za. itnlttL I ItaHK i NM. 7. rirtrtn II. UILM9. .Sovcnaki Uvod* vtlfa po pcitlt si Avstro-Ogntes a Ncmdjo: cdo leto skupaj otpcq • K 25r— cdo itto oapftj . . K 30-— &tleM. : : :: : **5 « a*«*0 •» ** *»«• ***« ni mtstc • • • • • 2*30 ćelo iftto oapr*j . • # . K te.— VpraSanjem gtade fnseratof s« o*j priloil u odgovor dopisnici aB uumka« PpravnUtro (^tfij, tart&c lcvo), Km&ot* aUm *L 3, toUtoa iLSl. Inservtl votjajo: peterostopna petit vnta sa enkrat f 30 vfa.v za dvakrat po S6 v*l, za trlknt t?i večtcnt po 16 vtn. Patim in Milila vrsta 25 Vio. Poslano vrrtj 30 vio. Pri ve£}fi] inserdjah po dogovoru. UpiAvnOtvu oaj a« po&ilja]o Mfolnfne, feftritmdit, Insettti i. i d« to je luraMitrativiie »tvari. ———m Posamein* fttevftlk* vftll* 10 vlaa*f««» ——— Na plmteai aato&Ii brci Istodobne vpotUto* Mfočntot at M dri«. „■»roda* HMkimm* Meteš *t Si. „SovmU Narod« vd]a T ftfsfel|ftal na dom dostavljen: v*upfavnišftru pse$eman: edo teto naprej . . • . K 24-— cdo leto naprej • , . • K 22%— pol leta . ••••■ 12-— pol teta m m • • . . 11/— ćetrt leta m .;.••» 6*— četrt teta „ ^ • «£• • 5*50 oa meste „ t • • • • 2— >U mesec w • : .^ • 1*90 Dopitf na] M frankirsjo. Rokopisl sa ee vmtaja. OrteteUtroi ■■ifirr« Bllea ftt 5 fv prftHčjn levo,) telilo« it 34. Povodom Najvišega godu dnevi darovanja od dne 4. do dne 8. oktobra 1916. — Kupujte oficijelne znake rinevov darovanja! — Prisfopajte kot udje k društvu „£. kr. avstrijskega zaklada za vojaške velove in sirote". m DfaiE poroii. DunaJ, 6. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. Fronta proti RomunijI. V utrieni poziciji na zapadnem robu gozda Persanv so avstro - osr-ske in nernške čete generala infan-terije von Falkenhavna napadle so-vražnika in ga popohioma porazile. V rokah napadaicev ie ostalo kof plen 2$ poljskih topov, 2 težka topa in 13 infanterfjskih topov. Vjeta sta bih 2 častnika in 220 raož. Tuđi boli proti severu v prostoru pri Hornc-rondu in vzhodno od Magvarosa naš napad ugodno naoreduje ter smo vje-li 2 časinika in 202 inoža. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Poskusen napad Rusov pri Bo-horod^arJh smo zavraiti. Sicer nobe-nih dogotikov. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske g a. Sovražnik je poskusi! včera] zvečer zopet prebiti našo fronto med Naralovko in Zloto Lipo. Naše hrabre čete so obdržale do zadnjega svoje pozic?je proti štirim napad sm j v masah izvršenim z noćnim« ruski-mi četani*. Naše čete so v?ele 510 mož. Tud] pri annadi generalobersta von Bohm - Ermodia se je razfcilo 5 sovražnih napadov na pozecijd lugo-vzhodno od Jasfnov ob vztr?jnost: branitelia. Posrečeno podvzet'e iuž-no od Manaiova ie dovedlo do za-vzetia ne!:e ruske prednie pozicije. V VGliniji. kjer ie v sp!ošnem nastopil po snnfh boilh 4. oktobra mir, smo stfadko zavrniii posamen napad v okolici Kisjelina. Skupni pien iz teh bojev se je zvišal na 6 častnikov, 622 mož in 8 strojnih pušk. ITALUANSKO BOJlSCE: Na Kraški visoki planotl ie tra-lal mečni o^eni ftal'ianskih topov in metal min proti našim poziciiam in prostori za niimi sedai že peti dan brez presJedka. V popoldanskth urah je poskusil sovražnik več infanteri«-sklh napadov. kl pa so se povsod razbili. Ob fleifr.italski fronti stoje po-samezni pouodsekJ pod živahnim topovskim o£n.;eoi in ognjem metal min. Sovražni napad, ki se je pridel v pokrajini Colbricofi. se v našem ognju ni razvil. Na višinah severno od doline Pellegrini snio zavrniii napade neketia bataliona aJpincev. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. Ob Vojusl nobeneiu bolaega de-lovanja^ Namestnik načelnika j;eneralneg» štaba pl. H o f c r , fml. Hs iftt pOio. BeroKn, 6. oktobra. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroca: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeld maršala prestolonasiednika RuprchtaBavarskega. Artiljerijska bitka med Ancro In Sommo se silno nadaliute. Po treh ziutrai pone^rečenili ansleških napa-d:h lik vzhodno oj Ancre so se ra2-vili živahni bo?i z ročntmi granata-mi, ki so trajali tia do večera. Med Morvalom in Bouchavesrtesom so popolfkie napadle niočne rraneoske sile. Čete generala v. Bohnna in v. Garnlerja so krvavo zavrnile sunek med Fregicourtom in Bouchavesne-roni oo trdovratnih hližinskih boiih. Posebno sta se odlikovala pešpoika št. 155. In 1S6. Južno od Ancre se ie strcljanie sčasoma č^tno osvežllo. VZHODNO BOJIŠČE. Fronta generalfeldmar-sala princa Leopolda Bask e g a. Na bojni fronti zapadno od Lučka ie osta! onerrosli nasprotnik vCeraj mlrcn. Zadnje dni smo vjeli tu 6 častnikov in 622 mož ter vplcnili 8 .stro»nih pušk. Med železniškima nro-KzniD iz Broc'ov in Zborova proti I-vomj Je bojno delovanje oživelo. Motntmu sovražnemu ognju so slc-cJIli opetovani silni napadi, ki so se pri Visokem, Dubfcm rn Zarkovu že v ozn]u zlomili, pri BatKovu ob Se-rstii pa so bili od krepkeg^ prot?5un-ka nemskih fcataljonov zavrnjcni. Vjeli s»no 3 častnike in 120 mož. Ob arn-udnj fronti generala grofa von Bothmena so Rusi zopet pričeli z hoiecn na obeh straaeh Zloto Lipe. Neniške, avstrijske, ogrsKe in turske ćete so v žilavem odporu vsakikra. zopet storile, da se te večkrat po nov!jeni naskok ziomH. Sovražni'-:. ki ]e tiit na poisame/nih točkah vdrl, ie oil takoi zopet vržen nazaj ter ie izgub!l 8 strojnih pušk. Pozicije smo do zadnje obdržaii. A r n: a d n a fronta generala konjenice nadvojvode Karla. V okolici DohorodČanov (ob Bistrici Solotvinski) ie ostaj siabotneiši ruski sunek bi ezuspešen. V Karpatih ničesar novega. SFDMOGRASKO BOJIŠCE- Roniun ie zoret poražen. V od-seku Gorgeny so vrela avstro - ogr-ske čete Roaiune iz niihovlh pozicii iusozapadno od Libanfalve, zavrnile bol? proti juga ob gori Bokocs napade ter zopet zavzele na obeh straneh ceste MaTvaros - Paraid dne 3. oktobra IzgubSfeno pozicijo. Zavezniške čete pod vrhovnim povelmištvom Kcnerala von raikenliayoa so po srecnih boiih pri Kohaloma in Kirafy-halmi vrjde sovražnika preko Momo-' roda In Alute. Trdovratno branjena porcija ob Sinci ie za ju risana. Nad 100 mož smo vieli ter vplenili 2 težka tona, 23 poljskih tonov in 13 in-farrtcrijskih topov. Nasprotnik se urrlka skozi gozd Persanv. ZasJedu-iemo sa. BALKANSKO BOJIŠCE. Armadna skupina gim. v. Mackensena. Iz naknadno dosnelih noročil iz-haia, da se j3 posrećilo delu romun-skHi čei, ki so šle pri Rahovu čez Do-navo, resiti se na severnl brec reke. doč?m beži ostanek v vzhodni smeri ter >e zadei ob zavezniške čete in bil un?ću?oč3 poražen. Sovražni nsrradi vzho^rio od železnice Kara Ormarr-C^batinut ki so se tuđi včeraj pono-vi!i, so se zopet ponesrečifi. Zrakoplov in Ieia!ci so zopet napadli z honihami žslezpiške naprave in ta-borišca čet severno od Donave. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Bofgarske čete, kl stoje na Ie-vem bregu Strnme. so opustile v no-či na 5. oktober nemotene od sovražnika nekai naibolj dalcč izpostavlje-m*h kraiev. Prvi generalni kvartirnl mojster v. Ludendorff. Romuni znoua poiženi. Veliko veselje je zavladalo na Ogrskem, ko }e dospelo poročilo o zavzetju Fogarasa. To veselje se je še stopnjevalo, ko se je razvedelo, da je tuđi rudniško mesto Petroseni zopet v naših rokah in da je razmero-mo. maJo trpelo vsled dvakratnega rorminskega navala, VčerajŠnje poro-čik) pa nam prinaša vest o novi veliki zmagi ob sedmograški fronti. V nevzdržnem napredovanju so prodrle naše in nemske čete preko Fogarasa in reke Sinke čez Sarkany in Persanv v gorovje Persany (Gorovje duhov) ter dospele preko deloma čez 1000 metrov visoke gore pri Mag^'a-rosu zopet v blizino Alute in izho-da v kotlino pred Braševom. Na des-nem bregu Alute in severno od F<5-garasa so staK Romuni