I "PKOLCTARRC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFF1C1AL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVFZF ST. — NO. 1240. ■aaon4-«laM matur D«CMBk«r t, lt»f. lit t Im H*t____ M CaUag». m.. u„dljih-priobči Proletarec potem tem okrožju na agitaciji za loge, ki so v korist ljudstvu. Se- Prečita se pismo s Jos. Sisko- ti delovanje kakor v velikih ? zadovoljuje JSZ. in Proletarca ustanovi kak veda, progresivni veliko pred- viča, tajnika klutoa it. Z7. jbb. | jonnumerzaoa Kiuoa st. ¿o, - od „Karl Ma'rx.. nov klub, se mu povrnejo stro- log s parlamentarnimi manevri v Cleveland!., o bojih, ki jih je Powhatan Point, poroča o s a- £ se ' urednika Pro_ ški iz koMferenč,le blagajne. odlože v študiranje kakemu od- imel in jih ima klub z nasprot-,nju k^bo^e^blaKajne m^o šte- 1_ Vgi smQ mu fanatiki Sprfljei predlo«, da se da seku ali na druge indirektne na- niki. Govoril je zelo nelogično, brez tajnik^ Konference s. Jost-ph čine preprečujejo njihov spre- S. Sidney Vellen, tajnik soc. tisk in skrbeli so da je prvo- „>migla toda 2boro. g priznanje in zaupnic jem. Vzlic temu je Wisconsin stranke države Ohio apelira v majska stev. Pro\e arca prišla ^ sq m njemu za ^ de|o lstoUko ured. na R,asu kot najnaprednejša svojem pismu na nase tajnike, med ljudstvo. S. Sabec dodaja, L Nace 2|emberger J. ništvu in upravništvu Proletar- država v ameriški Uniji. da bi mu večkrat poročali osta-.da so delovali za uspeh piknika, M Tu.ek 8o mu daH ca nju kluba in njegovih aktivno- in v drug«tf soglaša s predgo-( d ^ od Predsednik stih. V pismu tudi poroča, da ------1---- bo E. Haldeman-Julius obnovil tednik Appeal to Reason, ki bo vornikom. J. Snoy poroča, da klub št. 189, v Blaine, O., več ne po- Tušek izreče Slovenci so faktor v Milwau- Trideset minut odmora Ko- članstvu kluba št. 2 v Glencoe kefju in v Sheboyganu. Njihov luesei iiuuui uumora. *vo . t , , vdIiv v Drvoimenovanem mp- silo zborovalcem je oskrbel v imenu konference zahvalo za klub št. 2. gostoljubnost in postrežbo. Popoldanska seja. - S. John Jos' Sn°y in Matt Tu*ek v pliv v prvoimenovanem mestu pa je relativno veliko večji kakor v Sheboyganu, ker so v Milwaukeeju boljše organizi- služil socialistični agitaciji. sluje. Konferenca sklene pod- Tajnik s Snoy pravi, da do- vzeti korake . da se naselbino,zaključnih govorih pozivata na..... pisa iz urada JSZ ni prejel, je Blaine zopet pridobi za obno- Mam poroča o bivšem klubu delo ^ socialistič J8tranko in rani m imajo socialistično gi- pa bržikone dospel šele danes, |vitev kluba JSZ. Ako pa je to Jv fetišu. pridruženo JSZ. Ako vsak- je mnogo let. Sociali- toda radi praznika ga pošta zdaj nemogoče, naj se s klu-l K toiki dnevne«a reda 0 do stori kolikor ne dostavi. Vsa pisma so bila vzeta na znanje. Na apel s. Yellena je bilo sklenjeno, da naj klubi pošiljajo zaželjena poročila od bovo imovino Stori kakor določajo pravila JSZ. Poročila zastopnikov društev Prosvetne matice. more. bomo 8tična stranka je politično tacflji za naš tisk govori obširno |o napredovali k cilju 08V0. vplivna tudi v Sheboyganu, ^ASnof: d**e treba boditve delavskega ljudstva. kje[ ,ma uza^opstvo v mestnem odločnosti, dobre volje m po-( Predsednik Matt Tušek za_ »vetu in kot so mi pojasnjeva- žrtvovalnosti,^ pa se dobi nove k,juči zborovanje ob 3. popol. h. tudi nekaj drugih uradov. En ----------—-----------* K njen član, ki je bil sodnik ter Druš. št. 175 SNPJ., May- člane j stranko in nove naroč-jdne s sporočilomt da SO vsi časa do Časa, da bo imela rftran- nard, nima zastopnika, vsled nike Proletarcu. K predmetu prjsotnj povabljeni ostati na ze,°. P°Pu,aren» Je izgubil živ- ka čimboljši pregled. Tajnik s. Snoy poroča, da je blagajna prejela od prejšnje do te konference $26.23; izdatki so znašali $7.11. Blagajna na dan zborovanja $19.12. Račun sta pregledala sodru tega je poslalo pismeno poro- govorita še Žlemberger in Tu- zabavj ki 8 Drične do konfe- l*enie na isti način kakor počilo. šek. Po tej razpravi je bil renci ' kojni kongresnik V. L. Berger. Od druš. št. 119 SSPZ. pra- sprejet predlog, da se da Pro- Mi[tt Tuiek predsednik - Jo- Povozi,a «a J« "amreč poulič- vita zastopnika Louis Gorenc letarcu v podporo iz konferen- h ^ tajnik Nace 2icm. - - in Frank Matko da nimata nič >e blagajne $5. ^ zapisnikar, važnega poročati. Število član- letarcu v podporo iz konferenčne blagajne $5. Pri točki "V korist konfe-stva ni veliko. Društveni do- renče" priporoča s. Snoy, naj se ga Tušek in Matko in poroča- hodki težko zmagujejo obvez- ob priliki prihodnjega zborova-ta, da je v redu. nosti. Druš. št. 54 SNPJ. ni nja priredi zopet zabavo, da Poročilo konferenčnega orga- poslalo zastopnika. I se dobi nekaj sredstev v kon- nizatorja Sinoya je bilo zelo1 Za druš. št. 176 SNPJ, Piney ferenčno blagajno. M. Tušek razveseljivo in je bilo z zado- Fork, poroča Nace Zlemberger, soglaša s sugestijo. Sprejeto, voljstvom sprejeto na znanje. da je pri Prosvetni matici in da da se jo izvede. Poročila posebnih odborov.— so člani večinoma naprednega Sklenjeno, da se prihodnja Prejšnja konferenca je izvolila mišljenja. V društvu so ljudje konferenca vrši enkrat v sep-odbor štirih članov, katerega raznih narodnosti, med katere tembru v Bridgeportu. Za u-naloga je bila priporočiti Poli- je razpečalo knjige in pamfle- reditev in izvršitev priprav se tični ligi okraja Belmont siku- te, ki jih je poslala Prosvetna pooblašča tajnika konference pen nastop s soc. stranko pri matica, in večje število izvodov ter klub št. 11 v Bridgeportu. bodočih volitvah. Ob enem, da prvomajskega Proletarca. De-j Sugestirano, da se bi dobilo zastopajo našo Konferenco v joma je k temu pripomogel na prihodnjo' zborovanje za omenjeni ligi. Odborniki po- JSZ. John Sever od ti- govornico Jane Fradel iz La-ročajo, da do zastopstva v nji stega društva soglaša z izvaja- trobe. Se pooblasti tajnika da niso upravičeni, ker ji naši klu- nj» poročevalca. j0 povabi v ta namen, če se bo bi ne pripadajo. K njihovemu Matt Tušek od druš. št. 181 mogla odzvati, poročilu sledi živahna diskuzi- SSPZ. pravi, da je to društvo I Frank Matko predlaga, da ja, v kateri je bil stavljen pred- napredno in članstvo razume se bi v svrho dohodkov naba-log, da naši klubi v Belmont pomen našega dela. Ob enem vilo uro in se jo dalo na šte- na kara. "Proletarec" ima v Milwaukeeju močno zaslombo že od početka izhajanja, medtem ko Prideš k rojaku, ki je vljuden in ti pove, da nima nič proti tvoji agitaciji, toda naročil se ne bo. Bil je socialist—tako zatrjuje—dvajset let in je veliko podpiral, pa še zmerom ni nič. Taki rojaki pozabljajo, da je socialistično gibanje že živelo predno »o se mu pridružili oni, in je ostalo še tudi potem, ko so odstopili. Ne le denar, čas in druge žrtve, tudi nešteto življenj so dali delavci v dobrem pol stoletju v svoji borbi za socializem. "Pa še zmerom ni nič." Bilo bi prav enostavno, če si bi mogli izvojevati preobrat s tem, da damo nekaj dolarjev v razne fonde. Ni zadosti, da je človek samo član, nego mora biti tudi socialist po prepričanju, ki ga ničesar ne omaje; biti mora bojevnik, ki ne bo nikoli kimal soviažnikom, kadar na* padajo njegove sodruge. Biti mora agitator kjerkoli in kadarkoli. Socialisti se bore zoper sistem kakršen je, in proti ignoranci. Oba boja sta enako težka. Napraviti duševni preobrat v posameznem delavcu, je silno težko. Zato pa so vztrajni socialisti redki. Marsikdo pristopi, je član pol leta ali dve leti, pa že hoče preobrat. Ker ga ni kakor si ga predstavlja, se začne jeziti na socialiste, namesto, da bi kritiziral svojo neaktivnost ter si izprašal pamet. Premalo zgodovine pozna povprečni delavec. Kadar se mu godi slabo, pa konstatira, da na svetu še nikdar ni bilo hujše. Pozablja na telesno sužnost, na fevdalni sistem, in na dobo skozi stoletja, ko delavec in kmet nista imela prav nobenih pravic, nego samo dolžnost hlapčevanja in privilegij trpljenja. Vseskozi so se pogumni v revnih plasteh borili proti sužnosti in brezpravnosti. Stoletja so vzeli boji, da so dobili eno večjo pridobitev. Toda borba se je nadaljevala, in danes smo že na stopnji, ko se po-kazujejo prvi vidnejši obrisi prihajajoče socialistične družbe. (Dalje prihodnjič.) nekaj dolarjev prebitka, sem-patam pa je tudi izguba. V razpravi smo imeli idejo, da si nabavimo svoje kostume in si s tem prihranimo najemnino zanje, katero moramo plačevati ob priliki predstav. Zal, da ni bila ta sugestija sprožena že prej. A 'bolje zdaj kot nobenkrat. Kostumi se nam bodo s časoma izplačali, toda predno jih zadosti nabavimo, bo stalo precejšnjo vsoto. V ta namen priredimo piknik v nedeljo 16. avgusta na Travnikarjevi farmi, 11 Mile in Dequindre. Vzrok, da smo vzeli ta datum je, ker je omenjeni pikni-ški prostor že oddan za vse prikladne dneve, razen 16. avgusta in 7. sept. Ker ima ženski odsek S. N. D. piknik 30. avgusta, smo želeli, da ne bi bila ta dva piknika samo teden dni narazen, pa smo se odločili za 16. avgust. Upam, da ne bo zamer radi tega. Pri tem pikniku sodelujejo soc. klubi, pevski zbor "Svoboda" in ženski odsek SND. Piknik slednjega se vrši ravno tam 7. sept. Priporočam občinstvu, da po-seti oba. Prebitek enega kot drugega je namenjen večjemu lapredku naselbine. — Frank Smerdu. v« 4« mm m m i.rvt» nieuiem kc Masi ljudje in agl* je v Sheboyganu njegova cir ikulacija bolj novejši pojav. taci]a za Proletarca Najbolj ga je tam pred nekaj Piše Anton Vičič. (Nadaljevanje.) Unije, kot sem zadnjič omenil, niso prav nič v pomoč na- leti razširil Anton Žagar, kateri živi zdaj v North Chicagu, kjer ima pekarijo. Kakor drugod, sem tudi na agitaciji v VVisconsinu naletel ši agitaciji. Med vojno in po na protivne argumente, češ. kaj vojni so postale v splošnem še pa bomo Slovcnci mogli napra bolj nazadnjaške kakor po- viti, ko nas je malo! To frazo prej. Voditelji unij so v glav- so rabili dolgo časa posebno nem političarji v kapitalističnih narodnjaki, toda njihovi vodi strankah. Izjem je malo. V Milwaukeeju ima v strokovnih organizacijah velik vpliv soc. stranka. Odborniki v lokalnih telji danes sami propagirajo, da naj se Slovenci uveljavlja-po politično. Slovenci ne živimo izolirano. Mi nismo svet reakcionarnem morju! V splošnem Wisconsin ni in- County pristopijo v ligo. Osem poda s. Tušek poročilo o zbo-; vilke po 10c. Bila bi izžreba- dustrialna nego agrikulturna glasov je bilo oddanih za pred- rovanju Konference JSZ. v za- na na prihodnji konferenčni država- Unijsko gibanje je unijah so večinoma socialisti, zase in kadar glasujemo, je Toda kaj pomaga en otoček, v naš glas vreden toliko kot vsak posamezen glas kateregakoli volilca. Slovenski socialisti ne propagiramo "slovenske" politike, nego delavsko politiko. vsled tega relativno šibko, moč- Argument, "kaj bomo pa Slo-nd pa je takozvano progresi>f- venci napravili", je torej ničev log, eden proti, ostali pa so se padnem Ohiu, katero se je vr- priredbi. Predlog sprejet vzdržali glasovanja. , šilo 24. maja v Girardu. Dobil i Volitve. — Za konferenčne Poročila zastopnikov. — Je zelo dobre vtise. ga tajnika-blagajnika izvoljen'"0 »ibanJe» ki 8e udejstvuje v in delavstvu škodljiv. Fabri- V. Kobler od kluba št. 2, Jos. Snoy od kluba št. 11 s. Joseph Snoy in za glavnega'repub,ikanski stranki- v nJ> ka te ne naJame zato, ker si Glencoe, poroča, da ne beležijo poroča, da so knjige, ki jih je organizatorja. V nadzorni od- lma v Wisconsinu že dolgo pre- S^venec, Hrvat ali Sved, nego uspehov, ker je naselbina zdaj razposlala pridruženim organi- bor sta bila izvoljena Frank moč struJa' ki se Je zbirala o- zato, ker si delavec. V delav-zredčena in pa ker ni nobenega zacijam Prosvetna matica do- Matko in Louis Gorenc. |kro* P°k°ineffa LaFolletta in čevem interesu je da se oprime obrata več tukaj, ki bi ljudem bre, in da je njihov klub storil Organizatorji konference v danes Pod vodstvom njegovih delavske politike, namesto da nudil zaslužek. Kar je še o- kar je bilo potrebno, da so pri- naselbinah: Valentin Kobler lsinov- Eden Je zvezni senator cinca in se pusti voditi preva-stalo sodrugov in sodružic v Sle med ljudstvo. I Glencoe; Matt Tušek Power m dru,?i K°ver»ner. Tudi sena- rantom, ki se udejstvujejo v naselbini, klub drže in poma-| Vsa poročila zastopnikov Point; Frank Blatnik ' Bridge- |tor Blaine PriPada Progresivne- političnih mašinah kapitalistič- Naše priredbe v Detroitu Detroit, Mich. — Z vročimi dnevi je prišla sezona piknikov. Prirejamo jih neglede na slabe čase, ki so v Detroitu menda še posebno slabi. Namesto, da se bi obrat avtomobilske industrije večal, delavce še vedno odstavljajo. V prošli .sezoni sta imela klub št. 114 in soc. pevski zbor "Svoboda" dve prireditvi. Prvi je vprizoril igro "Cigani" in drugi opereto "Darinka". Za našo kot za druge naselbine so take prireditve težka podvzet-ja. Vzlic obilni udeležbi se komaj pokrijejo stroški, uštevši, da delajo člani ,pevci in somišljeniki zastonj. Trud, kar se gmotne strani tiče, gre torej ves v prid drugim. Vsled tega se ponašamo le z moralnim u-spehom, ker je gmotni v takih okolščinah nemogoč. Včasi je Kdaj se bodo izpame-tovali? Newburgh, O. — Spoznanje je dostikrat mučno, pravijo modri ljudje. Zavednim delavcem je težko, ko vidijo med proletarijatorn še toliko nevednosti. Zamanj jim dopoveduješ, da trpi vsled njihove zaslepljenosti vse ljudstvo. Kako lahko bi šli iz te krize, če ne bi milijoni bednih proletarcev podpirali cistern mezdne sužnosti in hlaipčevali gospodarjem. Nabiral sem podpise na peticije za socialistične kandidate v koncil mesta Cleveland. Ne-*aj socialističnih koncilmanov ne bi bila še večina, toda za ljudstvo v tem mestu bi pomenili veliko pridobitev. Mi se trudimo, da bi jim pomagali k zmagi. Pri tem pa se moramo boriti z ignoranco, ki je najmočnejši zaveznik vsega slabega na svetu. ""Jaz sem katoličan," mi pravi rojak, "pojdi s tem proč." V svoji zaslepljenosti je mislil, da bi s podpisom na peticijo za socialističnega kandidata zatajil vero ter se prodal vragu. Dobil sem podpis pri mladeniču, ki je prišel v volilno starost, ker želi zmago delavski stvari. Ali ko je njegov oče o tem izvedel, je zahteval, da se sinov podpis črta, in črtan je bil. Cerkev ima v tem morju nevednosti dobro žetev in kapitalistični sistem zveste služabnike. Sužnji tolčejo po onih, 1 ki se bore za osvoboditev delavskega razreda. Anton Železnik. č«tnu napredna druitva vai« na» aalbin« n« oglašajo svojih priradb tudi v "PnoUtarcu"? gajo v gibanju kolikor dopuš- sprejeta na znanje. KLUgpM IN DRUŠTVOM A T T Selite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega port; John Omerzu, Powhatan |Tnu kri,u' Reakcionarni d°l nih ^rnnk. stranke je v wisconsinski poli- "Tudi če vsi Slovenci naro- tiki po porazu governerja Ko- čimo Proletarca, kaj bo pa to hlerja šibek. Potrebno pa je nam pomagalo?" je argumenti- •razumeti, da progresivno krilo ral neki delavec v Wisconsinu. OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t republikanske stranke v VVisconsinu pod vodstvom LaFol-lettov ni tako radikalno kakor se dela. Pravili so mi, da progresivni republikanci najrajše vpijejo o svojem radikalizmu tam kjer nič ne izda, toda v legislaturi v Madisonu so krotki in se boje dalekosežnih reform. Dobro je, da je v nji precej socialističnih poslancev in senatorjev, Mislil je, da govori modro in da je odkril veliko resnico. Ne ve, da šteje delavski tisk celo vrsto listov, revij in knjig. Ne ve, da čimjačji je delavski tisk, večje in delavsko gibanje, in obratno. Če bi vsaj polovico slovenskih delavcev čitalo Pro letarca, pa bi bilo med nami mnogo več zrelosti in manj ra/.