz Ruš proti Mariboru nas je na vlaku obiskal Miklavž. Vsakega udeleženca je odbaril. Bili smo veseli. Na postajo v Mariboru smo iz vlaka izstopili. Pred vla- kom je nastala še ena skupna fo- tografija. Ob 12. uri smo se vrnili na Ptuj. Lepo je bilo. Hvala Ra- dio-Tedniku Ptuj, ki nam je omo- gočil to miklavževanje. Učenci, 8.a in b OŠ dr. Ljudevita Pivka BOŽIČEK Božiček možiček, oj, dobri striček, le kam hitiš? Tja v daljne dobrave, tja v daljne višave? Le kam, le kam ve samo Božiček, stari zavaljani možiček. Petra Oblak, OŠ Olge Meglic ORMOŽ / SMETIŠČE ZAPRTO DO LETA 2000 Kcnif s smeimi? Javnost je bila pred kratkim seznanjena z javnim protes- tom sveta krajevne skupnosti Ormož in njegovega predsednika Alojza Soka, ki je protestiral zaradi neureje- nega odlagališča odpadkov na Dobravi. V protestu opisuje- jo razmere na odlagališču, ki deluje na črno, in pozivajo k čimprejšnji ureditvi razmer; še posebej vidijo za to pokli- canega župana. Zato smo povprašali Vilija Trofenika, kaj meni o očitkih in ali je skoraj pričakovati rešitev težav z odlaganjem odpadkov v Ormožu. "Problem deponije je težak, vendar je po nepotrebnem dra- matiziran in spolitiziran. Upo- rabljen je v politične namene, ker se bližajo volitve. To črno odlagališče je na Dobravi že 20 let in še nikoli ni bilo v tako dobrem stanju, kot je sedaj. Včasih so na njeip kurili indust- rijske odpadke." Župan je opozo- ril na problem, povezan z odločanjem o smetišču: vsi poli- tiki se te tematike branijo, saj si z njo ne pridobijo naklonjenosti volivcev. Zato velja: ne smeti na mojem dvorišču in ne odločanja o smetišču v mojem mandatu. Najprej pa se bo treba ukvarja- ti s starim odlagališčem, ki mora biti sanirano in zaprto do leta 2000. Rok za izdelavo sana- cijskega načrta je konec januarja prihodnje leto, potrebna doku- mentacija stane 5 milijonov to- larjev, sama sanacija pa po mnenju župana od 25 do 30 mili- jonov. Plačali bodo občani občine Ormož, saj za smeti plača tisti, ki jih naredi. "Po velikih odporih nam je uspelo uveljaviti ekološko takso za smeti, ki plansko znaša 11,5 milijona to- larjev. Za sanacijo bomo porabili tri letne dohodke te takse. Dru- gih sredstev ni, razen poskusa, dobiti kakšna sredstva z mi- nistrstva za okolje in prostor. Vendar je v Sloveniji 50 takšnih smetišč, ki jih je treba sanirati, zato nimamo kaj čakati," je po- jasnil Vili Trofenik. Priprave že tečejo, smetišče si je ogledal tudi državni sekretar Slokar. V začetku gradbene sezo- ne bo najbrž izdana tudi odločba za sanacijo, projekt pa pripravlja domače podjetje Limnos. Dobravsko smetišče bo v končni fazi sanacije pogozdeno in bo imelo lastno rastlinsko čistilno napravo za izcedne vode. Župan pa opozarja, da smetišče ni le tis- to, kar danes vidimo, ampak tudi levo in desno so pod njiva- mi zasute smeti. "Stanovalci obeh bližnjih zgradb so zelo razumevajoče sprejeli problem. Bil pa je dramatiziran od bistveno bolj oddaljenih stano- valcev na Dobravi, katerim plačuje občina stroške zbiranja odpadkov." Županu se zdi po- memben tudi podatek, da je v občini Ormož, na podeželju, v organizirano zbiranje odpadkov zajetih čez 5000 družin. Doslej občinski svet in prej njemu podobni organi menda niso imeli dovolj poguma za določitev lokacije novega centra za ravnanje z odpadki in s tem za začetek resnih postopkov, čeprav so tri možne lokacije že določene. Težava je tudi v tem, da ni kritične mase za ekonoms- ko upravičeno odlagališče. Odla- gališče zadovolji potrebe okrog 100.000 