zadnje dni še pri Baranvkutu ter so se morali se-daj umakniti do Homoroda. Tako so naše čete na tem deln fronte zavoje-vale zopet one pozicije, ki so jih imele zasedene začetkom septembra in preko katerih so bili Romuni prodrli do Fogarasa v zračni crti 4S km, do Baranvkuta pa v zračni crti 23 km daleč proti zapadu. Na tem delu fronte je torej uničen večji del uspe-hov presenetljivesa romunskega šunka takoj začetkom vojne napoveđi. Znano je, da so naše čete zapustile dne 30. avt?usta Brašvo in Sepsi Sz. Gyorgy, danes se z^pet približuj^o tema dvema mestoma ter stoje od Braševa kakih 39 kilometrov, od Sepsi Sz. Gyorgyja pa samo 20 km v zračni crti oddaljene. Sibinj so naše čete tuđi opustile že dne 30. avgu-sta in je danes že v naših rokah. Fo-garas so zasedli Romuni dne 17. septembra, a dne 2. oktobra so ga morali že zopet opustiti. Za Petrosetri so se vršili ljuti boji. Tuđi to mesto so naši zapustili že dne 30. av^usta ter so Romuni prodrli že S. septembra čez gorovje Merisor v dolino reke Strel (Sztrige) pod Hatszeg. Od tam so bili Romuni prepođeni dne 17. septembra ter so naši vdrli koncem septembra v prelaz Vulkan. Pozneje so se vršili hudi boji za goro Oboro-čo, ki so jo Romu ni končno izgubili ter z njn tuđi v dolini reke Jiu ie-žeče industrijsko mesto Petroseny. Tuđi na severu, zapadno od Paraj-đa, so se morali umakniti Rorraini \z svojih pozicij pri Magvarosu. Tem večjega poinena so vse te velike zmage naših čett ker je imela Ro-niunska časa doveij, se pripraviti za svoj nameti, vdreti na S«dtnograško in se je brez dvoma tuđi dobro pri-pravfla. Tem večjega pomana so te zmage, ker je Romtmija -^računala z labkim pohodom do ogrskih nižm ter se je na-detaJa zahvale entente in velikoga piačila zti svt>j vstop v vo}no. Največjega pomena pa so te zmage, ker so pokazale, da klfab brezpri-mernim naporoei rta vseh frontah, zarnoreta Avstro-Ogrska in Ne^nČija zmag^ovati nad moćnim sovražffifcoTn. Brez vpliva na fronto pri Oršovi in v Dobrudži te zmage tuđi ne bodo ostale. Naše vofske pa bodo nadaJje-vale svojo zacrtano pot. Značikio jcT kako deprimirujoČe vplivajo dogodki na ronumski fronti aa razpoložerife v enteetni javnosti. Londonska »Da3y Chronicle« piše v pos£^)nem uvodniku: Senzaciionalni sovražnikovi trspehi na severni in južni romunski fronti so dali nekate-rim opazovaicern povod, pripomniti, da je intervencija Romunov četvero-zvezo bolj preseneiila kakor pa Nem-ce. Priznati se mora, da so Nemci na-pram tej novi nevarnosti na Balkanu pokazali mnogo spretnosti in energije. »Times* pišejo: Nočemo podce-njevati bojne vrednosti zavezniške romunske vojske, vendar lahko konstatiramo, da so centralne države dosegle odločne zmage, če tuđi ne odločilnih zmag. Nemlfea armada je uničila del romnnskega operacijske-ga nacrta, ki je bil preračunjen na počasno prodiranje y boko zasope!. se nasrka! svežega zraka in kmalu po-tem 5tal trdno na nogah. Svojega položaja se ni takoj zavede!, niti se spomnil, kaj se je bilo ž njim zgodilo. Njegov še omoteni razum si je domišlja], da nru kdo streže po življenju in prevzel ga je tako sden strah, da Je zbežal iz sobe in zćsrial po stop-nicah ter vlc4cel §c vedno vratu dr-žečo se vrv za. sefeoj kakor pes bo-nopec. Naenkrat je začutil, da nm stiska nekaj goltanec; obenem Je za-slišal bolesten vzkfik, ki ga je zadel v srce. Obrnil se Ie naglo in zerfedal mlado dekle, ki je bila stopila na vrv, da je Gcorgesa zabolelo za vratom, deklc samo pa je padlo na tla. »Ah, mili bog.« je zaklical Georges. »Ali ste se kaj pobili, gospodična?« »Ne, gospod.« je odgovorila gospodična in je zardela, »a to moram že reci, da imate jako čudno kravato.