-diraštva ter neupravičenih napadov. KONFERENCA soc. klubov in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji bo V NEDELJO 28. JUNIJA V IMPERIALlh PA. Prične se ob 10. dop. v Slov. nar. domu. Društva in klubi, izvolite zastopnike. Pridite na konferenco v čimvečjem številu. vam kaže socialistična stranka. Postanite njen član. Ne odlašajte ! — Joeeph Snoj. Peruškova razstava in Konferenca JSZ za ČASTNI IZKAZ POGUMNOSTI zapadno Penno IMPERIAL, PA. — V teh kri-tičnih časih jt silno važno za vsako delavsko organizacijo, da jo zastopana na zborovanjih, kakor so konferenoe JSZ. Prihodnja konferenca soc. klubov ter društev Prosvetne matice za zapadno Pennsylva-nijo se vrši v nedeljo 28. junija na Imperialu v Slov. nar. domu. Pričn« ee ob 10. dopoldne. Potrebno je, da so zastopani vsi klubi in istotako vsa društva Prosvetne matice vseh jednot in zvez. Vabljena so (tudi društva, ki še niso v Prosvetni matici. Pošljite zastopnike, da se seznanijo z delom Konference JSZ. in uvidijo potrebo take organizacije. Vsi, katerim je It napredek delavstva in za jačanje delavske organizacije, naj štor« kolikor >e v njihovi moči^ da bo f y TottrM1, FraneiK „ ^ ^^ mmkM ^ N«k* biMtiaa, ki jo ila , k # , neprezentacija na zborovanju mima, j# bil. * njemu. Antiki turist ,.n. Robert H. d£|.p, U jVkr*} tollko «»tateljev. 28. junija na Impierialu čimveč- M bli«u, ju ptisfcoiil. da rUi toda Pi«x kamenja j» t tem tudi »Jni V tukajšnjem Slovenskem x' Pridite vsi V sk________I ookril. g------Li - Ll:i!.i _ l:ii ______• _ _ * r. __..i.___r»___ menu, da razširimo ter ojačamo delavsko gibanje. FRANK AUGUSTIN. V prodajalnah ni kredita. Ve- sta kandidatov nominirana in1 razpravljati, 7a napravimo čina privatnih trgovin Je zapr- »tranka vodi zanje živahno čimboljše sklepe. V razmerah la vrata, ker jih je depresija kampanjo. kakrtne 80> £ ^ b ^ pritirala v pitjpad. Hiš je mno- Veliko je spet govorjenja o postojanke pojačati, da bodo go praznih. Veliko jih oblast! tretji stranki". Leto predsed- lahko uspešno pojasnile ljud-proda, ker lastniki nimajo za niških volitev je namreč blizu, stvu program naše stranki ki davke. - Delavci, odprite očillRevija "American Mercury" je za'odpra" mfzerje in ¿ra' Ne z naglico, nego smotreno m'piše, da ima ameriško ljudstvo vičen ekonomski red — preudarno si lahko lzvojujete dve poti. Ena je takozvanal Ad. Krasna ' tajnik boljše razmere in končno tudi tuetja stranka, katera mora ' odpravo sedanjega sistema. Pot imeti moč iz ljudstva. Clanlyir pravi, da bi ji morala pripadati socialistična stranka, far marske-delavske skupine in Soc. piknik v Riverview Chicago ,111. — Udeležba na Kampanja za osvoboditev Tom Mooneyja in Billingsa Pueblo, Colo. — Propaganda za osvoboditev Tom Mooneyja in Warren Billingsa je postala v tem letu živahnejša. To sklepamo iz poročil. V to mesto je prišel Harry Meyers in San Francisca in • saibó je imel star pogrebni voz, v njemu rakev, in na vozu na* pis: "Pravica je mrtva v Ca- nje pri vladnih poslih. Ta stran- drugo o naši naselbinika bi v t€ku par desetletjih o- Rock Spring», Wyo. - Od tu J?^® P°8t,ala ,t0!ik° močna' so dopisi prodih par let še boij d* DreV2e,a v,ado ,7V*HU redki, kakor cekini. Včasi je bilo mnogo življenja pri nas in rojaki v vseh ameriških našel- pikniku Čikaške soc. organiza-progresivci. V vseh teh skupi- ¿»je proAlo nedeljo v Riverview ,7.i7aVLC,a Je mrtva v Cm" nah so ljudje, ki že imajo skuš* je bila precej večja kakor la-!'lfrorniJI \ *>kuPno s W. C. nje Dri vladnih nnalih T« ni. Govorili an olrr.ifii ¿oinii, »^nom, tajnikom socialistične stranke v Coloradu, sta skula- ni. Govorili so okrajni tajnik Dreifuss, racinski župan Wm. Svoboda, Hyman Schneid od A. prevzela vlado. Izvedla c- w » dr. R. B. Green in Oscar binah so nas poznali. Klub JSZ. že dolgo ne eksi-stira. Proletarec ima tu kakih 20 naročnikov in več ko dva- bi podržavljenje industrij in razne druge velike socialne reforme na podlagi načel indu- la dobiti dovoljenje za obdrža-vanje shoda na prostem v prid osvoboditve Tom Mooneyja. Policija ga jim je odrekla, pa sta sklenila obdržavati shod vs*» Ameringer. Vzlic svoji dovtip-nosti in sarkazmu vsled starosti Iinuri IIIUU. on ni več orator za take pri- D . . , strialne demokracije. Clankar redk>e na prostem. Je pa do- ^ V°Č ka',fo™U" pa odklanja tako tretjo stran- *>er in privlačen govornik za il^T ?ellk° ko, kakor je bila Rooseveltova shode v dvorani in manjše pik- ' ¿T ^ bh(>d' kl 8ta ** leta 1912, in LaFolletiova leta ttike' Najjačji apel na avdijen- J 1924. |Co je imel dr. Green. Amerin- Najlaglje bi bilo to vprašanje ger J€ teJ priliki vzel kri- i v skupnem na-'*«*»'- P™—W vojaki v bu»„i « bilipoev.«i ^ ^oTdu^^o 'domu smo imeli razstavo Peru- T W omenJene sku" žproti fi širimo nase delo T« ^ *» ™ VaWi .. P|M g. j. ««¿kal. Dunlap škovih oljnih slik dne 8.-10. i ™ , zd™žlle 8 socialistično ne Pa Moto vod- je vedel, da tv«|« iivljasije, ko M i« prizadeval resfei ¿loveka. Lahko bi bil beial «t ran in nfeoo bi m m moftl niiosar oči «a tu N>ogov pogum v trn •lučaju jo ioo pogum, • kakrfcum človek skuia pomagati tvojemu bliinjamu. ni pa vrodon povotieovanja tuli pogum, kakrinoga postavlja sa vzor milita-risani v klanjih. Premogarji stavkajo! Piney Fork, O. — Trpljenje, nijam. Taki očitki dežujejo se dopoldne. Zastopnikom že-kakršno je zadelo premogarje, vsekrižem. Upam, da se bodo lim pri njihovih razpravah in je dobilo svoj odziv v stavkah, v tej situaciji premogarji prej sklepih mnogo uspeha. Ce le ki so se posebno poslednje ted- ali slej znašli in se zedinili pod mogoče, jo bom posetil. Na maja. Lepe slike, toda "out-of-place" v takih krajih. Razstav nismo vajeni, najmanj pa še umetniških. Dvomim, da je umetnik s tem, kar je bilo tu slik prodanih, plačal ekspres-ne in slične stroške. Rojaki so vzeli 7 slik, dve večji in 5 majhnih, katere je dal umetnik po stranko, ki ima zdaj izmed stvo soc- ®tnmke, ali karkoli. ne pojavile v Kentuckyju, W. zastavo enotne unije, katerako- Imperialu, kjer imam mnogo zelo nizki ceni. Ampak na to Virginiji, Ohiu in PennSylva- li že bo. Vsaka razdvojenost je prijateljev, imajo zdaj aktivno se menda razumejo, bolj v ni j i. " iv prilog kompanijam. Rudar- postojanko. Veseli me, da sem mestih, ker je več takih raz- Kot je običaj, so se oblasti ji bodo sami forsirali odbore bil navzoč, ko je bila ustanov- stav in pa stalne galerije slik. tudi zdaj vrgle proti stavkar- unij za zedinjenje. Le oni ima- Ijena. Dom si je pjidržal eno in eno jem. Aretirajo tega in onega, jo to moč. Kdor se bo branil, • večjo je kupila Mrs. Keržišnik. dele proglase in nastopajo zo-|bo izgubil zaupanje in s tem Kadarkoli bom imel priliko Ostale so istotako kupili delav-per delavce. Premogarji z vsako veljavo. Kdaj se to zgo- prjdem še v naselbine na agi^ ci, med njimi eden iz Reliance, vseh najboljšo agitacijsko or- ganizacijo. Članek v prej navedeni reviji zaključuje, da če elementi demokracije in ljudskih pra- Za svoj list American Guardian junija pred Federal Buildimg, jima je razbila policija, nju pa odvedla v zapor. Policija ju je obtožila, da sta imela shod na ulici brez dovoljenja. Ker pa sta zagrozila s tožbo, ki naj bi v Pueblu izvo-jevala svobodo govora, je policija svojo obtožbo spremenila v obdolžitev, da sta kršila mestno določbo, ki prepovedu- je dobil veliko naročnikov. Slovencev in Srbov je bilo precej na pikniku. Oskrbo vhoda so imeli člani kluba št 1 I? vic take stranke ne z^de leno ^»«co pa i lani srbskega ^ T^kaLTTn^Tv'^iT pride na krmilo rež,m diktatu- k,ub« St- 20. Člani obeh ain Je mno^o oisal o tl Fn nt " tudi pri a^crr^ merah v tej deželi, ima fašistično gibanje veliko boljše iz družinami vred pa se upirajo, di, ne vem. Vem le, da bodo tacijo V socialistični stranki ker jim ni mogoče živeti v ta- rudarji zmagali z enotnostjo vidim'edino rešitev iz sedanje- kih razmerah. - ~ J j a----- Stavko tu vodijo komunisti. Ljudem je vseeno, kajti glavno pod poštenim vodstvom. Ohijsko socialistično glasilo ga nereda in mizerije. Res je, da sem poslal Prole- 'Socialist" poroča v junijski tarcu za(jnje čase mnogo na- • XI«. ••_ „ --------- *--------------------- lititu jc ctvsr iiiiiuKno je odpor. Ne gre se jim za na- številki, da so bili v prošlih lročnikov kar beležijo izkazi mene kom. agitacije, nego za tednih ustanovljeni strakini lo- borbo proti izkoriščevalcem. Priganjaštvo je bilo silnejše, toda zasluga ni samo moja, ne- Wyo. Zanimanje za to razstavo je bilo nezadostno, posebno med onimi, ki bi lahko kaj pridržali tukaj. Umetnik se ni pritoževal, je pač skromen človek. O razmerah nimam česa po- go vseh, ki so pomagali. ročati» kaJu »ooverjeva pro- Na naročnike aDeliram« Ne sPeriteta ™ pribežala v Rocks ♦ i nar^n,Ke ap®_am' _ Springs. Bržkone je odletela v pustite ProJeiarca, nego obno- . % « i . . . i stratosfero.—Poročevalec, vite naročnino sami, ako ne pri- ____ "Prole- kali v raznih ohijskih mestih. Urad ohijske soc. stranke do-plače so se redčile. V enemu biva čezdalje več vprašanj za tukajšnjih rovov smo opazili organizatorje. To dokazuje, da takozvane "efficiency" eksper- se delavstvo probuja. Uvidelo te, ki so pazili, koliko časa vza-t je> da Hoover ni inženir, ki bi me delavca popraviti ali preu- znal voditi stroj blagostanja. rediti premikališče na tračni- 9 cah v rovu, koliko časa si vza- D ... _ ___u . I Prosil mesec so se vršile tn me rudar za premenitev kar- , t ^ . bida v svetilki, koliko zamudi Conference JSZ. O vseh poro- kadar gre na stran itd. Potem !čaj0'.^a;8,0 b,lle_ iAva,h.?e_ln _da>a "Proletarca" je bila izbor- sili nas je priála menda v vsako stanovanje, kjer žive Slovenci. pa so dajali lekcijo bossom, da f°. sprejele konstruktivne na- na> vredna vsega priznanja. Pri porabijo njihovi delavci tu pre- črt*. za ^ača"je našlh akt'v-vei časa, pa tam prevei, in "os ; "''»»'^a-w.scons.nska zabiievali so jim, da se mora to Konfer^,ca JSZ ^ na tratenje kompanijskega vanju 30. maja v Ch.cagu .kle- odpraviti. Njim ni za zdravje ".la pr.red.t.6. sept., en dan a j.,,,,«,, „ •;,_____ , :. pred delavskim praznikom, v delavcev, ne za njihove druži- . « , u; ~ »Vaukeganu venk izlet de av- ne, ki so v pomanjkanju, nego • * naaelbin Waukeiran edino za sveti profit. Trplje- ^V,a ,Z. Wau^an. „ • • . _____„J. . . . Milwaukee, Sheboygan, Chica- nja je bilo preveč, in delavci so , \ , .. se uDrli go in drugih, na katerem na- V jami sem bossu na njegove ^ Več an«leških 8>oven-opazke dejal, da naj me le v sk,h miru pusti, ker imam v premo- Tudl zapadno-ohijska Kon-govniku več izkušenj nego on. ferenca, ki je imela zborovanje Vprašal sem ga, kdaj mu bo 24' maia v Girardu, je bila plo-kompanija dala še bič, da nas bo tolkel z njim. Smejal se mi Zborovanje Vfchodnoohijske je, toda bič težkega življenja Konference se je vršilo 30. ma-v resnici pada po delavcih. Sli ja na Glencoe. Zastopniki so smo stavko, ker v takih razme- sprejeli mnogo važnih zaključ-rah ni za prestajati. j kov- Naša naloga zdaj je, da Nace Žlemberger. ij»h kolikor mogoče dobro iz-----vedemo. de naokrog zastopnik. * n . , , tarec" je vieden, da ga čita rennSyiVanSkl SOCialtStl V vsak delavec. Ta list in Prosve- ■ ... . ta sta edina izmed slovenskega 1 aKCIJI Za OrgaRlZaClJO časopisja, ki res pišeta v inte- Herminie, Pa. — V raznih resu delavstva. Majska števil- krajih Pennsylvanije so se vr-Lo " «- — in se vrše shodi, na katerih Dopis iz Bridgeporta Klub št. 11 v Bridgeportu Bridgeport, O. — Čitatelji vabi članstvo, da se polnoštevil-morda že mislijo, da sem šel v no udeleži seje v nedeljo 21. pokoj, ker me ni več v našel-'junija ob 10. dopoldne. Bo zelo bine. Vidi se to tudi v izkazu važna. Prisotnost vsega član-poslanih naročnin. Vzrok je, stva je vsled tega potrebna, da zdaj ne morem okrog, ker| Popoldne po seji se bo vršil me je Steel trust privezal za piknik v prid kluba in njego-nekaj časa. Moram biti tam pa vega pevskega odseka na Kleče kaj zaslužim ali ne. Ako se povih prostorih v Boydsvillu. bi branil, bi rekli, hodi, mno- Nastopi pevski zbor in za pri-go jih čaka! Pa si človek pro- jetno zabavo bo skrbela tudi tektira pičli zaslužek kakor prava domača ali "kranjska" najbolje zna in more. godba. Pričakujemo obilega Imenovani truaft je tod okrog poseta od blizu in daleč, pred okrog 14 dnevi zaprl osem se delavcem predava, koliko lahko storita v interesu ljudstva v zakonodaji že dva socialistična poslanca. Pri svo-Rovivtej okolici večji del še jih predlogah sta marsikateri- zdaj ne obratujejo. Nedavno fcrat forcirala glasovanje po TICA J. S. Z. glede kakor komunistično. Socialisti in drugi prijatelji ljudo-vlade in civilnih svobodščin bo-L v # j domorali torej veliko in pHdt graditi svojo skupno stranko, i„ boditev političnih rliOSVETNA MA'Met,nikov Je dol«otrajen in težak, toda delavstvo ne bo od- nehalo. — Opazovalec. izogiben. — Anton Zornik. Članstvu kluba št. 5 JSZ Parkhill, p*. — prošle me- 54, SNPJ., Glencoe, 0......... 2.00 _®N_PJ ' A1¡quipp«, Pa..... 6.00 0 študiranih zdražbarjih Detroit, Mich. — Končno je prišel Richard Zavertnik s svojimi "slavnimi" spisi še v Pro-letarca. Pravi, da mu "hyphen- .... ______ ____socialisti" ne dajo mirno spati. 72' RaT' Mich' 100 Rad bi Jih Pregnetil po svoje, 7a: SNPJ.; John8etow^Pa. 00 ? ^ ^^ V 213, SNPJ., Clinton, ind. 5 oo |ste res lahko Pono6;nl na take sece smo opazili, da je večje SNPJ., Kenmore, o. 12 00 "učenjake". Tudi mi imamo število preje aktivnih članov1 58> SNPJ., Collinwood, o..... 12.00 špas z njimi. nehalo prihajati na seje kluba f/^ o..........ton 1 Kako to' da se ^ «^k u- L^^riS » J,0? liti za advokata^ cvetličarja ali. ker niso bili brezbrižni za klub in stranko, pač pa so temu največ krive skrajno slabe delavske razmere, ki so jih pognale med brezposelne. Prišli so v položaj da jim je nemogoče plačevati članarino. Enim je ne- 81, SNPJ., Red Lodge, Mont 3.00 filozofa, pa se izleže zdražbar? lit' o™' Kaylor- p»..................3.00 Prostor v listu bi se lahko po- Can E' 0m- ' rabil za boljše stvari, a včasi 275, SNPJ., Maynard," o.**Z" * i oo menda ni pomoči. Dobro je le 16, SNPJ., Milwaukee, Wis. 12.00 to» se nam 8 »vojo "učenost- 19, JPZS., Milwaukee, Wis..........6.00 jo" predstavijo in nas pouče o 166, JSKJ., Indianapolis, Ind. 1.50 svoji zlobnosti. S tem nas opo- ')'>fl CCD7 rv.i__t«! L ~ — ~ prijetno pojasnjevati svoje tež- »J. SSPZ.. Detroit Mich. .... 