ljudi, spodnja meja je 50.000, zato si prizadevajo za re- gijsko odlagališče skupaj s Ptu- jem in Ljutomerom ter nekateri- mi manjšimi občinami. O časov- nih rokih za določitev bodočega odlagališča pravi župan takole: "Takoj ko bomo dobili potrdilo z vlade o spremembah prostorske- ga plana, bomo razgrnili, kar so urbanisti že pripravili - ureditve- ni načrt za glinokop v treh vari- antah. Ena od variant predvide- va tudi center za ravnanje z odpadki, ki si ga je ogledal predstavnik ministrstva za okol- je in prostor in trdi, da je glino- kop ena izmed dveh idealnih lo- kacij v Sloveniji. Želim poudari- ti, da ne gre zamenjevati odlaga- lišča odpadkov s centrom za ravnanje z odpadki. Pri centru za ravnanje z odpadki gre za sor- tirnico, v kateri se bodo zbirali komunalni odpadki. Tisti del smeti, ki bo predviden za sežig, bo transportiran v predvideno sežigalnico v Kidričevo, drugi del v kompostarno, ki je lahko tudi v Ormožu, tretji del za re- ciklažo, ki gotovo ne bo pri nas. Ostane le še majhen del odpadkov za odlaganje, ki je lah- ko v neposredni bližini centra ali kje drugje. Predlogi rešitev bodo razgrnjeni v januarju in takrat se bodo začela pogajanja in pripra- ve. Na starem odlagališču ni več kam odlagati, treba je najti nove rešitve." vki Kupček spotike, snov za proteste in resen problem vseh občanov PTUJ^ TURNIŠČE / AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA ZNOVA TARČE Nenaumliiva obiestnost Tokrat so bila napoti postajališča na Turniščah (kar dve) In znova v Ralčevi uli- ci v Ptuju. Včasih smo rekli: Naj se mu roka posuši ... Pa bo očitno morala ne- komu kar odpastf. Foto: Franc Vindiš RODILE SO - ČESTITA- MO: Olga Kelenc, Stojnci 56, Markovci - Lucijo; Si- mona Kumer, Strmec 11, Velika Nedelja - deklico; Helena Cigula, Domava 37/a, Dornava - deklico; Si- mona Kozoderc, Lancova vas 86, Videm - Katjo; Ma- rija Metličar, Zg. Hajdina 86/a, Ptuj - Danijela; Ksenja Šafranko, Strelci 4/a, Mar- kovci - Nino; Mateja Pipuš, Gočova 38, Sv. Trojica - Klaro; Cvetka Ivanuša, Hum 38, Ormož - Primoža; Mojca Kosi, Lunovec 14, Velika Nedelja - Miha; Si- mona Zadravec, Trstenjako- va 16, Ptuj - Leo; Zdenka Lozinšek, Lovrenc 80, Lovrenc - Jana; Viktorija Gašparič, Sodinci 18, Velika Nedelja - Uroša; Stanka Ko- ciper, Sardinje 11, Velika Nedelja - deklico. POROKE: Stanislav Satler, Zagrebška c. 121, Ptuj, in Suzana Horvat, Moškanjci 61/a; Marko Hofler, Pupi- nova ul.4, Maribor, in Kata- rina Feguš, Bolgarska ul. 12, Maribor; Halid Derzič, Don j a Višča 64, in Vesna Emeršič, Svetinci 7/a. UMRLI SO: Sonja Els- bacher, Volkmerjeva c. 10, Ptuj,1910 - t 19. decem- bra 1997; Marjeta Mahorič, rojena Amuš, Gomilšakova ul. 10, Ptuj , 1907 - t 20. decembra 1997; Ivan Rozman, Pavlovci 14, 1951 - t 19. decembra 1997; Margita Krušič, rojena Sič, Zagrebška c. 87, Ptuj, '-i' I 1923 - 1 19. decembra 1997. ČRNA KRONIKA CEZ PRAZNIK PRI NAS RAZMEROMA MIRNO Minuli teden, to je čez božične praznike in zadnji vikend v tem letu, je bilo na območju države veliko prometnih nesreč, več tudi hudih, v katerih je izgubilo življenje sedem ljudi. Zanimivo je tudi, daje več povzročiteljev nes- reč pobegnilo. Na našem območju pa na srečo večjih pro- metnih nesreč ni bilo. NEPREVIDNO V PREDNOSTNO KRIŽIŠČE V soboto, 27. decembra, okol 20. ure je po lokalni cesti skoz Lancovo vas, občina Videm pr Ptuju, vozil osebni avto 40-letn Iztok H. iz Maribora. V križišču : magistralno cesto se ni prepričal ali lahko to stori varno, zapeljal jf v križišče in trčil z osebnim avto mobilom, ki ga je po magistralr cesti vozil turški državljan, 43-le1 ni Yuksal T. V trčenju sta bila ran jena oba voznika, materialn; škoda na vozilih pa je tuc precejšnja. UKRADLI NABOŽNA KIPCA m V noči pred božičnimi praznil so neznanci v bližini hiše Dc kleče 22 (KS Ptujska Gora) razpela sneli in ukradli okoli 9 cm visok leseni kipec Jezusa i okoli 40 cm visok kipec Marij( Oba kipca sta neprecenljive zgc dovinske vrednosti. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO V noči na soboto, 27. decer bra, je neznanec, morda je im tudi pomočnike, vlomil v stan vanjsko hišo v Bukovcih, p mestna četrt Markovci. Ukradei je bila bančna knjižica, nekaj g tovine v domači in tuji valuti 1 drugih drobnarij. Po oceni je lastnik oškodovan za ok 400.000 tolarjev. POLICIJA OPOZARJA / OD 1. JANUARJA HOMOLOGIRANI VARNOSTNI TRIKOTNIKI I Kateri trikotnik je pravit S 1. januarjem 1998 začne veljati odredba o homologaciji varnostnih triicotniicov, ici je bila ob- javljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 35/94. Omenjena odredba med drugim določa, da bodo vsa mo-j torna in priklopna vozila po tem datumu morala obvezno] imeti varnostni trikotnik, ki bo imel na odsevni površini| vtisnjeno homologacijsko oznako. Ta oznaka mora vsebo-i vati v krogu črko E in ob njej še številko dežele, v kateri je| akredtitiran laboratorij za homologacijo po pravilnikul ECE 27. Tako je na primer za Nemčijo oznaka El, iM Madžarsko E7, za Slovenijo pa oznaka E26 itd. Homologa-] cijski znak pa vsebuje še črke in številke 27R-03 000X. Naj pri tem opozorimo, da morajo imeti vsi varnostni tri- kotniki v oznaki šteilki 03, ker v Republiki Sloveniji velja tretji amandma omenjenega pravilni- ka. Ustrezni varnostni trikotniki so po novem letu torej le tisti, ki bodo imeli oznako ECE R 27 03 0000. Vsak tako homologiran varnostni trikotnik mora biti us- trezno označen na zaščitnem omotu ali embalaži in na samem varnostnem trikotniku. Na enem ali več mestih mora biti neizbrisno označena trgovska ali tovarniška oznaka izdelka ali ho- mologacijska številka. Na var- nostnem trikotniku je ta oznaka lahko nameščena tudi na hrbtni strani. Levo Je dosedanji, po novem letu neveljaven var- nostni trikotnik, desno pa novi homologiran trikot- nik z vsemi ustreznimi oznakami na embalaži in tri- kotniku. Foto: M. Ozmec trikotniki, ki so označeni na tak način ustrezni in primerni za prodajo na območju Republike Slovenije, ne glede na to, v kateri državi je bila podeljena homolo- gacija in kdo je proizvajalec. Načelnik inšpektorata Policije pri Upravi za notranje zadeve Maribor Mirko Ploj pri tem opo- zarja tudi na to, da so varnostni trikotniki, ki so bili homologira- ni po pravilniku ECE 27 02, ne- ustrezni, saj je bil amandma 02 sprejet že leta 1977 in je veljal do leta 1985, ko ga je nadomestil se- daj veljavni amandma 03, ki pos- tavlja strožje zahteve. Naj ob koncu zapišemo, da so novi homologirani trikotniki na voljo tudi v Ptuju, primerek na fotografiji pa smo izsledili na no- vem Petrolovem bencinskem servisu na Ormoški cesti. -OM Kulturni križem Icražem PODLEHNIK • Pihalni or- kester Kulturnega društva Podlehnik prireja v nedeljo ob 15. uri v tamkajšnjem domu krajanov božično- novoletni koncert. Sodelu- je tudi domači mešani pevski zbor pod vodstvom Marije Feguš. KINO PTUJ • Do nedelje si lahko ob 18. uri ogledate Može v črnem, ob 20. uri pa Do nagega. Prihodnji teden bo ob 18. in 20. uri na sporedu James Bond v filmu Jutri nikoli ne umre.