« Georges je gospodični pomagal na noge, a je kar strmei nad bogast-vora njenih crnih, deviško počesanih las, nad sfnjo barvo njenih oči in nad njeno preprosto, a oftusno oblcko, Iri h je pristojala, kakor golobu perut* mce. »Ta kravata,« je pojasnjevai Georges, »je bik naraesfCBa, da bo zadnja, kar Jih bom nosfl. Ali ođkar sem pogledaj v vaše sinje oči, se mi do-zćmv^L, da bom Se marsfkako, a drn-gačno vtaknil mi vrat« Georges ie snel vrv s svojega vratu hi fc> vrgel v Uižnjo vežo. (Hfšnik, ki jo je pobral, je osem dni pozneje zađe! v loreriji terno.) »Zakaj pa?« je ljubo vprašala sinjeoka in črnolasa gospodična. »Ljubezen me je gnala v smrt. Nova ljubezen pa me zdaj mika, naj živim se dalje.« »Ali — gospod — saj me vendar še čisto nič ne poznate.« »To nrnia nič pomena. O tem vas Še prepričam. Kako vam je pa ime?« »Anffela.* »Tuđi jaz bi vam bil da! to ime. Kaj ste pa po pokticu?« »Ugarrke!« »Shvilja, prodajalka ali tipka-rica.« »UlJndBi Biste, »ospod.« »A uganil sem resnico.« »Ih kdo ste vi, gospod ?c »Mlad mož, ki se skuša ravnali po namkih največjih mislecev.« »Kako to?c »Saj sem vam to pred par tre- nerki dokazal. Nikdar *ne razžalim ženske, ki se ji iz5>odrs»e.« »Saj ste ine ve^idar sami podrli.« »Da, ker ste me hoteli zadaviti z vrvjo, ki se je držala mojega vratu. Ravnal sem po načelu samo-obrambe.« *Ob, naočaia,« je dejaJa gospe-dična Ane^la rii se prB&erno zasme-Jala. vTorej se »e boste obesffi.« »Kvečjemu za va§ vrat, lepa gospodična. Angela.« »Ali ste Wli res trdno odloceni, da si končate živrlene?« >Re§rl me je samo slučaj.« »A zdaj ste odiodeai živeti?,« »To }e samo od vas odvisno, swpocfičva.« »Nalfno srečanie je res veleču-den stečaj.« se Je snrcjala Angela. »Kar smetati se moram.« Georges ua. ie napravil velerer scu obraz in obciiem s topim pogledom objel Anketo. »Zakaj bi aeoske ne verjele x ji Stran 2. * .SLOVENSKI NAKUU-, one 7. oktobra 1916. 230. štev. kn gel esc a ukaz vse ranjene e. !n kr. .vojake pobiti. Moštvo tega polka je povsodi ropalo in plemlo. Ker se je zgodilo, da so ruski vojak i 2amenjali romunske vojake z avstrijskimi ter jih obstreljevali. so doWK Romuni likaz, da si pritrdijo.na £eplce trakove iz belega sukna. V več slučajih se je ugotovilo, da so Romuni prisilili sedmograške kmete romunske narodnosti se v kmečki obleki pridružiti romunskim četam ter se boriti proti našim vojakom. Romuni po-rabljajo take kmete tuđi kot pred-straže, ne da bi jim dali orožje ter jih uČijo, da naj, če bodo zasačeni izpo-vedo. da se nahalajo na sumljivem mestu le iz radovednosti, ker bi radi videli vršeći se boi. Nov romunski vrhovni poveljnik. Preko Zeneve poročajo, da je bil general Basile Zottu imenovan za ro-munskega vrhovnega poveljnika. Uničeni romunski polki. Iz Sofije poročajo podrobnosti o romunskih porazih na raznih boji-ščih ter trde, da so romunski polki št. 15M 20., 30.. 45. in 73. polete desetih drugih polkov popolnoma uničeni. Letaiski napad na Bukarcšto. Berolinska »Tagliche Rundschau« poroča: Sedem nemških letal Je izvršilo včerai napad na Bukare-što. Sedem poslonij je bilo razde'anih in mnogo oseb ubitih ali ranjenih. Preselitev romunske vlade. Za sedež romunske vlade je bilo določeno mesto Jassy, kamor se bodo prihodnje dni preselile oKasti. Marghiloman ln Bratlanu. Preko Petrograda poročajo, da Nemcem prijazna romunska stranka pod Marghilomanom se vedrio napada vladno politiko. Mar^hiloman dol-žl Rusijo, da je zamudila. poslati Ro-muntii pravočasno pomoč. % Donavi in i Dolni. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 6. oktobra. Romunska fronta. Ob Donavi mir. Ko se je končno ponesrečil pri Rahovu izvr-šeni prehcKl Romunov preko Dona-ve, smo z artiljerijskim ognjem raz-dejali materijal mosta, ki so ga bili Romuni potegnili nazaj k svojemu bregn, dočim smo materijal na svojem bregu zbrali. V Dobrudži so se ponesrečili opetovani sovražni napadi na crto Karabadža - Amuzača-DerveH v našem ognju in vsled pro-tinapadov. Vjeli smo 60 Rusov. Ob obali Čmega morfa 5e križarilo so-vražno brodovje. Romunsko uradno poročilo označuje ponesrečeni prehod romanskih čet čez Donavo kot demonstracijo, ki da ie uspela nakar so se romunske čete vrniie nazai na severni breg. Na tem je le toliko resnice, da se Je, kakor izhaja iz nemškega po-ročila, r«s posrešlo delu romunskih čet zbežati zopet na severni donav-skl breg, ostale pa so bile povsem uničene. Da pri prehodu čez Donavo ni šio le za postransko demonstracijo, to je razvidno že iz razprav v ententnih listih, iz med katerih smo navedli pred nekaj dnevi mnenje vo-jaSkega strokovnjaka franeoskega »Echo de Parist. kakor poročajo sedaj iz Sofije, je bil romunski nacrt prav dalekosežen in če bi bil uspel, zelo opasen. Romuni so imeli pripravljene za prehod čez reko 3 pe-hotne divizije in 5 polkov artiljerije. S to skupino so se diti na crti Ruščuk - Rahovo - Tu-trakas ter si ustvaritl trdno opori-š£e za nadaline velikopotesne operacije proti srcu Bolffariie. Kfcr se lim je ta dalekosežni nacrt Domsre*-čil, govorijo sedaj o »demonstraciji«. Demonstracijo je izvršilo 16 ba-taljonov pešpolkov 5.. 10., 20.. 30., 45. in 73. ter ena konjeniška eskađro-na. Te čete so po večini uničene. V Dobrudži se romunsko - ruski napadi nadaljujejo. sovražnik pa si ne more izvojevati nobenega odlo-čilnega uspeha. ŽarisČe bojev je sedaj vzhodno železnice Kara Onnan-Cobadinu. O bojih v Dobrudži poročajo preko Stoekholma po ruskih listih: Boji y Dobrudži so postali zapet sr-ciitejšL Romuni se borijo z vsemi svojimi močmi. Srbski oddelki nai bi bili poskusili predreti sovražne po-ziciie, toda zadeliso na mnogo silr.ej-ši odpor kakor so pričakovali. Srbi so slavno poginili. Le malo jih je bilo vjetih. Ruske in angleške rodbine so zapustile Konstanco ter se preselile v Sulino. Roraunsko uradno poročilo. 5. oktobra. V Dobrudži zelo silen boj na ćeli fronti. Vjeli smo 5 častnikov in 100 mož. 6. oktobra. (Odlomek.) Ko je bila med Ruščukom in Tutrakanom Izvršena demonstracija končana, smo se umaknili na levi breg Do-nave. Rusko uradno poročilo iz Dobnidže. 4. o k t o b r a. Na fronti v Dobrudži so obstreljevale ruske topni-čarke ob Donavi levo bolgarsko krilo pri Radevi in na hribu pri Črni-vodi. Naše prodiranje v pokrajini Radovo - Cobadinu - Perveli se na-daljuje. Vojna naloga Romtinske* Preko Stockholma prihajajo sedaj po zrrragah na Seđmograškem odlotnki iz interviva s Take Jonescu-3em, ki se je boje izrazil: Dcjstvo, da so vse bolnišnice prenapolnjene in da so imeli Romuni že do sedaj toliko tegub, dokazuje, da stoji Ro-nuinska po komai eriCmssečni vojni v najsiinejšem boju. Neuspeh pri Tu-trakanu je Romune mnogo uči!. Kljub re^nfm posc^iem, pod katerimi se je vojna pri čela. je ljudstvo mirno. Da se armada izborno bije. nikakor ne mranjšuje resnosti političnejfa in vo-jaskega problema. Prejšnia naklonjena nevtralrost Romunije je storila nepotrebno, da bi bila imela Rusija veliko armado ob Prutu ter je zađo-stovaJa. da je bi!n bolorarska vojska vezana. Naston R^munlje pa mora sedaj za zaveznike pomenitl več kakor vezarne boćarske armade in nemških in avstrijskih divizij. Za-ve7.nik1 morajo sedaj nostaviti v ospredje balkansko vprašanje in po-rahiti jesen, da prerežejo zvezo Du-naj - Carigrad. Noben uspeh na kaki dni£i fronti ne bo irnel tako veh'kega nomena. kakor ta diecxtek. Naiprej ?e treba uničiti Bolcrarsko s pritiskom s severa in juora. k&i norveška in SDieita. Predsednik švedskegfa plemiške-PTa zbora CastelT>erj? je prinesel glasom kodanjskih vesti s svojega poto-vania na Angleško s seboj vt^k, da smatrajo tam edino Norveško 7a strogo nevtralno, oficijalna Švedska pa pri ententi ni priljuhljena. Kljub temu zadržuje Angrlija v svojih prista-niščih 25.000 vreč kave. določene na Norveško. Druga, za Norveško dolo-čena živrla se nahnjajo v rokah ru-skih in