2.00 zarjajo nase in mi se jih bomo koče. Mislijo, da ie redno ne ,1?' ■ ®"d*eP0,i;1 0..........3 »° nln/airw anl^u «« 131» SSPZ-» Nokomis, 111..................1.00 plačajo, sploh ne morejo biti Ml. s p. d. "Vijolica", Milwau- so poročali, da odpro Starley rov, v katerem je bilo zaposlje-nih največ naših rojakov. 2e naslednji dan je bila vest preklicana, kar je za ta kraj velik udarec. Ljudstvo je ekonomsko popolnoma upropaščeno. Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizad] «lani kluba. To mišljenje je kee, Wi. ........................................................6 0o nepravilno in za klubove ak- dr. "Bled", Cone- tivnosti škodljivo. I m»"ri>. P«..............................6.00 Kdor je brez dela, ali na SND. W.uke- ^ za volilce in komu v resnici ®'avkl-. in ne more plačevati I)ruStv0 "Samopoi",' Pucblo, službujejo. Dne 13. junija se flanfnn«''»^o vseeno do- Colo..... ..............................................................2.44 je vršil tak soc. shod v Green-!DrostoJeč,član kluba' Zveze in ' ' " imenih, da so se moraii poslanci odprto pokazati, koliko jim je v sburghu. Prvi teden v juniju je obdr- soc. stranke, kar mu omogočijo takozvane izjemne znamke. Na KLUB! J. S. Z. 1, Chicago, ill..........................................5.00 5, Conemauffh, Pa..............................1.00 •• i i . - . . 37. Milwaukee, Wis..........................12.00 žaval Doulične shode znani so- P, , . SGJ1 Št* 5 Je bil° 47' SprinRfieId 111..................................2.00 zaval poulične shode znani SO sklenjen da dabe č] 69, Herminie, Pa..................................2.00 O "L _ . an v^led brezposelnosti ne morejo plačevati Crosswaith v Westmorelandu, Irwinu in Herminie. V Irwinu se je priglasilo za pristop v soc. stranko pet mladih fantov, in v Herminie eden. Udeležbo na Herminie je imel izredno dobro. Govori so trajali dve uri članarine, izjemne znamke. V ta namen naj se j a vi j o tajniku naTednl klubovi seji. Ostanite v klubu v vsakem slučaju. Prihajajte na seje pol-noštevilno, kajti vselej imamo na dnevnem redu važne stvari, o_katerih_je_treba temeljito Skupaj ............................ $139.44 Tajništvo Proavetn« matic« JSZ. znali varovati.—F. S. Royal Bakery slovenska unijska PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, hutnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 5624. Gospodinje, zahtevajte ▼ tiyovi- ! nah kruh k naie pekarne. tovaren, med temi eno pri nas. Ker je že starega modela, pra- Premogarji so v velikem pomanjkanju. Federacija SNPJ. vijo, da ne bo več obratovala, bo imela 4. julija v pomoč brez-razen če jo prenove. poselnim članom prireditev v Med premogarji vre. So na društveni dvorani na Boydsvil-stavki v raznih krajih Penne, lu. Začne se ob 2. popoldne. W. Va. in Ohio. Kompanije so Odbor upa, da bo članstvo dru-po zrušenju unije uvedle su- štev to prireditev podprlo z ženjske razmere in plače sko- obilnim obiskom. Namen je ro odpravile. Rudarjem je ta- dober, uspeh pa je odvisen od ko stanje neznosno. Slabo pri celote, stvari je, da si v enih krajih i lasti stavko UMW, katera po-1 Prihodnje zborovanje soc. roča, da prirftopa vanjo tisoče klubov in druš. Prosvetne ma-rudarjev, medtem ko NMU tr- tiče, ki so združena v Konfe-di, da je stavka njeno delo in renči JSZ. za zapadno Penn-da UMW le ruši delavsko so- sylvanijo, se vrši v nedeljo 28. lidarnost ter pomaga kompa- junija na Imperialu, Pa. Prične junij. BRIDGEPORT, O.—Piknik kluba in poslušali so jih pazno do H },} "Nm'< konca. Frank Crosswaith je go- ■trti Zl. runiia na BovdavilKi na _.. . . , . ... John Ki«povic9i prootorih. I vomik, ki vzbuja med avdi.ien- CANONSBURC, PA. — Piknik co magnetično pozornost. Klu- kiuba »t 118 JSZ. v n »daljo 21. jm- bom priporočam, naj mu aran- ______ _ nija na Al«*aai»». Žirajo shode, kadar bo potoval j dopo4dna V dvor. klZ^^P^^ 8kozi n^ove naselbine. Turo vina" na 14. S-d^ "p^. «a »apadno P^no v nadaljo 2S. joni- mU n«VadnO Organizira Stran- r*Jno na in pridobivaita ia V Slovan «k «m do««. ka, ali pa okrajne in državne k,ubu n®vlh ilmnodm •• AUGUST organizacije in računa za nje- ■•tvarimo ntoino postojanko J. S. Z. CLEVELAND, o. — Piknik klub. gov nastop $10 ter stroške, ki ^ •• »•»» p'4- I, 27 ,SZ. in povak^a -bo,. "Zmr- so majhni, ako se vrši več Sho-,% : ODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Saja kluba it. 232 JSZ. m v ría vsako drugo nadaljo « masacu ob 10. ni druitva "Domo« Sto izvodov za dva dolarja V agitacijilce namene pošljemo sto izvodov "Pro-I©tarča" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo »ejo, veselico, ahod, predstavo ali kako druge priredbo, in jih razdelite med udeležence i priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravo-časno! dov v bližini, da lahko nastopi dan za dnem v enem okraju. Piknik soc. stranke okraja Allegheny, ki se bi imel vršiti 7. joinija, je bil radi deževnega vremena odložen. Dne 14. junija se je vršila ja" v nadaljo 2. avguata m Pintarjavi farmi. GIRARD, O. — Piknik kJkiba it. 222 JSZ dna S. avg-uata na obi£ajno«n pikniikam proatoru. SEPTEMBER. STRABANE, PA. — Prodajanja v1 kluba it. 11S JSZ. v nodoljo S. Mpt. t dvorani dr. it. 13« SNPJ. WAUKEGAN, ILL. — V nadaljo S. v Pittsbunghu pod avspicijo •aptombra vaiik islat «lovanakoca in soc. stranke masna seja brez-Jrufafa jufosiovanakafa dalavatva poselnih, na kateri SO bili glav-pod pokrovit^om soc. kh.bov in ni gorniki člani strankine ek- druitav Proavatna matfic«. tpadtjoilli I . . .. . , .. . w v wiaconMnsko-illWvoiako Konfa^nco »fkutlVe, med njimi MoiTlS JSZ. , | Hillquit. Nastopiti bi imel tu- OKTOBER. di v Greensburgu, toda zaradi CHICAGO, ILI__Dramska prod- stava kJuba it. 1 v nadaljo 28. oktobra t dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — K on c« rt '«Sava" v nadaljo 29. nov., dvomna ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILI--Dna 91. doa. Silvaatnova mabava kluba It. 1 v Lawndala Masonlc Tan^pla. (Tajnika klubov proaima, da nam dat—s mjft pHradb, da jib uvrstim a v la saanam.) slabega zdravja ni mogel. Je že star in zelo utrujen vsled bojev, katere je vodil v delavskem gibanju proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Aktiven je že nad 40 let. Socialistična stranka je v Pennsylvaniji zopet utrjena in napreduje. V Allegheny, WesU moreland, Berk in v več drugih okrajih je socialistična li- konstruktivnim programom, 4 kata-im si dalavstvo lahko pribori boljio bodočnost in končno oavoboditov is Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Stree< Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:80 — 6:80 — 8:30 Dail) at Hlaraty's Dnif Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> "" appointment«, ¿aetdence Tel.: Crawford 8440, Milwaukee Leader NajveijJ ameriikl social ini dnevnik —Naroininai $8.00 na leto, $8 00 ta pol leta, $1.10 sa tri mesece. Naslovt 828 Junaau Ava MILWAUKEE. WIS. 4iPlwWWWWWIWWWW /,vt '.'t Vf ; I Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne» solnčno zračne NOVE MLEKARNF WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI je NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovanskam, Hrvaikam, Slovaikam, čaikam. Poljska«, kakor tudi v An g I si ha m in Namikam jasiku. Naia paaabnost so tiskovina sa druitva lu trfovaat " íiifli'MiilÉi PROLETAREC List M int«r«M (UU«ik«|t ljudstva. lsKtji vsak četrtek. Isdaja J«|mI*vmiIu Delavska TUkca« Družba. Chicago, lil. __ Glasila J«gMl»VABik« Socialistična Zvese NAROČNINA sa Zedinjene driave it» Kanado sa celo isto $3.00; sa pol leta $1.76; ss četrt leta $1.00. — lnusrenstvo: sa celo leto $8.60 J_*a pol leta $2.00. Ysi rokopisi ta oflasi morajo biti v nafte m uradu naj-posneja do pondeljks popoldne sa priobčiUv v Itevilki tekočega tedna.__ PROLETAREC Fublubod everjr Thursday by the Jugoelav Workmen's Publiahing Co., Inc. Establiahed 1006. Editor Bi ____________________ Frank Zaito Manager______ Charles Poforelec United •1.76; SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $8.00; Six Msntfes Months $1.00.—Foreign Countries, Oas Tsar $8.60; Six Months $2.00. Addroaa. PROLETAREC W. 26tb St., Chicago, HI. Telephones Rockwell 2164. Stlmson v Evropi Republikanska stranka, ki je po vojni dvignila veliko propagando proti vstopu te dežele v ligo narodov, ali da se bi zapletla v kake zveze z evropskim; deželami, je že pod Hardingom spoznala, da je izolacijska politika v tej dobi razvoja praktično nemogoča. Zed. države so vodilna kapitalistična sila. Ameriški velebankirji, ki so glavni vladarji dežele, gledajo na večanje kaosa v Evropi s strahom. Kajti če poči, bodo Zed. države kaj hitro potegnjene v vojni vrtinec. Evropa je kaotična precej po zaslugi wa-s-hingtonske vlade. Vsled tega je slednja z izolacijsko politiko kmalu prestala. Dasi ne spada v ligo narodov, je ameriška diplomacija v ligi zastopana indirektno na mnoge načine. « • Ker to še ne zadostuje, je poslan v Evropo, da obišče Francijo, Anglijo Nemčijo in Italijo, ameriški državni tajnik Stimson. Obisk ne bo uraden. Stimson pravi, da gre v Evropo na počitnice, med tem pa se seveda ne bo ogibal evropskih državnikov, nego jih bo obiskal, kakor zahteva vljudnost njegove pozicije v ameriški vladi. Kapitalizem je smrtno nevarno bolan. Zdravnik Stimson mu bo potipal njegovo e-vropsko žilo, mu dajal nasvete in predpisal zdiavila. Obljubil mu bo tudi gospodarsko pomoč, če bo pristal v sprejem njegovih navodil. Tak je namen Stimsonovih "počitnic" v Evropi. Coolidge se Je utrudil Bivši predsednik Calvin Coolidge, ki je Hooverju zapustil ptičko prosperiteto v kletki s preredko rešetko, da je zletela ven ter se izgubila, je truden. Dokler je namreč njegova popularnost imela še visoko denarno veljavo, so ga časniški sindikati najeli za so-trudnika. Tako je Coolidge postal časnikar in pisal za drag denar budalosti, kakršnih ne bi uredniki sprejeli od nikogar, ki ne bi imel "slovesa". Zdaj pa je Coolidgova slava splahnela, da ni nobenega sledu več o nji. Sindikatom je žal za denar, ki ga mu plačujejo. Pravijo, da dobi več za vsako napisano besedo, kot katerikoli žurnalist in pisatelj na svetu. Ker pa nima več privlačnosti delajo listi z njim izgubo in se njegovih modrosti oVresajo. To je vzirok, čemu je Coolidge začel pripovedovati, da je naveličan in truden časnikarskega dela. Pod masko trudnosti se bo umaknil, ker mu je bilo namignjeno, da bo to zanj najčastnejši izhod. Brezverstvo v Rusiji Kapitalistični tisk v propagandi proti sovjetski Uniji zelo rad poudarja protiversko gonjo sovjetske vlade in širjenje ateizma (bo-gotajstva). To je en vzrok, da nekateri "bo-gaboječi" poslanci in državniki zahtevajo ekonomski bojkot proti sovjetski Rusiji. "Ako mislite prepovedati uvoz iz Rusije radi njenega ateizma, s kom pa boste trgovali?" je vpraševal v kanadskem parlamentu poslanec katoliško napredne struje Henry Bourassa iz Quibeca. "Veliko več ateistov je v Zed. državah kakor v Sov. Uniji," je konstatiral poslancem. "In brezverskega duha med mladino ne najdete v nobeni deželi toliko kot v Franciji, kar je zasluga njene vlade. Ali boste raditega prepovedali uvoz v Kanado tudi iz teh dežel?" Bourassa je s temi par besedami pokazal javnosti v Kanadi, da je plač zaradi ateizma v Rusiji le hinavstvo, s katerim se odeva komercializem v svoji požrešnosti za profi-tom. Ateisti so profitarjem le pretveza. Oni niso proti njim, pač pa proti sovjetski zunanji trgovini, kateri hočejo zagraditi pot v svet. Naročajte knjige is "ProMarceve" game. Pišite po oenik. knji- Ali citate redno "Proletarca", Id je naj. boljši sloTenski delavski tednik? ZA OBRAMBO 44AMERIŠKIH INTERESOV" Na sliki je inarinska četa, poslana iz Zed. držav v Puerto Cabezas, da varuje "ameriške interese" ter "življenja Amerikancev" v Nikaragvi. V resnici varujejo ameriške čete v centralno in južno ameriških republikah in na Kitajskem le investicije ameriških kapitalistov. Istotako v Zed. drzavalH. Kadarkoli se ameriško delavstvo pod vlado zvezdnate zastave upre izkoriščanju in zahteva tvoje pravice, pošljejo izkoriščevalci v imenu vlad« nanje šerifove deputije in podicijo; če to ne zadostuje, je tem v pomoč poelana še milica, ne isto, da varuje "življenja Amerikancev", nego da "protektira privatno lastni* " in skebe. ' > * no Anno Re K rasno i ŠOLA IN ŽIVLJENJE Nedavno sem imela priliko mi je šlo na smeh in obenem Nobena skrivnost namreč ni, da se dandanes dele dela in dobre službe večidel le po prijateljstvu in čim globlje lezemo v krizo, tem bolj se to udoma-čuje. Zakaj ljudstvo ne zah eva, da se doraščajoča mladina v šolah seznani z vsemi probleru obstoječega reda, je zamotana uganka. Delavec plačuje viso ke davke za vzdrževanje šoi in potem pa nima niti besede pri upravi istih, še manj pri predlaganju, kaj naj se njegovi otroci uče. Ni čuda, ker imamo depresije in vojne, ki nas mečejo nazaj v srednji vek, namesto da bi šli kolikor mogoče hitro naprej po poti napredka. Tisti, ki imajo nuj več naobrazbe, so zastrupljeni s starimi, škodljivimi nazori in idejami, pa če so tudi izšli iz čisto navadnih delavskih vrst. Primerov je mnogo. Ni jih potrebno navajati. V mnogih slučajih je delavstvu njegov izšolan element škodljiv, ker se zanima zanj le tolikft v kolikor ima osebne koristi od njega. Tako se često zgodi, da trpe delavske organizacije moralno in gmotno, ker hočejo individualistično navdahnjeni izšolani individuji živeti udobno na račun nevednega delavca. Torej neovrgljiv dokaz, da so 3n-le, kakršne so, delavstvu skoio . t . več v škodo kot v korist. Trpe- Potrebno In koristno je, da se lo bo tQ uko d0ljf0> dok,er bo .. . . f no pojmovanje o šolski izo- mo tudi na to, da mu bo ta ko-ibrMbj 8VOjega mladega naraš-biazba re* v korist. Mar J6'čaja. ? ^^ mladini v korist, če mora z di-, ... . . .. ,. Tudi imajo pnprosti ljudje respekt pred viso- prisostvovati graduiranju neke mi je bijo grenko pri srcu. Skib mladi svet izobrazi kolikor mu deiovno ijuet, kakršen je bil pov-1 boš sam stavil nalogo pravega, mi, saj ni moja krivda, če sem HnMn ii ifhnr.' zelo nerodno- Preini Postavni suženj v zlati koristnega učenja tistim, kUe-dolgočasna) spet o godbi! Da. ^ ^ tudf gl.dai do"i "P^enitnikov"; te čase vz«oj; »vojo vsi, mladeniči in dekleta, vsi ^ . .lrnial ^imnrpi i* 81 mno»i moderni sužnjedržci dece- Naj se uči tvoj otrok *,od-so obdelovali godbo ali boljše, ;n S;edSkočUi ^^ žele nazaj, četudi tega javno glasbo. Povedali so nam zani- ^ . Rpsno.sme4no S€1 ip vsp ne priznajo — dejanja pa ka- najprej in predvsem naj se uči mive reči o razvitju godbe in»™.: žejo na te tihe želje. kako si bo izboljšal svoj živ- glasbe, tja do starih Grkov so J^j^j^^^ ^idT^¡»ifc* . Sole 80 v čudnemJljenski standard. Le ljudem, posegli s svojimi izvajanji. Le- f . nasmeialA irnmi Bi»kri v««..^«. avutm^u z -------------------— ......- po, zelo učeno in dikcija mla- realnim življenjem. Delavski mu*i str«h P^d bodočnostjo dih govornikov nadvse prikup- * J starši pošljejo svoje otroke v Je mogoče uživati umetnost z na in gladka. - Kaj pa današ- šolo, pa jim jih tam vzgoje ta- re8 P^vim užitkom. Tisti, ki nji problemi v katere bodo po- raslih ljudi J ¡ko nepraktično, da niso potem \e«R nimamo, jo uživamo samo skrajno čudnem kontrastu z ki imajo stalno delo, ki jih ne rinjeni ti mladi ljudje, ki zna jo tako lepo govoriti o glasbi? sposobni za delavce, ne za mili- bežno in potem nas spet gloda Za nekaj vtisov bogatejša, jonarje. Podlaga šols te izo- skrb» ki ne pozna usmiljenja in Kdo ve li znajo govoriti o njih ? sem odšla domov, potem ko sem brazbe je skrajno meščanska 8e naseli tudi po svečanih do-Rada bi se prepričala, zato se moji mladi prijateljici za- in to izobrazbo se potem £°dkih, ki odpirajo mladim lju-strpno čakam in potrpežljivo hvalila za povabilo k tej zani- deli in vtepa vsem otro-|dem pot v življenje, na katero poslušam. Morda bo pozneje mivi proceduri graduiranja iz kom, res meščanskim in'niso Prav pripravljeni, ker so nastopil kdo z Jjolj času pru mernim govorom, saj študentje » - ••• -"»«•■iUI.illl 1 II | - - - visoke šole. jr % v n i m proletarikim otro- vggojem, da služijo v prvi vr- Zdaj mislim marsikaj. Ne- kom, ki imajo v današnji dobi sti, tistim» ki vladajo svet. Kar so tudi prizadeti po krizi, zato koč sem si vroče želela, da bi tekmovanja malo prilik indivi ostane J'e zanJ'e—in ta ostanek bo bržkone kateri orisal po- mogla v višje šole. Napravila dualne priložnosti oboga^enj.^. Imnogokrat beda . . . težkoče s katerimi se bo moral sem si natančne načrte, kako si marsikateri graduiranec sezna- bom sama pomagala, da ne bo niti, ko bo stopil v realno živ- treba staršem lezti v dolg radi Ijenje, ki bo poiskušal udej- mene. Noč in dan bi se bila stviti teorije, ki so mu jih na- učila in delala, samo da bi mi grmadih v mlade možgane. Ča- pustili v šolo, naprej v šolo. No, kam. Nič. Vsi do konca go- stvar se je obrnila po svoje in vore o nad vse važnem pred- jaz sem morala celo ljudsko metu našega časa, o godbi in šolo pustili prej kot bi jo mo-glasbi. Tudi mikavne godbene rala. Toda šola se je vendarle točke predvajajo. Nato govori i nadaljevala, tista šola, ki je neki profesor. Ta omeni krizo marsikomu izmed nas podala in opominja starše, naj pazijo diplomo, brez vseh ceremonij, da bodo imeli ti mladi ljudje že v mladih letih. Zdaj se šola dober invironment v svojih do- kajpakda, nadaljuje, movih, da ne bi postali, po do-. Tudi tem mladim ljudem bi mace povedano, pohajkoval- bila rada povedala (ko sem u- SPREMEMBA IMENA GORE ci, ker gotovo je da večina iz-n.ed njih se bo pridružila arma- videla, da jim blebečejo same gole fraze o velikem pomenu ^brezposelnih za nedoločen izobrazbe), da jih čaka zdaj a8* ' druga šola, vsaj pretežno veči- Meni je šlo na smeh, ko sem no od njih ,ki jim bo dala neki cula profesorja izustiti zgoraj dan diplomo brez srebrno-mo- omenjene besede. Ce se štu- drega traka krog nje. fcivlje- dentje zadovoljijo z govori o nje je mnogo bolj resno kot se godbi, bi pa še gospod profe- ga slika mladini v današnjih šo- sor zabaval občinstvo s čim po- lah. dobnim, čemu nam privleče to preklicano krizo na dan sedaj, ko smo kar vsi glasbeno navdahnjeni ! Se par drugih, za delavske starše popolnoma brezpomembnih nasvetov, je dal gospod profesor in zaključil svoj reven govor. Ploskali so mu vsi, jaz pa nalašč ne. Namesto tega sem se ozrla okrog sebe, da vidim obraze ploskačev. Spet Lokalni Časopis je prinesel času primerno krilatico, češ, da bo zdaj kriza kmalu pri kraju, ker kakor je razvidno iz govorov graduirancev raznih šol, so ti močno podkovani s potrebnimi teorijami O vsem, le O da-,' Gore Curfl F.rn.r na Ttrotleketn, kjer ee j« epustil • sveje gondolo na našnjih problemih ne! Torej 1 tU Atn/u.t Piccard • gvejim pomočnikom dr. Kari Kiplori^. tudi nazadnjaški listi uvidevhjo dobi na iwi* Piccard * na ta dogodek. Piccard, potrebo, da bi se morali malo "T™*" K^li a: 1 J' M"l>**#n p®1** * »tratoefero. «a »Mu »redi je on, od njega na levi njegova bolj zanimati za vzgojo mladi- ie„., *>od.j njegov pomo*n4 pri poleta dr. Kipfor, njegovi Otroci in na ne v socialnem smislu. daeni Angleftmja Drummond-Hay. KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKEU. (Nadaljevanje). Dalje: kapitalist, ki hoče od vsega početka ustvariti pokorne in brezodporne delavske množice, združuje in kombinira delavce z u-stanavljanjem velikih industrijskih centrov; tovarne postajajo organizacijska mesta pro-letarijata, združenje proletarske posamezne volje v razredno voljo: odstranjujejo razdrobljene, nasprotujoče si interese poedinih delavskih plasti in jih zvarijo v en enoten razredni interes. Končno ves gospodarski proces, ki se je začel na individualistični po. dlagi, dobi značaj skupnosti; tisoči in tisoči ročnih in duševnih delavcev delajo enotno in po načrtu v gospodarskih podjetjih s produkcijskimi sredstvi, 6 katerimi se da le skupno delati in jih skupno uporabljati. Kaj pomenijo ta nasprotja in kaj naznanja^ jo, opisuje Marx (Kapital I., konec 24. poglavja) v velikem finalu, ki spada prav za prav v zaključno poglavje tretjega zvezka: "Kakor hitro je ta proces preobrazbe dovolj razdejal staro družbo na globoko in široko, kakor se izpremene delavci v proletar-ce, njihovi delovni pogoji v kapital, kakor hitro stoji kapitalistični način produkcije na lastnih nogah, zadobi novo obliko nadaljnje podružabljenje dela in nadaljnje izpreminja. nje zemlje in drugih produkcijskih sredstev v družabno izkoriščana, torej skupna produkcijska sredstva in s tem tudi nadaljnja eks-proprijacija privatnih lastnikov. Seveda nI treba več ekspropriirati (razlastiti) samostojno gospodarečega delavca, temveč kapitalista, ki izkorišča mnogo delavcev. Ta ekspro-prijacija se vrši potom igre imanentnih zakonov kapjitalistične produkcije same, potom centralizacije kapitalij. Po en kapitalist jih mnogo ubije. Roko v roki s to centralizacijo, ali eksproprijaeljo mnogo kapitalistov s strani malo kapitalistov, se razvija kooperativna oblika delovnega procesa na vedno višji stopnji, zavestna tehnična uporaba znanosti, sistematično izkoriščanje zemlje, izprememba delovnih sredstev v le skupno uporabljiva delovna sredstva, ekonomiziranje vseh produkcijskih sredstev potom njihove porabe kot produkcijskih sredstev v kombiniranega, družabnega dela, zapletenje vseh narodov v mrežo svetovnega trga in s tem internacionalni značaj kapitalističnega režima. S stalno padajočim številom kapitalističnih mag-natov, ki uzurpirajo in monopolizirajo vse koristi tega procesa preobrazbe, narašča množina bede, pritiska, hlapčevstva, demoralizacije, izkoriščanja, pa tudi upornost vedno bolj naraščajočega delavskega razreda, ki ga šola, združuje in organizira mehanizem kapitalističnega produkcijskega propesa samega. Monopol kapitala postane veriga produkcijskega načina, ki se je razcvetel z njim in pod njim. Centralizacija produkcijskih sredstev in podružabljenje dela dosežeta točko, ko postaneta neznosna s svojo kapitalistično odejo. Ta se pretrga. Zadnja ura bije kapitalistični privatni lastnini. Eksproprijaterje se ekspropri-ira." Zaključek. Dva važna dogodka sta napolnjevala Marx-ovo mišljenje: francoska revolucija in angleška gospodarska revolucija. Že brez ozira na sporočilo Arnoida Rugea, da je Marx zbral v let« 1843/44 ogromen materij al za zgodovino konventa, vemo iz njegovih del leta 1844—1852, kako globoko je vplivala francoska revolucija na njegovo miselno življenje. Njegove študije o gospodarskem preobratu Anglije (1760—1820) so pustile še globokejše sledove v njegovem duhu. Oba dogodka sta daleč tja vidna in katastrofalna izraza razrednih gibanj in razrednih spopadov, v katerih si pribori zmago meščanstvo kot nosilec višjega gospodarskega reda nad fevdalno-avtokratičnimi gospodovalnimi in o-ligarhičnopolicijsko državnimi obratnimi oblikami; v teh razrednih spopadih je pa dvignil svojo glavo še nov — delavski razred —, ki prične formirati fronto proti zmagovalcu. Predvsem Hegel, Ricardo in Ricardu sledeča antikapitalistična šola mu je pomagala, da je razjasnil te dogodke na ta način in jih napravil za podlago gotovemu zgodovinskemu naziranju. Do konca svojega življenja je bil Marx trdno prepričan, da je dijalekti-ka, kakor jo je formuliral Hegel, sicer mistična, da pa vsebuje gibalne družabne zakone, ako jo vzamemo materijalistično. "Mi-stifikacija, ki jo pretrpi dijalektika v Heglovih rokah, nikakor ne ovira, da je on orisal njene splošne gibalne oblike na obsežen in zavesten način." (Predgovor k 2. izdaji "Kapitala".) Razdelitev pojma v nasprotja in negacija teh nasprotij do višje pozitivnosti se je zde-la Marxu kot notranje bistvo, kot globoki smisel francoske in angleške gospodarske revolucije. Družba — pozitivno se je delila v fevdalce in buržuje, v ostra nasprotja, pri čemer se je pojavila buržuazija kot negacija, ki jo odpravi proletarijai in napravi mesto komunistični družbi. (Konec prihodnjič.) Za socializem ne zadostuje reči: "Tako mislim". Le kdor lahko pravit "To vem in znsun,'' bo varen, da je na pravi poti. čin "bratstva", "sloge" in "ljubezni do bližnjega". On blati po geslu, "namen posvečuje sredstva", češ, nekaj se bo že prijelo! Demagogira s f.azami o "do-lai-socialistih".' S tem pravi Odgovor prijatelju R. J. Zavertniku V zadnji štev. Proletarca pod naslovom "Hyphen-Socialists" ima H. J. Zavertnik zmazek, v__________________ ^ ^ ^^ katerem se obreguje med dru- ^uaVni' da'smo socialisti zato gim v me in moja sinova. ker 8mo piačani# Qn dobro ve Glede uruonizma bi bilo ne- da lttžC| kako|. so z ^ umno se z njim prerekati. Zgo- ditvami lagali drugi pred njim dovina sama pove, da sem za Bil 8em v 80cialiatični stranki organiziranje delavcev v unije in aktiven v delavskem giba-leta nazaj veliko žrtvoval in nju leta poprejt -no 8e mi delal, z malo izjemo skoro vse je spioh sanjalo da bom kdai BREZPLAČNO. To mi bodo v Afriki d^pHWn kS' potrdili rojaki, koder smo sku- tere takrat še ni bilo šali in pomagali organizirati naše delavstvo. Clan3ke karte DINASTIJA — BREME RUMUNIJE od unij, h katerim sem pripadal, so tudi še v mojem arhivu. Delal sem svoječasno 1,800 čevljev pod zemljo in to v rudnikih S pokojnim Jožetom Zavert-nikom sva delala skupaj do malega 18 let, ne le kot člana iste jednote, nego res sporazumno kot brata in spoštovala drug drugega. Niti se mi ni v Montani, ko smo bili v naj- ZZntT**'* T 86 T m boljši uniji tistega časa. R. J. i^i T X ** T, h°m Zavertnik ni takrat še ničesar':""/'". Kaaj \mtm s vedel o unijah, ne o velikih bo-11"1'""1 T*, njegovih sinov, jih, s katerimi smo si jih izv<^ Sicer ima ž.vljenje ¿udne stru-3 J ge. To ni prvi slučaj, da je ja- jevali. bolko padlo daleč od jablane. R. J Z se obreguje tudi ob Ke, m£ je 8rb^oTuko prt moje obleke. Kako pa on ve, rojena, bo nagajal in napadal, kakšne nosim? Naj mu bo v slepom.š,. o prepričanjih' in ' kakšne nosim pojasnilo, da Sears-Roebuoko-vih ne, kateriti je R. J. Z. že veliko strgal. Nosim tudi ta- tem metal od svoje strani senco na spomin svojega pokoj- . i4 - . .. „ . . . ne£» očeta. Od kar je odra-kozvani union suit/ pozimi in stel, je vedno najfaja,Jin k poletu ne samo takrat ko 80 napadal. zdaj si vzame na * vsi ljudje v "juniju". R. J. Z. ... bo razumel, kaj s tem mislim. Glede mojega svobodomisel-stva in mojega sina, kateremu predbaciva, da je igral basket-ball v teamu kongregacijske cerkve, vprašam, kaj R. J. Z. to briga? Sin Eugene je igral basketball tudi v Harrison High School ter dobil veliko ene, zdaj druge, .pa jih grize in terorizira. .... _ . Mislim, da je najpametnejše, če se ga popolnoma ignorira. Naj divja in maže ter meče kamenje, v okna zgradbe, za katero je iskreno delal njegov oče, kajti blato, ki ga meče na druge, odletava in bo odleta-valo nanj. V histeričnih na- Pisafelj Beccovicci, RumuMc po rodu, jo hkUI nedavno knjigo, v ka-tort optMijo praska in rasuadaaoet ¿lono^ runanskega dvora. Marija, kraljica rdova, jo imala rasna razmerja ie ko jo kil njen «noi kralj Ferdinand iiv. V Ukan ju ter takima ju ljubimcev jo poetala notorično znana. H Nekoga iriladega oficirja ao mmkoi poslali sa kaaen daleč v rovte, ker jo Čili razumeti P _ proočividno nastopal kot kraljiča« ljubček. Ko jo ona o tem is vede I a, jo skega osvobojenja. V tem Vas dolarjev jih bo stalo, katere kapitalisti iztisnejo iz delavčeve ustvarjajoče energije, da bodo spet omamili volilce. In proti temu zavajanju, proti hlapčevstvu se borijo listi, kot je "Proletarec" ,in gibanje, katerega propagira. Človeštvo spoznava svoje silne zmote in uvideva, da je blaznost živeti v pomanjkanju, ko pa je vendar na svetu vsega preveč. Moramo vsled tega spremeniti gospodarski sistem, kakor določa socialistični program. To ni napad na vero, nego boj delavcev za svoje pravice, boj proti onim, ki jemljejo milijone, ne da bi delali, oni pa, ki so4 zanje garali, morajo prosjačiti za koščke kruha ter za delo in se potapljajo v skr-beh, kaj bo z družino, če se prosperiteta ne vrne. Zanašajo se, da jo bržkone prikliče Hoover. Ne vprašajo se, čemu pa jo je izpustil, da je "pobegnila"? In kam je utekla? Prosperitete, o kakršni delavci sanjajo, ne bo pod kapitalizmom v tej deželi nikdar več. To je resnica, s katero se morajo sprijazniti vsi, ki sanjajo, in oni, ki so zaslepljeni. Rešitev je v vaših rokah, izvedli pa jo boste, kadar se boste nau-program delav- priznanj. Morda R. J. Z. boli' .. , - - —.......... še posebno to, ker je Eugene'J*0™' da4™*e> se »*m i , j. j v t maze. - rilin r.ndina igral tudi za drus. Pioneer in jim kot dober igralec pomagal do zmage, da so prekosili vsa društva v Western Athletic diviziji. » O mojem drugem sinu Qs- maže. — Filip Godina. 4 Z agitacije v Jolieta prkkkla prod «brana ministre aa dvora, rasbijala >po miši ia sahtevala, da; podučuje "Proletarec". Čitajte ji vrnejo njenega oficirja. Enak tip jo njen sšn Karol, ki so jo moral vslod : ¿¡rit > tra ljubeznih eekapad prod leti odpovedati proalolu ia kil h g na*, is Rum unijo, " ^ .. , Poročili »o ga prod tem s griko princesinjo Hdtao, (aa desai aa tej sliki), Vsem V JolietU, posebno Ger-a katera ima sina (slika v sredi). Ta einček jo bil po smrti Ferdinanda lovim, izrekam Za naklonjenost proglačen sa kralja; odo mu jo to čast po svojem povratku vsel ia poeta! in kooperacijo Sodružno Za- polagoma diktator Rumunijo. Ko ao jo vrail na proatol, jo izplačal par prt- hvalo _Anton Vičič lesnicam okrog pol mUijtma dolarjov, kakor so poročali listi, da ga ne bi voč , "nadlegovali" ia pa da bi nanj posabile. Doma jo isdal proglas, v kateremi jo narodu osnanil, da raj*>oroka mod njim ia Heleno ni bila voljavaa m je vsUd tega nikoli ni bilo. Toda Helena mu ni hotela odpbstiti grehov. Uprla se je predlogu driavnikov sa spravo. Hoteli ao namreč, da bi narod gledal na kralja Karla kot dostojnega moia, sato bi mu morala ona vse odpustiti ter spet postati njegova iona in kraljica. Mešetarsnja sa tako hinavsko spravo so ae dolgo vriila» Posvana je bila v Beograd tudi jugoelo-vanska kraljica, ki jo Karlova seetra, toda ni opravila ničesar. Dne 5. junija sem šel v Joliet, ki je tudi v katoliških listih carju, kise uči prava na North-S?