drugih spekulantov, ki živila silno draže. Pili la mirte Mtkc u Km Peti dan strašna topovske bitke na Krmam ie potekel včeraj. Naie uradno Dorocilo pravi, da že pet dni brez pr«ledka traia ogromna artiljerijska bitka na Krasu. Italijani mo-ntjo imeti izredno množino topov, da tako ljuto in brez prenehljaja obdeha-jejo naše pozicije in prostore za nji-mi. \'čwaj smo poročati, da grme franeoski topovi na kraški zemlju novi dalekosežni topovi, ki omogo-čajo sovražniku, da razširja svoje artiljerijske metode. Ti topovi streljajo kolikor mogoče globoko v prostore za iroruo. To nain potrjuje i>noCnje uradno poročilo, Ki naznanja močan ogenj italijanskih topov in metalčev min na naše pozicije in prostore za njimi. Strahovito je to artiljerijsko ielovanje, ki hoče pt>vsem pokončati aaše pozicije, tako da hi infanterija imela lahko delo. ko bi jurišala po artiljerijski pripravi največjega obsega in najsilnejše moči. Toda infanterija italiianska že napada, ali uspehov ni-ina. Takoj ko se je prićela osma ofenziva, smo čuli ob prvih infanterijskih navalih, da so bili italijanski infante-risti odbiti. Snočntc poročilo nam s par be>eda.mi živo predstavlja moćno artiljerijsko streljanje, stopnjevano do najvišje ljutosti, ali tuđi to pot naredi Haliian?lce mfanteri.ie ni«;o imeli uspelia, maTvei so se razbili. To rmm pač nriČa. kako neustra§eno in ne-omajno branijo naši branitelji kraška tla. Po petih dneh artiljerijske^a de-la. kakrŠnega Ttalijani doslej ^e nišo razbijali, stoji crta braniteljev trdno in se ne maje. ne vpo^iba. marveč krepko vzdrži sovražni O9renj in odbija sovražne naskoke. V vojaškem razmotrivanju k poročilu cceneralne-jra štaba čitamo: Italijani napada.io Komensko planoto. čeprav so se izvršili doslci Ie posamezni infanterij-ski juriši, se nahajamo vendar, ko ze pet dm* bohnaioči ogrenj pada na naše pozicTJe, po vzorcu bitke pri Sommi, pred začetkom mfanteriiske bitke. Cadoma razvija sedaj mnogo večje napore kakor v preišnjih bitkah: kor je le mocrel. ie pripr?vil in oognal na bojišče. Najbrže bi rad s to ofenzivo đokončai boje na Krasu, ali trda je obramba. odpor tako žilav, da se mu italijagsko armadno vodstvo ne more prečirditi. in Cadoma najbrže ne goji upaina, da zavojnje z osmo of~nr;vo Kras. Minfster Bissoiati le o* - -^re-bu E. Totija v rimskem pre^rroc+ui Santa Croce potožil: Zrnaca Je §e đaleč, boj pa traja dol^o tn težak je ta bo? in pozval je v«e na fronto z mečem in srcem. Tz Bissolatijevej^a govora zven: iasno, kako malo rpa n?a na uspehe je med italijan. državni VI. Kake zrnate pa Italija sploh ne bo izvoievala. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 4. oktobra, Vzdolž vse fronte artiljerijsko delovanje. Sovražne baterije so jako delovale v odseku pri Gorici in na kraški planoti. V dolini Travfenolo je napadel sovražnik po živahni artiljerijski pripravi eno naših na višinah južnih obronkov leže-čih pozicij večkrat ljuto. Povsodi je bil odbit s težkimi iztfiibami. Na južnih pobočjih Colbricona so izvršili naši silne protinapade in nosrečilo se jim je, da so dosegli novela ozemlja v smeri na vfšino imenovano Colbri-con piceolo. Sovrcžni letal ci so metali bombe na Tržič in ćrn^e male kraje ob spodnji Soči. Eden mrtev, eden ranjen. Lastna let^Iska skupina je bombardiralo z uspehom želczni-ško prr^tnio v Nahrežini. 