™" "^^ko-slovenski western univerzi, pika R. J. Z., iKlm ' 8€;m ustavil da DELA ob svojem prostem^"V^ 12 U Salla času v tiskarni SNPJ., medtem *P/,la to ,eto' da *aj ko potrebni brezposelni člani inf°rma<;*J o razmerah in o SNPJ. hodijo okrog na begu za ™ožnostl «•P«»*« v agitaciji. O zaslužkom tem 8em takrat "Pro- R. J. Zavertnik ne samo za- i*!?1?0'' * v Jxol}?tu Tdo vija, nego trdi neresnico. Oscar ^J nobenega naročnika. Iz- Godina ni delal pri SNPJ. nobe-'^ev!del da ne ^.ker nega šihta že več kot leto dni. Prav,J0 /^venskemu Jolietu Poštenjak pošteno govori in P?č. pa radltega' *er i11 šteno piše. Nepoštenjak pa ma- t V tei nase,b™ menda že na papir vsakojake absurd- nikogar, ki b» se zavzel nosti, da zadosti svojim bolnim Za razšlrJenJe slovenskega de-strastem. Kolikor je Oscar de- lavskega glasila. V jolietskih jeklarskih to- lal pri SNPJ., je bilo to leta v Jolietskih jeklarskih to-1929-30. Zavijal in razpošiljal ivarnah se slabo dela- Brezpo je knjige Književne matice v »e nost med našimi ljudmi je za času velike kampanje, katere'tako mo*n° naselbino brezpri-se je dalo v nagrado onim, ki,me[no ?ehk*' .Zaslužka ni in so pridobili jednoti novih ¿1*1 Pnhijnki pohajajo. Mnogi so nov. Razposlanih je bilo tedaj Porabili že svoje zadnje do- do 7,000 raznih knjig, in prij1 arje* tem delu je bilo zaposljenih 12 Ob drugem prihodu sem se Pravi pomen naše resolucije Milwaukee, Wi». — Kopu- , „ , .. - --------------— -i--------. Končno se šarjev Joža se je silno rastogo- .7nu ili"?- občevati ali .treči svojemu til noA druš. "Bratje Svobode" sinu, ces, da nima voc pravice do njega, in rekK so ji. da naj are "radi ¿1 n T D70 ; a u j sdravja" v kak. dešelo. Za njeno prošivl.anj. pa bo d^ll Jm ^ J ^ 86 P°8e^° "f ska drsavna blagajna. Kari ae spet sabava s drugimi aenskami katerim °J° 0Seb°' ker smo bili tako Hlačujo "Ijubesen" na driavne stroške. V sredi na vrhu je njegova ljubica Predrzni, da Smo brez njegOVe- Ru"íll«i7U|I!^u, * katr°* iT*1 v i* priW nasaj v ga dovoljenja poslali resoluci- j« Si. uradu,, katere namen je, ... p.,1.»««. „.pi..!. . b0 sprejetar povrniti mir P^o^^plf.i iT4*^.........ki ««P' «akni. trot. i- NaJbrž n,i8li. d» 80 samo ona L. «itat lu ta ¿¡L li . n""u"'t— bi.i. ta.. H.- društva, ki se slepo pokorijo ftaa, pfj. ta Z1. JSZSl "p,° -i!-« njegovim poveljam, upravičena Z „L.". * " pro,l"U predlagati iniciative in resolu- ' cije, katere kar dežujejo na šel proti njeni volji, takoj bi .ev ljudstva izpod vlade tira g,v,urad- bil vržen v peč! ,aov /n . hujše ga je pa ujezilo, ker V dotiko prideš tudi s takimi, ubila ali pa jih vrgla v pod Je.ta Prekhcani odbor spre-ki modrujejo, ne da bi jim bili zemske ječe oblast Eugene V 1J ,0[nenJeno resolucijo in jo znani vzroki raznih pojavov. Debsa so tekom vojne a neri^?°f društvom; priziv dr. št. "Vse cajtenge so glih," trdi ški oblastniki vrKli v ječo sa-1 (t°Jje' da Se sPreJme smešna eden. Ali že v naslednjem mo zato, ker je govoril resnico ^ff*^ J°žetova) P« zavr-stavku pride v nesoglasije, ker o vojni in pravil Ijtldem da de- % L Kotuyrhovn» sodnik J. P. začne razlagati, da so listi drug lajo s podpiranjem klanja sa 1 ga moral vsaj toliko čez drugega—pač zato, ker ni- mi sebi največjo škodo Danes" P°Znatl 1ustanovo» da so "vsi glih". vsakdo vp ¿»L T^ porotnega odbora članov, torej ne samo Oscar Godina. Zaposlili smo pri tem oglasil pri Johnu Gerlu, kjer sta me on in soproga gostoljub- vji vuiuo. ud^uoiiii nuiv s • ' •>• ■ •» »-- začasnem delu one, katere smo no sprejela in postregla. Raz-mogli dobiti, ker takrat v Chi- ložila «ta mi tudi, da $e neza-cagu še ni bilo današnje depre-; posljenost veča. V jeklami je sije. Plačo je prejel samo za bil° odslovljenih nadaljnih 800 SVOJE DELO, ne za šolanje.¡delavcev, večjidel naših rojaki. Asesment plačuje jednoti on.|Mnogi delajo le dva ali tri dni R. J. Zavertniku pa ga je pla- v tednu, 6 dni na 14 dni. čevala jednota in mu vrhutega,Enim plačajo le 35c na uro. Pač dala še po $100 na leto dijaške 'žalostna slika Hooverjeve pro-podpore, ker so takrat take'^speritete. Vseeno, poskusil bom ,so v.i gim -. vsakdo ve, da je imel Debs Pndes tudi v kak kraj, kjer prav, kakor vsi tisti, ki so širi-1 ------- ti preskrbe nenaročeno zaba- li njegov nauk. In vse je prejra- sodrug°m in simpatičarjem vo. Položiš list na mizo in po- njala oblast, ljudstvo pa je * ^ clevelandu. jasniš namen prihoda. Pa se vpilo, "linčajte jih !" NiL ve- v.akp rS^ T Jf usuje ploha besed. Ženska se deli, kaj delajo, vedeli pa so r 5 oglasi, seveda, ker je pndob- gospodarji, ki so ljudske mno- 2:30 ••i* «n«k.g. odsek. P. ljena misliti sovražno našemu žice zastrupili s svojo oroDa- pnri tor#k T ob 7:30 crando «ročer, mladinskega odaeka pa vsak _!__________in četrti petek v mesecu ob 8 Ameriški kapitalizem ne rfto- V*?9r v k,ubo^ih p^orih v s. n. d. ri ni<*pqpr A O Ki r^^A i »n sodruginje, agitirajte in n ničesar da bi med delav- pridobivajte novib članov In članic Stvom omilil Slino bedo in skrb. klubu ter novih naročnikom našemu Pripravlja pa se 8 svojimi sle-'«,a*i,u ProleUrcu. v organisaciji in ne izdaja nobene razsodbe, lahko pa izda komentar, zakaj se ne strinja z razsodbo večine. Drugič, gl. odbor ne more in ne sme sprejeti nobene iniciative ali resolucije, ki je v protislovju » ustavo in pravili J. P. Z. Sloga. Da to jezo proti omenjenemu društvu javno pokaže in s tem da svojim pomagačem povelje za naskok proti sprejetju te rezolucije je napisal v 22. št. "Obzora" sledečo laž: Ta reaolucij* vsebuje zahtevo, da mora uredništvo "Obzora" pre-k icati vae kar je sploh kedaj kdo pisal v "Obzoru" proti gl. odboru! Ha—ha—Človek res ne ve ali fant ne razume kaj čita ali je pa tako siguren nerazsodno •ti članstva, da bo verjelo njegovim blufarijam. Ako Joža še enkrat pogleda tisto resolucijo, bo opazil, da se dotična točka glasi takole: "Gl. odbor naj ponovno predloži na konvenciji sprejeto pogodbo lastniku prejšnjega glasila Obzor: Isti se pa obveže, da prekliče vse uredniške članke, ki so žalili gl. odbor. Torej omenjena resolucija ne omenja "klobas", ki so se od časa do časa servirale javnosti iz "Obzo-rove" golide pod imenom Jože Kopušarja ali njegovih pristašev. , Razumeti je treba: ako bo lastnik "Obzora" te pogoje podpisal, bo podpisal le v svojem imenu torej ne v imenu članstva, katerega zastopa gl. odbor! Fant piše ladalje: "Ako društva sprejmejo to resolucijo, bo na zahtevo kakega Vidmarja gl. odbor lahko takoj odstavil list "Obzor" in nato bo imel proste roke za izdajati lastno glasilo!" No--to je pa že pre- otročje; sicer mu pa svetujem, da pogleda zapisnik seje gl. odbora od meseca maja, v katerem je bilo priobčeno pismo zavarovalninskega komisarja in pronašel bo, ako bo pravilno čital, da je gl. odbor imel že pred našo resolucijo pravico izdati lastno glasilo. Da tega ni storil je vzrok med člani Kopušarjevega kalibra, katerim je vse drugo bolj "New Leader" ■ pri srcu kot pa napredek in mir v JPZS. Nadaljno besedičenje tega jveleuma, da bi lastno glasilo stalo članstvo več kakor 5c je zopet velika laž, katerih se navadno poslužuje za uničenje Isvojih nasprotnikov. Koliko je Jožetu za bratstvo in slogo v naši organizaciji, in kako veliko oliko si je pridobil, kar je zapustil tiste preklicane soci-jaliste, pač jasno pokazuje njegovo skrbno opazovanje članstva JPZ. Sloga, med kalerimi je našel celo "bike", katerih nosove misli ob prvi priliki "za-rinkat". "Krasno", ali ne? Ker vem, da tudi mene šteje med tiste ljubeznjive živali, me torej čaka res slavna bodočnost "z rinko v nosu"! Pred no končam še priporočam bratom in sestram naj pogledajo naše pravila Člen 7 v ustavi, s pomočjo katerega lahko podelijo Jožetu tako slovo, da mu bo vzelo vse veselje !"rinkat nosove" članom JPZ. Sloga. i Joe Vidmar. Delo kluba št 1 JSZ angleiki socialistični tednik. I shaja v New York*. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljfte u reje van angleiki socialistični list t Ameriki. Mno-ro slovenskih delavcev ga čita. ^ Naročite si ga tudi vi. Naročm-| no sani sprejema "Proletarec" Chicago, III. — Klub št. 1 ne pozna odmora. V prošli sezoni se je pod okriljem kluba in pevskega zbora "Sava" vršilo devet prireditev. V nedeljo .14. junija smo pomagali na strankinem pikniku in skozi poletje bomo imeli par svojih izletov. Sodelovali bomo pri velikem izletu, ki ga priredi illinoiska-wisconsinska Konferenca v nedeljo 6. sept. v Wau-keganu. Člani in Članice kluba se bodo skozi poletje potrudili, da izvrše čim več podrobnega agi-tacijskega dela. Prošle seje mladinskega odseka, ki zboruje vsak drugi četrtek ,se je udeležilo nad 20 oseb. Ta odsek obeta biti močna opora klubovim aktivnostim. Odsekov tajnik je John | Rak. Prihodnja klubova redna seja se vrši v petek 26. junija ob 8. zvečer v spodnji dvorani S. N. P. J. Člani stavbinskega odbora bodo poročali o svojih poizvedovanjih in pogajanjih glede zgraditve doma JSZ. Poročila bodo zanimiva, istotako razprave. Pridite na sejo vsi. Privedite somišljenike, da postanejo člani kluba.—P. O. pili, da ameriško ljudstvo zo- i,obra,bi podpore določala pravila, v,z agitacijo. Svojo misel povem raznih oddelkih SNPJ. je treba Johnu in ga prosim za sodelo-od časa do časa za kak dan na-lv»nje. Pokazal bi mi stanova-jeti izredne moči, in to bo tu- nja naših ljudi. WeII, pravi, di v bodoče, pa če je R. J. Za-!Poskusimo lahko. Pripravil je vertniku všeč ali ne. Toda naj avto ln sva šla na obiske si zapomni, da morajo DELATI I V splošnem proti Proletarcu za plačo, ki jo dobe. On je nisem opazi sovražnosti. Ako dobil, ne da bi delal za dotične'se ne bi bile poslednje tedne vsote, pa vseeno nagaja In delovne razmere tako poslab-terorizira, namesto da bi bil .šale, bi z agitacijo prav dobro hvaležen. Tudi ni res, da ima opravil. Z rezultatom v danih R..J. Z. tako ljubezen do brez- okolščinah sem zadovoljen, poselnih, kakor jo opisuje, loer listu. Govoranči in govoranči, se vzruja, vzame z mize list in ga vrže v kot. Kaj bi se pregovarjal z njo! Rečeš besedo tu in tam, in se smeješ. Saj ne ve, kaj dela! Agitator mora imeti močne, -------— živce in voljo. Drugače bi pri pet Prid<>bi za izvolitev Hoover-par takih dogodkih "scagal" ln če ne Hoover j a, lijo kakega "progresivca", česar se ne more opraviti". To- 'kot 818 npr. Roosevelt ali Pin-da širjenje Proletarca je delo. chot- Kakih deset milijonov Tudi drugi listi ne dobivajo naročnikov brez agitatorjev. In ker zaveden delavec to ve, Naletel sem na ljudi, ki ne sam nin, KaKor jo opisuje, iwr ---------- - , V i opravlja kar dve službi,! vedo drugega o Proletarcu kot namesto, da bi eno prepustil to kar čitajo v sovražnin listin. enemu izmed brezposelnih. , Govoril sem z žensko, ki misli, Oscarju Godini bi rad s svo- da je gibanje za delavske pra- jim špikanjem vzel zaupanje, vice napadanje vere, pa mi katerega uživa med članstvom, glasno oznani, da v svojo hiso ki ga pozna. To je njegov na- Proletarca noče. Ce pa bi pn- vztraja. Če ne tukaj, bo pa tam uspeh. Bojevniki za pravico so bili od zapeljanih lju-' di vedno zaničevani. Biblija pi-| še, da je bil Kristus križan, ker je učil nauk, da naj bodo ljudje pravični, in ker je kritiziral izkoriščevalce in tirane tedanjega časa. Tako razlaga biblija, ki je kiiistjanom sveta knjiga. V nji je tolmačeno, da je ljudstvo hotelo križanje, da ga je ono zahtevalo, in da se je sodnik udal ljudski volji. To je primera. Zgodovina pozna nešteto slučajev za osvobodi- • Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite «i dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo leto SS.OO, pol leta S3 00. Ustanavljajte nova drufttva. Deset č!anov(ic) je treba sa novo drultvo. Naslov ta list in sa tajnifttvo le: 2687 S. LAVVNDAI E AVE.. CHICAGO. ILL. i Martin Baretincic & Sor POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tel. 147S. JOHNSTOWN, PA SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V kliiini urada SNPJ ia Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. 1 Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NaSi vozniki pobirajo perilo po vsem mestu. Ciceru in Berwynu in dovsžajo «istega na dom. TOČNA POSTREŽBA DEI.0 MMCENO. Telefoni t Canal 7172-7173 1727-1731 W. 21st St. _^Pll^'J'L Wm. B. PUTZ Cicero's '"".'".t Florist ( OLDEST ) Cvetlice in vsnci za Ta« slučaja. 8134 W. 25TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicaffo, III. Tel. Crawford 13S2 Pristna in okusna dosnača Je*I* Cene smerne. P est reibe ^VVVVVS/WN/S/S/VWWWVV^ Prva Jugoslovanska restanracl]a DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry MlSkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poeeft Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do S. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do S. svečer. TeJ., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLi%RD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blafesa. Peči in pralni stroji naia posebnost Tel. Herminie 2221. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111, Tel. Lawndale 2012 A. H. Skubtc, preds. — J. F. Korecky taj. V nali tiskarni se tiska "Proletarec". Pravi prijatelj V SLABIH ČASIH JE HRA* NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS A. darn Milko vit« SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm prcvlM *m »miHii h Pr^Un* iwWrtal« avtor. J02E KRANJCI Bog, človek in zajec (Nadaljevanje.) ■ Claparede l je spreletelo ¿ospo Charlote, ki je že naslednji trenotek dvignila desnico in neslano zavrtela ključ. Claparede ae je ozrl, potem pa ae oprezno zmuznil akozi priprta vrata. Brez besede je uprla goapa Charlotte oči v nad njo sklonjeni obraz. Claparede je pokazal z rokami dolžino kakih štiridesetih centimetrov in ji priAepetal: "Tako dolg nož stsm ji porinil akozi srce; kakor opica je zverižila obraz." "Izborno," je dejala gospa Charlotte im zatajila grozo, ki jo je ob tem trenotku »preletela po vsem životu. MNa hrbtu," je nadaljeval Claparede, "ji je pogledal za štiri prste in jo tako trdno pribil ob zadnjo steno avtomobila, da se ni mogla niti ganiti, kaj šele prevaliti." Kadar je Claparede govoril o takih stvareh, se je vedno smehljal. Pripovedoval je vso strašno zgodbo, kakor da bi jo bil čital v kriminalnem romanu, ne pa sam doživljal pred komaj dvanajstimi urami. Najboljša in ; najobrambnejša lastnost morilcev je poleg spretnosti vsekakor hladnokrvnost. Komur primanjkuje tega, ta je gotovo izgubljen; zakaj tudi najspretnejše zločince izda često le zadrega in nepravilno ponašanje. Nato je Claparede govoril in razložil gospe vse trike ki jih je moral v dosego cilja uporabiti ter končno pristavil: "Toliko krvi ie •nisem nobenemu izpustil." Skozi okno so že prisijali medli žarki vzhajajočega sol>nca, ko sta stopila v sosednjo sobo. "In potem?" so zažarele Charlottine oči v katerih je strast osvete premagala srčna čuv-stva. "Potem ? Hm, očistil sem si roke, se preoblekel in oprezno stopil iz avtomobila, ki je drvel svojo pot. . "In ste prepričani, da je mrtva?" je vprašala gospa Charlotte in premerila s pogledom so»bo, kakor bi se bala, da ne bi razumele stene in mrtve slike na njih izpoved smehljajočega se morilca. "Brez dvoma," je namrdnil Zelena Riba o-braz, "mislim, ako potisnete človeku, pa naj bo kdorkoli nož tako globoko, da mu na hrbtu izstopi, hm, mislim, da ne bo več tlačil zemlje." "Mislim, da tudi ne bo več onesrečevala ljudi," je Stisnila Charlotte pesti. Tako sta govorila in z zadoščenjem gledala v duhu kronan uspeh započetega dela. Preden je gospod Claparede odšel, je stopila Charlotte k ročni blagajni in štela. "Izvolite prosim," se je nasmejala, in položila na mizo kup bankovcev. "Danes polovico, o prvi priliki ostalo." Claparede je pograbil denar in pristavil: "Sedaj moram takoj na posel, zvedel sem že v jutru nekaj novega. Iz ministrstva se je vrnila na policijski urad moja prošnja." "In?" "Hm, sprejet sem v službo, kot policijski nadzornik. Sprehajal se bom odslej po ulicah kot mož postave, pravice in poštenosti, haha." "Sijajno!" "Seveda, za dober denar bom še vedno spravil koga med okostnjake." "Jako dobro," je pritrjevala gospa Charlotte, "sedaj bo vsak sum izključen?