5. oktobra. Potem ko je na-sprotnik y noči na 4. oktober v do-lini Travi^nolo podvzel proti našim pozicijam na višinah severno reke nekaj diverzijskih akcij. je pognal ponovne napade proti odseku južnih pobočij Colbricona. Povsodi le bil zavmjen. Tekom 4. oktobra je obnovi! po izdatni artiljeriski pripravi s svežimi četami svoje napore in posrećilo se mu je, da ie zopet osvojil naše 3. t. m. zjutraj zavojevane proti Colbricon Piceolo potisnjene pozicije. Na vseh drujrih mestih je bil sovražnik odbit z jako težkimi izguba-ml. V gorenii Cordevolski dolini smo zavrnili nenaden napad na pobočjih Siefa. Z več krajev fronte se poro-ča o intenzivnih akcijah sovražne artiljerije, tako proti obljudenim krajem Sano zapadno Mori, Zborni. Avolti, porenja Deganska dolina, Ti-mau in Paulano, kotlina But, in na Gorico. Napravljene je nekaj materi-jalne škode. Naša artiljerija je odgovorila z uspehom na ogenj, uničila vojaške barake v Ziljski dolini in napravila nered v sovražnih pozici-jah na kraški planoti. Ita!?]ansko - švicarski Incident. Bern, 5. oktobra. (Kor. urađ.) Tiskovni urad švicarskes:a general-nega štaba poroča, da je včeraj ob 2. popoldne ob »vrhu treh jezikov« iz-strelek italijanske puške pasiral švicarsko mejo in je švicarskega fizilir-ja Giorgio smrtno ranil. Italijani v Epiru. Lagano, 6. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Giornale d' Italia«, zapoveduje italijanskemu ekspedicij-skemu zboru v Epiru generalmajor Oreste Bandin. Ker ekspedicijski zbor ni naletel nikier na odpor, iz-javlja »Tribuna« očitno, da mora Italija izvršiti zasedenje Epira podrobno. Gr^ka ne more imeti nlkakih iluzij več. Drugi listi se izjavljaio v enakem smislu in razlagajo deloma, da je italijansko podjetje potrebno, ker ima Valona razsežno zaledje, deloma, da je posledica sedanjega <1TTom!jivega držanja Grške vsled če-sar se je tud! sklenila italijanska pod-pora solunske armade z zapada. Iz listov je dalje razvidno, da postopa-nje Italije Rrškega kralia in rudi Ve-nizelosa cx?{3:anja od četverozveze in Je obenem oma jal r> zaupanje do osrednjih držav, polepr te^ra skušajo prikriti sebičen interes Ttalite s trdit-vijo. da ima Italija pritrdilo svojih zaveznikov in da jamči za izvedbo sklepa londonske konference glede Al bar? i je. Lugano. 5. oktobra. Italijani so zasedli grsko južno Albanijo. Dne 2. oktobra so se jzkrcali v Santi Qua-ranti, drugi dan so prodrli ob Vojusi in Drini navzgor ter so zasedli Argy-rokastron in Delvino. PristanišČe v Santi Ouaranti je za izkrcanje čet jako ujjodno. Posebno važno je, da vodi od tod dobra cesta v Korico v zapadni Makedoniji. Italijani si oči-vidno nameravaio trajno prilastiti severni Epir in konečno tndi otok Krf. Nadalje pa hočejo najbrž prodirati proti Korici, da bi tam prijeli Boteare z boka. Ali so za tako ekspedicijo dovolj močnl, je drugo vpra-Šanje. Italijansko uradno poročilo. 4 oktobra. Balkansko b o j i š č e. Lastne kolone so kora- čudeže? Saj znajo ženske vendar same čudeže delati,« »Vi pa, ki zahtevate od žensk večno zvestobo, ali jim hočete dati dober izgled?« -»Poskusite pri meni, gospodična.« »Moški večinoma silno mnogo zahtevajo. ne da bi do tega imeli pravico. Vedno hočejo, naj uboge ženske plaćamo kozarce, ki so jih moški razbilij« Georges je novi znanki galantno ponirdil roko in je rekel: »Saj greva lahko napreL ne da bi vzbujala kako pozornost. Poi- diva?« »Kam pa pojdeva?« »Zdaj ie kmalu poldne; vi gotovo še niste obedovaji.« »Še ne!« Prav! Nekaj korakov od tod, v ulici Daunon, poznam malo restav-raciio, kjer se dobiva knežli obed. Tam lahko drug dmgemu pojasniva svoje razmere in sjdetreva po odkri-tosrčnem razgovoru in natančnem izpraševanju vesti primwen dogovor za prihodnjos*.c Neka) trenotkov pozneie sta se-dela v prijazni restavracHi. Pred nfi-ma ie duhteia zUota ViirlMrt »Zdaj torej,« je vprašal Geor-ges. »izvolite mi povedati, s kom imam Čast govoriti." »Lujiza Angela Dray, hči po-morskega poročnika. ki je padel vr Tonkinu, in častivredne njegove so-proge. ki ima zdaj v Bloisu trafiko. Jaz, ki me vidite, pred seboj, sem izvršila konservatorij in imam diplomo za podučevanje igranja na kla-virju. Tri gospodične, hčerke spošto-vanih meščanskih rodbin se hodijo k meni učit in mi plačuje vsaka po Štirideset frankov na mesec. Zdaj veste, kdo da sem in kako živim. In vi?