**— O tem nisem še prav nič podvomil," je dejal Claparede in prosil gospo, naj mu očisti obleko. Med tem si je uravnal polizane lase in si potresel obraz z dišečim pudrom. Ko je stopil na ulico, si je gospa Charlotte mela roke in se smehljala izza zavese. Zelena riba se je izgubil med številnimi kmeticami, ki so drvele z vozički Jn brez njih na jutranji trg. Nekaj tednov po tem dogodku je sprejela gospa Charlotte nenavadnega gosta. Star menih z dolgo brado, zavit v haljo je ipotrkal na njsna vrata. V prvem hipu je šinila gospe Charlotti v glavo kri. Bila je prepričana, da tfioji pred njo uganka, katere rešitev je—iz-sledovalec umora. S plašnimi, nezaupljivimi očmi je vprašala pobožnega moža, kakšen je namen njegovega prihoda. Mož je privzdignil za nekaj pratov višine malo čepico in v drobnih besedah izročil gospe belo pismo. Gospa Charlotte je takoj spoznala odkod to pismo. Ko je prečitala vrstice, so ji zažarele oči v radostnem plamenu, ki je namah zamoril nezaupanje v pobožnega moža. Podala mu je roko in ga vodila v sobo. Njegove oči so živo begale po predmetih, se širile in krčile. "Kdaj vam je izročil to pismo?" "Dvakrat so zvonili večerni zvonovi k molitvi od onega časa," je odgovoril menih. "In kaj vam je povedal?" "No, govorila sva mnogo," je pričel menih. "Povedal mi je med drugim, da je nesrečen. Da ima soprogo z imenom Charlotte, • da je pobegnil z drugo in sedaj? Pobegnila mu je, on je spoznal, da je grešil zoper božjo zapoved in videl sem hudo mu je ... " "Kako?" je zategnila Charlotte. "Ona mu je pobegnila?" "Da," se je zganil menih, 'kaj ničesar ne veste?" r Gospa Charlotte je umolknila. Natočila je jjriiii' tujcu sladkega likerja in pogledovala v njegove žive, skoro mladeniške oči. Potem je ponovno razvila beli popisani papir in razmišljala. Je-li mogoče, da je pisal te vrstice on? On, moj Leander? Morda je le past? Ako je pisal, da mu torej odpustim? Odpustiti človeku, katerega se ljubi . . . Stari menih si je pogladil brado. Gospa Charlotte je obvisela s pogledom na njej in povesila oči. Tedaj je zapel v bližnjem zvoniku zvon. Menih je dvignil križ, ki mu je visel ob boku, se zazrl vanj in polglasno molil. Gospa Charlotte ni bila nikoli prijateljica molitve, vendar je tokrat zvesto momljala za menihom, se križala in obračala pobožno oči od črne brade pred seboj, tja do zadnjega dimnika, ki je štrlel iznad hiš. "Odkod prihajate?" ga je z blagim glasom nagovorila Charlotte po molitvi. "Od juga," je stegnil roko menih. "Zbiram stare umetnine samostanov." "In kje domuje vaš red?" "Moj red? Povsod je doma," je odvrnil menih. "Kjerkoli je Bog, tam smo mi. Naših mož, sejalcev dobrega semena ne manjka nikjer pod solncem ;le zemlja na kateri seje-mo ni povsod enako rodovitna." "Kje?", je pretrgala pogovor gospa Charlotte, "se je nahajal moj soprog, ko vam je izročal to pismo?" "V kavarni. Slučaj je nanesel, da sem pri-sedel k njegovi mizi," je tolmačil menih. "On je odkritosrčen človek. Videl je v meni svojega izpovednika; tolažil sem ga po načelih prave vere, to je z Bogom in srečnim življenjem njegove duše onstran groba . . ." Nastal je molk. Gospa Charlotte se ni u-tegniia znajti v položaju. Tujec je postal zanjo v tem trenotku zopet nerazrešljiv vozel. Tedaj je segel menih v žep in potegnil ž njega še drugo pismo. "Kako?" se je še bolj vznemirila Charlotte. "Vi iščete gospoda Moverja Majolly?" "Da, da," je odvrnil menih in stresel z glavo. "Tu stanuje nekje v tem mestu. Vaš soprog mi je dejal, naj se obrnem do vas, da mi . . . " "Da vam pomorem najti njegovo stanovanje? In — čemu iščete njega?" je zastavila začudena vprašanje. ' "Njega?" je ponovil menih, "no, stvar je popolnoma enostavna. Blizu našega samostana se dviga poslopje nekega trgovca z bombažem. Ko je mož doznal, da potujem skozi te kraje, mi je izročil to pismo, naj ga lastnoročno izročim nas 1 ovijencu v roke. Kakor mi je pripovedoval, mu dolguje ta trgovec tu v tem mestu večjo svoto denarja." "In?" "I no, pravil mi je, da mu je že mnogokrat pisal, a so se pisma vračala s pripombo, da ga ni doma." Gospa Charlotte je malo pomislila nato pa dvignila oči. "Mogoče bi tudi meni lahko nesli malo sporočilo tja?" Menih je pritrdil z glavo in besedo. Med tem ko je odhitela gospa Charlotte k pisalni mizi, si je menih še natančneje ogledal stanovanje, potem pa si popravil haljo, ki mu je bila nerodno obvisela na stolu. Nato je prekrižal roke k molitvi in molil obrnjen proti križu, ki ga je pravkar ujel z očmi v kotu. Ko se je gospa Charlotte vrnila iz sosednje sobe, je vrgel stari .menih v njo mil pogled. "Ali je gospod Mover Majolly sam v stanovanju?" "Cemu vas zanima to?" se je znova vznemirila ona. . > — "Imam sporočilo," je nekako v zadregi pojasnjeval menih," da izročim pismo prav v njegove roke in če le mogoče tako, da ne vidijo drugi—menda ima precej dolga," je dodal bolj sam zase. "Ne," je odgovorila kratko gospa in natočila pobožnemu možu ponovno sladko tekočino. "Nego? Služkinja, sobarica, kuharica . . ." "Ha, ha," je bušnila v smeh Charlotte ko je starec tako hitro izblebetal te besede. "Ne, tam je, da vam povem," se mu je približala prav do brade. "Tam je njegova nova ljubljenka, neka cirkuška pleselka." "Tako? Cirkuška plesalka?" "Da." "In onadva živita skupno brez svetega zakona?" "Da, tako nekako," je nagnila Charlotte časo opojne pijače. "O grešniki! Gorje jim; Bog moj odpusti mi, da moram v tako hišo!" Menih je tedaj sklenil roke in poljubil križ, ki mu je bingljal ob stegnu. "Moram oditi", je dejal, "moja pot je dolga in trnjeva." Gospa Charlotte mu je pojasnila kje in kod naj hodi, da doseže Moverjevo stanovanje. Prav tedaj je zapel v predsobi zvonec. Po nekaj trenotkih je predstavila gospa Charlotte menihu lepega, visokega gospoda v lepi uniformi. "Gospod Claparede," se je malo kesneje nasmejala, ta kroj vam sijajno pristoja." (Dalje prihodnjič.) Spočetka je bil Bog sila prijazen. Večkrat je prišel k temu ali onemu na obisk, prijetno se je razgovarjal, izpil čašo čaja ali limonade, zadovoljivo je potrepljal svojega gostitelja po rami, češ: — Tako, tako .. . pa je odšel v svoje palače in se je ljubeznjivo nasmehnil svojim hlapcem in deklam. In vse bi bilo lepo in prav, če bi nekoč eden izened njegovih hlapcev, preden je šel spat, ne šel od tovariša do tovariša in jim Šepetal v uho zapeljive besede: —Kaj se to pravi? Zakaj smo hlapci in dekle, ki garamo od jutra do večera, naš gospodar. iz palač in staj in hlevov in ta pa hodi na obiske. Kaj, je že res, da je prijazen, saj je lahko, vsega ima dovolj. Ne, to ne gre ,kako bo pa na našo starost? Ko je Bog to slišal, se je ujezil, prvič v svojem življenju. Kaj takega! Navaden hlapec se repenči in hujska, ko mu ničesar ne manjka in mu je prav včeraj povišal plačo. O, seveda, uporništvo naj redi na ko so se vsi ti zlobni in pregrešni razkropili po svetu in po-hujšali še druge ljudi. Od takrat je bil Bog previden. Zaprl se je v svoje sobane, nikogar ni sprejel, le iz okna v stolpu je opazoval življe nje na zemlji in kar hudo mu je bilo, ko je videl čudne stvari, ki so jih uganjali ljudje, delo njegovih rok. Začeli b6 se so LEPE IN "KORAJ2NE" ŽENSKE .. J! i M Am.r,ka»k. Charlotte Nis«.Ni««m,.r. ki j. * Niči ubil. "»¿•«a mota. Fotografirana jo bila prod poroto t Niči. Pra*i, da * umor * Mlobram.. Njun sagovornik j« doprinosi dok« je oproatiU. Doma j» is St. Louisa. M o., kjor lapotic dobi!a tital "Miaa S« Louis". Lani . uajaaja brvi« "Miaa Mosico" in oprošcona' Imenik zastopnikov "Proletarca" CANADA. East Windsor t Geo ig« Matesich. CALIFORNIA» Loa Angolas: Frank Novdk. Saa Fr ancisco. Joseph Koenig, COLORADO. Crested Battel Ant. Slobodnik. Puobloi Fr. Bol tesar. Somaraoti Anton Hajnik. Walsanburg in okolica: Frank L. * TotnJid. ILLINOIS. Chicago. Frank Zaits, Fr. Udorich, Anton Vidi*, Charles Pogorelec, Anton Andrea. Gillapaio: John K rams. Joliot: John Gerl. La Salle i Frank Martin j ak in Leo Zemik. MascoutaJ»: John Biskar. Ogloabyt Frank Novak. Springf.»Id: Joe. Ovca, John Goriek. VW«i Frank Stempihar, Fr. Iler- Ali citate rodno "Proletarca", ki j« naj. boljša slovenski del«valu tednik? Waukagaa ta North Chicago: Frances Zakovéek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob, Frank Skufca. Universal: Vine. Verhovnik. KANSAS. Arma: Martin Gorenc, Anton Su- lar. __; Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulberry t Joseph Pillich. Watt Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit! R. Potočnik, Joe. Klarich, Peter Kisovec Peter Benedict, Joe Aniidek, Frank Cesei, John Zornik. MINNESOTA Buhl: Max Marts. Chisholm: Frank Klun. Duluth:. John Kobi. Ely. John Teran. Cnoabjrs Fr. Novak. MONTANA Klaiai A. Miklid. Red Lodga: K. Erxnoinik. NEW MEXICO. Ratoui J. Kopriva. NEW YORK. Gowsnds: James Dekleva. Littla Falls: Frank Gregorin, Fr. Pata us. Saward: Frank Žagar. OHIO. Akron: John Slanovec, Leo Bregar. Bridgeport: Jos. Snoy. BarWi4onr John Jankovieh. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich, Karl Trinastic. Collin wood: Frank Barbid hi Lout« Zgonik. Connasut. Joseph Sedmak. Girard: John Kosfn, John Tancek, Anton Dobrovolec. Glancoa: Albin« Kravsnja. Kenmoret Joseph Jereb, Lisbon t J. BerganL Maynard: Andy ZlstoneT. Powhatan Pnintt AntoT Vehar. Nawburgh: Peter Segulln, Jos. Lever. Niloa: John Plahtar. Warren: Eugene Mlkul, Fr. Modle. PENNSYLVANIA. Acoata: Geo. Kristell. Aliquippat Geo. Smrekar. Ambrldget Martin Hablch. Bon Air: Peter Bukovec. Rrsddoek? John Rednak. B rid gavillo: Joseph Tome. ivojih prsih, kajpada 1 Dolgo vražiti med seboj, kradli so, je premišljal, kaj naj stori, na- množili so se, ne da bi upošte zadnje pa je vstal in pri tisti vali aorodniško kri, ta je imel priči napodil od sebe vse, ki so po deset, drugi po dvajset že grešili v mislih. Vrgel jih je na in še par ljubic skrivaj, figove liste so zavrgli, groza, največjem grehu so se smejali, nekdo pa je celo svojega gospodarja klical na korajžo. — Jej, jej, je zastokal včasih Bog, le kaj je nastalo iz teh živalic na dveh nogah !■ Druge zverine, ki nimajo niti razvite pameti, so, kakor so bile. Petelin ima svojo družino, nikdar ne skoči čez plot, levinja polju-buje svoje mladiče — le ta ubogi, zlobni človek, na, kaj takega ! In ni prav vedel, kaj bi storil. Pogladil se je po sivih • laseh, ko so mu padali v srebrnih kodrih na ramena in razmišljal, kako bi najbolje ljudem povedal, da nič kaj več ne mara zanje. Morda, je omenil, bodo potem, ko jim to povem, spoznali svoje grehe, padli v prah na oba kolena in me prosili odpuščanja. Pa bom spet prišel k njim in mi bo ta ali ona gospodinja namazala kruh z maslom in mi dala kislega mleka. Pozna noč je že bila, ko se mu je razvedril obraz. Podr-sal je z dlanjo ob dlan, se nasmehnil, potem pa se je vlegel v posteljo in sladko zaspal. Drugo jutro je na vse zgodaj razposlal svoje glasnike po vsem svetu. Z ogromnimi posodami, polnimi lepiva, so ho dili od vasi do vasi, od gozda do gozda, preko polj in dobrav, v hribe in doline in so lepili povsod velike razglase, tiskane na vpijočem rumenem papirju tako-le: Razglas! Vse živali, ki so količkaj nezadovoljne s samimi seboj, vabim jutri na veliki zbor pred svojo palačo. Upošteval bom vse želje, ubogal vsak nasvet, uslišal vsakogar. Pridite, ki bi radi izboljšanja. Gospodar. Ljudje so to čitali. Pa so za- je isvr-porota jo je p rad par lati v kontostu j« bila prod poroto rocR onakaga Tony Claridga: Joseph Hren. Craftoai Jacob Tomec. Canonsburg-Strabana: Mark« Ts- kavc, John Terdelj, Louig Bartol. Clif! Mina: Frank Bogataj. Cuddy, John Jenko. Darragb: Andy Be rti. Dal m on t: J. Paulich. Dunlo: Anton Poje. Esport: Jos. Brits. F ar rail: Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Zaits. Grooasboro: Tony Zupandid. Hondarsonvilla: Albin Karnidnlk. Hormin««: Anton Zornik. HolaoppU: Tony StraiiAar. Hotnsr City: Jos. Jereb. Joruaso: J. Turgich. Imperial: Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Andrew VI- drich. J. K obal, Ildja Bubalo. Krajm: Louis Sterie. La tr oba i John in Mary FradeL Lawranca: Louis Brits. Library: Nick Triller. LI o y dol I: Ant. Zalar, Frank Sustar-sich. Lusama: John Matidid. Midway: Anna Nagel. Mclntyre: Vincent Yaksetich. McDonald: Fra~ik Pustovrh. Monaca: Stephen Ogrizek. Nantiooke: Frank Kovach in Henrik Pedarid. Sygan: Frank Ursitz, ml. Park Hill-Conamaugh: Frank Pod- boy, Adolf Kraina. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Ronton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. • Tiro Hill: M. Krasovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vsndling: J os. čebular. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich, Matt Jaklich. UTAH. Helper ¡n okolica: John Zupancich. Wattis: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Ksnoaha: Frank 2erovec. Milwaukee! Jacob Rozic, Jos. Vidmar, John Obluck. Shaldon: Ignac Kolar. Shoboygsn: Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo Milostnik. Willsrd: Mike Krulc. West Alllst Jos. Radelj, Mary Musich. WYOMING. Suporiori Louis Tlaker. Rock Springs: Mr«. J. Jereb, John Jereb. Subloti John H Krzisnik. Ako šoli kdo prevsoti sastopstvo ss nabiranja nsrodnikov Prolotsrcu, prodajsti Am. druiinski kolodar, bro-iura in knjige, naj pila uprsvniitvu, ki bo poslalo potrobne listina in »n* formacije. Na tu priobdana zastopnika apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnika tamu listu. Pravssprav jo dollnost vsakoga slovanskega savadnaga do-lavca agltiratl ss njegovo glasilo Prol starec. Ako je ima kakega ssstopnlka Is-puidono, naj nam spor od i pa imenik radovoljo popra vil L mahnili z rokami in se smejali hudobneži sami sebi, češ, dela nima pa razglaša take stvari. Kakšno pravico naj zahtevajo živali? Njihova pravica je ilužiti nam ljudem. Za nas so, .;aj piše o nasvetih in željah. Tudi živali so p^ebtale to besede. l*v je pokimal z glavo, nekoliko pomislil, potem pa je rekel svoji ženi: - Saj nama ničesar ne manjka! in sta se izgubila v džunglo. Tiger je poskočil, široko zazijal in se nasmehnil: — Hvala bogu, nimam nobene želje za enkrat. Petelin je zakikirikal in se poželjivo zagledal v črke, pa jo opazil svojo najmlajšo ženo, zamahnil je s peroti in se poganjal vobče okrog trepetajočega telesa svoje ljubice. Konj je pri ovsu sproti pozabljal, kaj bere. In tako so brale skoro vse živali, pa se je vsaka bala, da ji bo še slabše, kaj bi si prebirale, so si mislile, bodimo kot smo. Le zajec dolgouhi, ki* je venomer trepetal v grmovju in se tresel strahu pred vsakim šumom, se je počahljal za ušesom in zavzdihnil: — čast in hvala Bogu. Grem. Naj me reši strahu, da naj mi, da bom jaz strah in trepet vsemu svetu. In se je napotil v dolgih skokih skozi gozdove in čez poljane in je drugega dne proti jutru pritekel pred palačo gospodarjevo.. (Konec prihodnjič.) $5 JE PRVI OBROK PA IMATE AUTOMATIČNO NAPRAVO KI VAM DA ♦♦M>MM»IMM««MMMI John Metelko, 0. D. Preiidemo odi in določimo odala 6417 St. Clair Are., CLEVELAND, O. t»M»»MMM»»»»M»MMM VINKO ARBANAS 1320 W. lStb St., Chicago, in. Telefon Canal 4141. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Svois svetli«» sa plaaa. «vadba. pogrobo Itd. } Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, .imuro, HVamt im *K>prs*l}am< truA» it lenske obtekr 15805 Waterloo Rd. M K »rotor» 127» vročo VODO A, Ob mata pipo, pa fnatodita vročo vodo kadarkoli jo rabita. Do to udobnoati vam pripomora vodni kotel, ki ga avtomatidno graja plin. Oglejte si ta najnovojio ograjo-valnika v isloibah našiti podružnic. Cona doaegljira vsalromu. UGODNA MESEČNA ODPLAČILA The Peoples Gas Light and Coke Company Michigan Aro., at Adams St. v slododih podružnicah in I BIO Mllwauh«« Avs. 4520 Broadway IS39 Irving Pk. Blvd. I SOS Larrate« St. 331S N. M.r.MUId Ava. tl 42 W. Madlaaa St. 4*29 S. Ashland Avs. IS W. 3Sth St. S4S W. 63rd St. 743S Cottar* Cr ovo Avo. BS33 Commercial Ava. 11031 S. Michigan Ava. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglaSajo v Proletarca VW/AVW.'.V.'AVAW. Piknik kluba št. 31 JSZ. Imperial, Pa. — Klub št. 31 JSZ. priredi piknik dne 6. julija na Val. Kaspetovi farmi. Občinstvo tu in v sosedinih naselbinah je prošeno, da si ta datum rezervira za obisk tega izleta. Klub »bo poskrbel, da bosfte s postrežbo in zabavo popolnoma zadovoljni, Poset od strani članstva klubov in društev bomo enako prijateljsko vračali ob priliki njihovih prireditev.—Frank Augustin. Članstvu kluba št. 114 JSZ Detroit, Mich. — Redne seje kluba št. 114 JSZ. se bado do jeseni vršile vsako četrto soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 Six Mile Rd. Prihodnja redna seja bo v soboto 27. junija ob 8. zvečer. Ker -bo ta seja zelo važna, se pričakuje vse člane in članice. -«• — —-- Peter Kisovec, tajnik. vež, "ker straši ljudi o šttoko'-sti bank". Obdolže ga, da je komunist in zahtevajo od njega kar $25,000 poroštva. Ce bi država in federalna vlada res nadzorovala bančni sistem v smislu varnosti vlog, kakor so trdili oglasi, ne bi bilo teh polomov, ki tepejo najbolj najrevnejše Vlagatelje. Ampak "vrana vrani oči ne izkljuje". • THE BOTTLE NECK Àdlerjeva študija o načrtih za spremenitev koledarja Tiskovni biro delavske-socia-listične internacionale s sedežem v Zurichu, Švica, je razposlal v raznih jezikih svetovnemu delavskemu tisku obširno študijo o načrtih za spremenitev koledarja. Priredil jo je tajnik Internacionale dr. Fre-drich Adler. V nji je pojasnjen med drugimi tudi načrt, ki ga je priredil za spremenitev koledarja Frank S. Tau-char. Adlerjev članek je velike informativne vrednosti. Legalno ropanje V Chicagu je v dobrem tednu meseca junija zaprlo vrata okrog 30 bank, katere imajo skupno nad $40,000,000 vlog. Od tega dobe vlagatelji v teku treh do pet let od 20 do 50 odstotkov, "če bo Slo vse posreči". Vzlic tem tatvinam ni nihče aretiran; kvečjemu kak re- Reno v nevarnosti Meseca maja je bilo v mestecu Reno. v Nevadi dovoljenih 331 razporok zakoncem, ki so se v Reno priselili iz drugih držav edino z namenom, da jim lahke postave te države pripomorejo do svobode. Tožbene procese za raz poroke spreminjajo v Zed. državah v nekak raket, ki naj do-naša dohodke mestom in predvsem advokatom. Kadar vloži tožbo za raz poroko kaka "socialno" prominentna oseba, se drenjajo okoli reporterji in skušajo najti za duševno hrano čitateljem pikantnosti; če jih ni, se jih izmišljujejo, ker take reči ljudje radi čitajo. Kakor marsikaj drugega, je treba tudi vprašanje razporok potegniti iz rok koruptnih sodnikov, degeneriranega časopisja in tatinske advokatske profesi-| je. Sovjetska Rusija je to storila z velikih uspehom. Srečna država V Tennesseeju so ljudje še vedno ustvarjeni po božji podobi in v nobenem sorodstvu z opico. Tako pravi1 postava, radi katere je bilo že mnogo vika in krika na sodiščih, shodih in v časopisja». Dne 10. junija so poslanci te srečne države imeli pred seboj predlog, ki je določal, da se postava, ki za-branjuje v šolah pouk o evoluciji, ukine. Drug za drugim so vstajali ljudski zastopniki in svečano odklanjali sorodstvo z opico. Njihova zahteva je, da ostanejo v sorodstvu božjem. Z veliko večino so se odrekli o-pičji ž lahti. women and earnings through dividend« to the amount of $4,600,000,-000. "Nineteen hundred and thirty saw to it that expense« of the living did not exceed income a* evidenced by hundred« of million« of dollar« increased in the suving bunk* and eighteen and a half billion* of life insurance. *'Nineteen hundred and thirty sd Russia Is News By OSCAR AMERINGER. Am I writing too much about Russia, folks? If so, I'm awfully n«w sorry but I can't help it Russia is news. And whether it'» good news or bad news, or good news to some and ded ona million in population to out\buà neWH ^ othere miiktm nQ mf on-sunung public—a city the sise of eûce. iVä Cleveland, Ohio. With all its faults 1030 furnished a national market place where goods, service and labor Of course, like all right-minded people, I wish the Bolshies wouldn't were exchanged to' the extent of 100 .^J1* Polit,clli diaaemieirs so roughly. are As far as my religion beliefs are concerned, they are nothing in particular to brag aibout from the theological viewpoint.'' At the same time, I believe that every human being has Noahs flood a shifting of the Gulf 'J? i"huerentl to go to heaven or i !the other place, billion dollars and the returns not all in yet. "One would think from the wailing thail we had been wiped out by a terrible catastrophe of Nature—a Stream» Yet any way it auks him. All the objection I ever had against the good people is that they are too prone to prescribing roads for o*her folks. Or worse still, are trying to drag as sinners up the golden stairs by our forelocks. And feeling that way, it would pleaae me greatly if the two million dicta^ora who are ramrod ding Russia would let the old folks have their ikons and rely more on time, events, and enlightenment to straighten out the young Ikes. • • • But with all that Russia is news. Big news. The biggest news since the beginning of record history. It's so Reports adornments or by dreadful holocaust, we are all here. The store* are «till open. Tlie trains are run-1 ning. You can gel that number on ' the telephone. The traffic is still lively. Movie houses are no nearer seating all their customers. Children are what they always were. Young folks are getting married. Preachers thunder against the laxity of the age. Amos and Andy are still in business. Doctors and dentists make appointments weeks ahead. Lawyers' br>ef« are just as long. Hardy commuters make the 8:15 in less than nothing flat. "If these commonplace sign* of "life as usual" betoken national in- ali the exciting news stability, then there is a public covering the Exodus, the mi- menace in the familar warning: ffratiom of the nations, the bus.-up of Dangor! Man at Work." j Babylon, h^ypt, Greece and Rome, After reading the above, it would ^ Reformation, the peasant wars, appear that this talk about our in- t4le English* French and American industrial depression is purely a myth volution, including the World War and that we are suffering froiri self- an<1 Hoover's apple-selling campaign, deception. In my opinion, if they W€re wrapped in one bundle, they would take pains in procuring sta- would but make a Pretty respectable tistics dealing with human miseries, personal column when compared to instead of a few successes, they would 1 *** earthshaking events that have | have given us a story that we all could beeP taking place in Russia since believe, for, we all have experiences 191 of that sort, at the present time. And | Experiment, they call it. Some living in this environment does not experiment, changing the hoary order, convience us of the much talked of "You work, I eat", old as history I Prosperity, Satisfaction and Free- itself, into "work not, eat not" Some dom! Richard's Game that we got." They returned to Detroit and this march ended as all . » m . ojj. _j the rest of their celebrations do. A master fourflusher is Richard. One that can tell everything .about Is ^ pl*form of the Com- everybody else. A person who evades »™nist Party? It seems tha* way. worker enjoying the so-called "Hoover's Prosperity". Following is the article in question and, dear reader, please understand Anton Turk, Johnstown, Pa. Change of Meeting Date The members of the English Division of club No. 5 JSF, Johns- experiment—tearing up root and branch, notions, ideas, superstitions, beliefs that have ruled the minds of men since they came down from the tree. Some experiment—turning a semi-Asiatic, semi-barbaric conglomeration of a hundred jarring nationalities into a compact whole, striving the real issue wr their speakers. If cuments one can depict that he is the»e speakers would forget the So-terribly jealous. He words his abuses c*»hst Party and work intelligently ¡-hait 1 am noi *** a"thor of ®fme' town, Pa., are notified that, during I with one mind for a common goal. A site has been granted on the city but am simply reproducing it from ^ guinnier 0ur meetings will Some experiment—forging one hund- the original. like only men of his profession are aga.n* the capitalist party, they with «"»o™- The whispering June 26 pro e»ion would accomplish a great deal more, campaign is on. No business is im- f membere t ITlUfVC I Some Socialists say our platform _ .'new prospects. red and sixty million illiterate land slaves and herdsmen into a modern industrial nation armed with the last Račun razpečanfh znamk J. S. Z. sa a»eoe< K fobruar 1931. * ' ; * _' Dr»t»t 1b mNto lUdn • Dual. IsjMB. Leta« HcMéni Konv. fond Skupaj ILLINOIS! prispevki J. 8. Z. Oglesby _____________ 2 IS _ __ $ 6.16 $ 1.50 $ 6.65 Springfield ________ 8 2 — _ 8.10 1.00 4.10 Virden _____________ 4 — _ _ 1.20 .40 1.60 Chicago it. 1 88 6 — —_ 28.50 9.40 37.90 INDIANAS Clinton ............. 1 2 — 1.00 .30 1.30 MICHIGAN i Detroit it. 114 .... — 24 24 __ 8.40 2.20 10.80 Detroit ft. 116 .... — — — 1 1.00 1.00 NEW YORK« Members st large — 12 — ... 4.20 1.20 .5.40 OHIOt Powhata l Point .. 6 • — 3.90 1.20 6.10 Newburgh ............ 4 1 — 1.66 .60 2.06 Glencoe ______________ 1 S — —» 1.36 .40 1.76 Girard .....________ — 10 — ... 8.60 1.00 4.50 Cleveland ________ — 26 — _ 8.76 2.60 11.25 Power Point_____ — S — 1.05 .30 1.35 Bridgeport__________ 3 S 8 _ 1.96 .60 2.65 Coliinwood ________ 10 6 —. _ « 4.75 1.60 6.26 PENNSYLVANIA] Moon Run __________ 6 — S 1.80 .60 2.40 Herminia __________ 6 1 — ___ 2.15 .70 2.85 imperial _____________ 1 8 — 8.10 .90 4.00 Forest City ________ 6 4 — 8.20 1.00 4.20 Canonsburg .......... 6 1 — 1.86 .60 2.45 Conemaugh _________ — 10 9 _ 8.50 1.00 4.50 Latrobe ______________ 1 4 — 1.70 .60 2.20 Burgattstown 6 2 — 2.60 .80 3.30 WISCONSIN! Sheboygan .......... 10 10 — - 6.60 2.00 8.60 Skopaj . 168 1S5 44 1 $106.66 $32.30 $137.96 capable of doing. In this controversy the question was not whether Molek or Godina or Zaitz or Lotrich did what Richard claims. Not at all. Richard had to counter charge in order to evade the issue which charged Richard with indorsing the Hoover, Thompson, Crowe and other grafting republican politicians. He tells you of his sympathies for Socialism and the Farmer-Labor Party but that again is only camouflage and typical of what his profession has taught him One would imply from Richards— "An investigation of his (Lotrich'«) activities in the Slovenian Camp of the MWA will reveal that he is no angel", that there wa* something wrong. If Richard intended it to Ma that, ho is tolling a groao lio. My every effort in the Woodman was an honorable one, even if I never possessed those angel wings of Richards—thank goodness. "Is this the same Lotrich who under the name of Androw Lotrich endorsed the republican candidate Thompson for Mayor in the last election?" Richard asks. The lawyer knows well enough that it is not, but he must insinuate. That's the game of all these fourflushers. The game is to get the people demoralized. But more than that Richard should know who his colleagues are. Didn't Richard endorse Thompson? I reject every insinuation of his and furthermore consider him a great four-flusher, fabricator and falsifier. Donald J. Lotrich. is the same as that of the Communist "Have you heard about sudh and Party, so why don't we work to- »uch a bank? Do you know old So gether? What good would it do to and So is going to the wall? I hear re-has Flood City lodge No. 712 SNPJ „«. . , . . , be held every fourth Thursday of We are entering, et us hope, the ^ TCVen ^ 0ur next final *age of our folly. The air * meeting nighi wiU fae he,d %uwday Let us see a good number wopd in science and technology — members present and also some *nd try w do all this not in one or two centuries—do it under the guidance of private pocket-picking empire builders, Napoleons of finance getnerT wnat good would it do to — "" —* ;s 8Donaorinir a d*nr«» on Saturday and c*Puin of industry, but do it in join these people? Their party may the Doe.Company is headed for re- j J^Tfor the benefit of its ble five, ten or fiftoen-oh, make it fifty be all righrt, but its leaders are doing ceivership. The Roe Company has b^tern E^rv^ |year«-^o it by sheer "we will" themselves wrong and harm their own Pa-ed its dividends. Only by wearing d^ ^osen for rJirou*h leaders and for and our party when they fight So- ear muff, can one walk a block L£ ™e ''^„^°*ens'®r , the good of all, that my friends is not cialists instead the Capitalist class. | ^ ZT^tvs ^ Au^ust^ Sptd T^da" ^ ZiTZt^l tJ^Z* It is easy to work with s group of ^^^ ^ Tots ^ ^embers -d friends of this lodge ^aw^^^^ Franoos Langorholc, Johnstown, Pa. and pgydriogic Revolution in the men that will talk reasonable and use common sense. But you cannot work eP>tapns. with leaders that will not arbitrate or "Depression is on every tongue. It listen to resson. When these leaders >• the most widely advertised product use more sound judgment and forget o«r times. Headlines, headline* publicity, they may accomplish some- everywhere and no one stops to think thing. May success be theirs, if " _ csn accomplish better living more idle tongues than idle hands history of mankind. • • • And if this thing should fail, what then? Well, then you may say I May success be theirs, if they Of unemployment I suspect there are 'ing picture theaters than any country have seen with mine eyes mankind's con„ more idle tongues than idle Champion Movie Fan The United States has more mov- ditions by their crude methods> But The folly of too many of us is to accept the echo of the locker room and club car as the Voice of Ameri- I'U stick to the Socialist Movement. A. Com rado, Detroit Mich. in the world, a:*) almost as many as greatest battle in the eternal war to 1 —^ * * "------------master ks achievement It failed. And yet I die in hope, for I have seen sa aioaoc asare 1931. ILLINOIS! Springfield .......... 8 2 — — $ 3.10 $ 1.00 $ 4.10 Oglesby _____________ 2 14 — — 6.50 1.60 7.10 La Salle .............. 8 8 — 6.20 1.60 6.80 Chicago it 1 ........ 80 10 20 5 32.50 9.00 41.50 INDIANAS Clinton ............. 1 2 • — — 1.00 .80 1.30 KANSAS: Arma .................... A 4 — — 2.60 .80 8.40 MICHIGAN: » Detroit it. 114 .... — 10 — 6 8.60 1.00 9.60 OHIOs Piney Fork .......... 7 3 — — 3.16 1.30 4.46 * Powhatan Point .. 6 6 — i — 8.90 1.20 6.10 1 Cleveland ......______ 91 68 20 — 61.10 16.90 67.00 1 Newburgh 6 1 — — 2.16 .70 2.85 I Girard .................. 20 — — —• 6.00 2.00 8.00 1 Power Point ..._____ —. 8 — —. 1.06 . .30 1.36 * Bridgeport ...------ 8 6 6 — 2.66 .80 8.46 Coliinwood ____— 10 6 — — 4.76 1.50 6.26 Member at large 16 — — — 4.60 1.60 6.00 PENNSYLVANIAs Imperial ........—. — 16 4 6 10.60 1.60 > 12.20 Hertmnie .............. 6 1 — —. 2.16 .70 2.86 Moon Run ........... 5 — 6 — 1.60 .60 2.00 l>H»l rob© ••oo»*oo«ooooooe 1 4 — — 1.70 .60 2.20 ' Forest City __________ 6 6 — — 8.26 1.00 4.25 ' Conemaugh______ 20 — — — 6.00 2.00 8 >00 1 Canonsburg ......... 11 1 — — 3.66 1.20 4.86 i Krayn ____________ 4 4 — — 2.60 .80 3.40 1 • WISCONSIN: Sheboygan ............ 16 16 — — 9.76 3.00 12.75 1 West All is______ 6 — — — 1.60 .60 2.00 Milwaukee ........ 23 — — — 6.90 $.10 10.00 1 WYOMING! .40 1.66 Sublet ____________ 8 1 —* 1.26 Skupaj ............369 166 68 16 $166.60 $66.80 $244.30 ! Publicity Should Not Be the Aim Sometime Ago a group of communists started on a hunger march from Detroit to the Capitol City, Ann Arbor, Michigan, by way of trucks. If it really were a true and sensible hunger march, many thousands of the poor unemployed would have enlisted. But this was different. I'll call them what the leader and organizer of this group called themselves, "Publicity Seekers". It's ridiculous that these supposed to be hunger marchers came out openly and stated that all they wanted was publicity. Will that clothe anyone? Will it employ, feed or shelter the poor? When they came to Ann Arbor they were met by the city police and escorted to the ball park where they spent the night. It was interesting to note that the ladies included were loyal to their party and that their good efforts have gone to waste. In the morning Governor Brucker sent them a message stating that he wished to confer with their committee. The communists' reply was, "Meet us all or none." 'Hie result was none. Why didn't they present their plans to relieve the suffering by a committee of three men? No, that wouldn't do. But the leader replied, "What we wanted was publicity and Is Industrial Depression a "Myth"? This being m^ first cdhtribution to Proletarec" I take pleasure in giving its readers some views on how the capitalists see the present industrial depression supported by *ome well known organization dealing in statistics. While perusing over a well known magazine dealing with business conditions I ran across an article which would give us the impression that there is absolutely nothing wrong in this "great, free country"; that our system is in a first class condition and is absolutely faultless and every ca. "For example, consider the year 1930 lately interred. Now it lies there and none so poor to do it reverence. Yet that much maligned year loaded and unloaded 46,800,000 freight cars and with three million trucks on the job, tod. It made and sold a new automobile for each ten families at a cost of $2,159,600,000, and saw registration highest of any year with a gasoline consumption of 399 million barrels, an all time record. It saw electrical production hit its highest mark. "Nineteen hundred and thirty manufactured, four an a half billion yards of textiles and 316 million pairo of shoes, the usual two and half pair to the person. It provided work for forty odd million men and the whole of Europe. Throughout the world there were 62,365 theaters on Jan. 1, and of these 22,730 were in this country, mament with stars burst from according to 'Jie department of com- souls of mortal m'en. the creative force that sowed the fir- the WAKE UP AMERICA! that's THE FIVE-YEAR PLAN Of Oscar Amortngor, in bis fighting and low pricod now national wooWy. The Amorican Guardian. Undor a barrage of laughing gas, 0»car Amormgor hfechos «*> master morrim»nt, ridicule and diucldo in a way to cauao laughing taars to roll down your siooo. Tho Amorican Guardian will fight graft, Iho rackot-oor and profiteer. It will fight f*r froo proM, free apoooh, tho right of poacoful aoaombly, and tho right of tho poo«>U to carry artns in dofenso of tboir libortU*. It will fight for Industrial and Political Pomocracy. Wako up Amorica by aocuring S,000.000 v»ado«% ki fivo years for a militant fighting papor. Prico ono doHar a year, or SO conU in club of fht or more. — Sample on Roquoot. THE AMERICAN GUARDIAN BOX 777 ^ OKLAHOMA CITY, OKLA. merce. This is a gain of 9 per cent over last year. Europe has 28,454 theaters, aid Latin-America 4,954. There are 19,984 sound theaters in the world, with 12,500 in the United States.—Labor. — The American Guardian. It Worked i Brown—My wife is prolonging her holiday. I need her at home, but it seems useless to write suggesting that If all of the advice to farmers was she return. printed in one book, it would be a handy thing to start fires with. Jones—Get one of to suggest it my boy. the -leighbors A REAL BARGAIN IN WORTHWHILE BOOKS "DYNAMITE" $5-50 The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAMIC "AMERICA'S WAY OUT" 2*50 A Program for Democracy By NORMAN THOMAS "ROMAN HOLIDAY" 2.50 Novel By UPTON SINCLAIR Total........$8.(0 You May Have All Three for $7.00 ORDER FROM "PROLETAREC" 3639 West 26th St. Chicago, 111. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, IS. P. fmlffjirrr no. 1240. PublufcW w—kly at 363f W. flk Si. CHICAGO, ILL., JUNE 18, 1931. T>WUa.; RocfcwM 2664. vol. xxvi. PUBLIC OWNERSHIP IN THE UNITED STATES In Public Ownership, the extent of public ownership in the United Stales is listed. Here are some of the more important foims which public ownership takes in the United States: 1. Municipal Waterworks. There are nearly 7,000 cities, towns and villages in the United States which own their own waterworks. These plants supply nearly 95 per cent of the urban area of this country. 2. Municipal Light and Power Plants. There are over 2,600 cities, towns and villages in the United States which own their electric plant. 3. Municipal Gas Plants. There are over 100 municipally owned gas plants in this country. 4. Municipal Street Railways. There are several municipally owned street railways in the United States, including those in Detroit and Seattle and part of San Francisco. Cities also own public - schools, libraries, fire departments, parks, streets, sewers, garbage and sewage disposal plants, natato-riums, and many other things. Among state projects in public ownership may be mentioned elevators, mills, universities, normal schools, parks, printing plants, sanitorium and Siate insurance. Among the federal forms of publically owned enterprises may be mentioned national parks, national forests, the reclamation service, the Panama canal, the Alaskan government railroad, printing and publishing plants, the postal service, and the public health service. Bank About Russian Trade Some time ago the Canadian government issued an embargo forbidding the importation of goods of Soviet origin into Canada. Last October the Council of People's Commissars of Soviet Russia issued a decree of its own, providing that Soviet purchases from any country should be cut down when that country established restrictive measures against import from Russia. Accordingly, the Commissar of Foreign Trade has issued a decree forbidding the placing of orders for any Canadian or the use of any Canadian ships by any Soviet importing organizations or trade delegations. England, however, trades with Russia. So does France, so does Germany, so does Italy. ' The Canadian embargo is rather foolish, and the restrictions talked about in the United States would be equally foolish, at least so long as we have a social system which relies in part upon foreign trade. The great hullabaloo about "Russian dumping" is nonsense, in view of the fact that Soviet exports only amount to two per cent of the world trade. If its entire exports to all countries amount to two per cent of world trade, its exports to any particular country cannot be very alarming. The big headlines in the capitalist press about the menace of Russian trade are the bunk. — Milwaukee Leader. l>< - THE MUDDLED ENGINEER So President Hoover thinks we can't legislate ourselves out of world depression anjd that a special session of Congress would only interfere with the delicate processes of recovery that he observes! More bunk from the Engineer of Disaster. We can't legislate ourselves out of world depression, but we can by legislation share far more equitably the burdens of depression and in the process help rather than hurt economic recovery. In other words a $3,000,000,000 hunger loan to be repaid out of higher income and inheritance taxes can tremendously relieve present suffering, add to our social wealth in public improvements and in the process stimulate rather than hurt business recovery. The President offers no alternative except the alternative of doing nothing but let the business cycle roll on no matter how many of the unemployed it crushes. Meanwhile he and Anxly Mellon would meet deficits by cutting budgets and increasing the number of people to be taxed, not the amount to be taken from the rich. It's the old way of the Bourbon Kings, nothing learned, nothing forgotten. And as for Bourbons, the last of them, a certain combination Bourbonrllap-sburg named Alfonso can give gome information.—Norman Thomas. Ready to Grab If Mr. Raskob's plan for 500-foot wide highways is adopted, somebody will immediately begin building motor buses the sam«r width. — San Bernardino (Cal.) Sun. Business is gettii* better. What business? The business of saying it is getting better. ............................ i| "Searchlight I in int..........J T5! Donald Lotrich British Labor Party List Achievements Urging British voters to "Join the i ed by increased income taxes and They kept trodding from early club No. 1 JSF has worked out and form Labor Govern- by more stringent a.lherence to re- morning until late at night into submitted a new calendar of 10 P^er", «'".sh ♦ * !► ^^aS^^n« ^ ^'^v Riverview Park where the Cook months, each containing sis day ^ recently issued a statement ^ t^ $235,000 009 of new money County Socialists were picnicing last week«, to the committee of Hie *°wln« th* "<>rk * h*d accomplished has been raised without increasing the Sunday. Comrades from club No. League of Nations on Calendar He- J? *P,te of >Jf mlnor*y P«*»«« in 1 JSF were in charge of the gate!' form and is given favorable mention the House of Commons and tlie Houae Club No. 20 JSF operated one ol the by Friedrich Adler of the Socialist ot Lor<1*-stands. Our prediction of good and Labor International in his weather did not fail us and the ideal "Problem» of the League of Nations", weather brought out a good attend- Comrade Tauchar would eliminate "The Government has been in office for less than two years," the statement said. "A considerable an«, There were many .p..k.» but W,d„,.;d.y. oomp^y and 5 Iff* t^rVZ T^Td «co^i^u'.f'Se L^r u/',,;..... 1—Mayor » *tra days which he calls zero days. H, . . iu i ,, .T . r . a . , # «qaa nnn . J . .. . ' .. , _ ... , . straightening out the mudd e that, Government. A saving of $300,009,- rinicer In this way the first would always . * _ Jr____________________.»_._., aaa _________ _____. -----ju_____ taxes of anyone'having an income of less than $2,400 a year. Brilliant Foreign Record Pointing out that Great P.ritain has definitely assumed the peace leadership of the world at Geneva, the statement lists some of the inter William Svobo'Ja the Socialist of Racine, Wis. and Oscar Ameringer the Tory Government left behind; 000 in five year» naval expenditures were easily the big attraction. We fall in Sunday, second on Tuesday, but in ^ Qf ^ ^ record of htU} been arra%ed 5y tfeaty between were «specially pleaded to see so third on Thursday ,eU. bor symmetry ^ work done ^ or>e q£ ^^ th<>; America, Japan, France, Italy, and many of our Slovene friends in it is complete and Adler writes if the Govenum,nt ^ iu ,upport,rii may Great Britain. $10,000,900, attendance. League is to consider 10 month more _ . , , , , .. justly be proud." Then follows a has been saved in expenses at The calendars Tauchars plan should re- {£ of th u^mtmUk in_ Hague. I nder Labor leadsnhip, n/ki ii«> rh" during ithese prohibition days. ^ 2s., and young persons I Leonard L. Kimbal .president of the bankers are making large sums of For a Ion* while Capone more oplbetween and 4s » more unemploy- University of Michigan Socialist Club, money because of these runs. And l«u controlled the entire city paying annnnn'1"efl\than P^^y^4^0'- won the Northern Oratorical League's thu makes us inquire, did the bank- for privileges the Politicians would 000'1()0() fb