« »Georges de la Frange, nasled-nik ene najstarejših gaskonjskih ro-dovin. Moj oče je bil profesor retorike na liceju v Bergevacu. moja mati je bila . . . njegova žena. Prišel sem v Pariz, da zatemnim slavo nal-slavnejših pesnikov. Moja dela izha-jafo vsak mesec v glasilu brivske zadruge in v podobnih literarnih pu-bMkacijah. Dve gledallški igri ki sta bili predstavljani na odru društva odvetniških soticltatorjcv^ Sta znatno povećali moj literarni ugled. Profesor retorike, stvoritelj moje osebe, mi pošilja vsak mesec potrebni dro- manjka samo Ijubezen. A mož, ki isce grlice, je doslej naletel na same race in srake.* xŽenske pa iščejo orie in golo-be,« je dcjala Angela. »naletavajo pa na pave in papige.« »Tvoj za veđno,« je dejal Georges in je dvignil kozarec. »Tvoja za vedno,« je potrdila Angela in trčila. Uredila sta si uzorno stanovanje, ki je vzbuialo občudovanje in zavist vseh znancev in znank. Po kontemplativni ljubezni ju je pola-goma crescendo prevzela tista liu-bezenska strast, pri kateri Ijudje kar tidijo in se grizejo. Minulo Je petnajst mesecev. Ge-orges Je literarno napredoval in za-čd Je dobivati pisma z nadpisom »Odlični pesnik«, »Veieslavni sla-vece, medtem ko )e Angela vse boli uvWevala, da se nikdar ne uresnifii njeno upanje, da ne postane nikdar Georgesova žena. A ka] potem? Ali na) prelde v druge roke? In potem zopet v druge in potem dalje, toliko časa, da oveni lice, ugasne ogenj oči in jo zasuje preziranje? Georges Je spisal med tem igro in ta Je bila z uspehom uprizorena. S Mtai iku Briandu deputacijo, ki naj dobi pojasnila o zadnjih dogodkih na Grškem in o ooreclhah v korit četvero-zvezne orijentalne armade. Turska voins.' Boli na morm. TURSKO LRADNO POROClLO. 5. oktobra. Perzijska fronta: Z ozirom na zmagovite osvobodilne operacije cesarske oto-manske armade v Perziji so se dvig-aili proti Rusom perzijski Baktiari in so osvobodili mesto Ispahan. Mnogo že več tednov trajajočih jurišev Rusov na kraj Bidjar (110 kilome-trov severozapadno Hamadana) je bil popolnoma odbitih in je odlocilno poraženi so\Tažnik zbežal. Poleg mnogih izgub na mrtvih, ki smo jih prizadeli sovražnlku, smo mu tuđi odvzeli mnogo municije.orožjaindru-gega voinega materijala. Ruski napadi na Kiamirek (30 km severno Revandusa) so končali s porazom sovražnika. Rusi so bili nazaj vrže-ni. Na kavkaski fronti v obče le praske, pri katerih smo napravili vjernike. Na levem krilu je bil odbit ruski napad. — Egiptska fronta. Trije so\Tažni letalci so prišli 2. oktobra nad El Ariš in poskusili me-tati bombe, a so jih naši obrambni topovi prisilili, da so morali bežati. Eden aparatov je bil poškodovan. Na drugih frontah nic posebnega. 6. oktobra. Fronta ob Fellahiji. Napadu podoben ogenj. ki ga je začel sovražnik na obeh bregovih na našo fronto ob Fe-moral umolkniti. Dognano je, da je Iahiji smo pripravili do tega, da je sovražnik vsled našega napada 27. septembra izgubil nad 300 mož. — Perzijska fronta. Na levem krilu praske. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu smo v odseku Ognot potisnili svoje pozicije naprei m napravili vjetnike. V sredi-šcu spopadi patrulj z dobrim uspehom za nas. Na levem krilu ]e bil sovražnikov^ napad na gotove dele naše fronte odbit s krvavimi rzgu-bami zanj in smo napravili nekajvjet-nikov. Na drugih frontah nikakih po-membnih dogodkov. — Na gali-š k i f r o n t i je sovražnik 4. t. m. na-pravfl novič s silami, močnejštnri od naših, silno But napad. Kakor prci-šnji, je bil ta napad, na vseh ddih fronte od naših hrabrih čet popolnoma odbit. Sovražnik Je imel težke !*-Sfube. Napravili smo 300 vjetnikov. Podmorski čolni v Ledenem raoriu. Amsterdam, 6. oktobra. Po poročilih kapitana pamika »Baink«, je pet nemških podmorskih Čolnov ob obrežju iMurman, ki blokiralo Ledeno niorje do 42 stopenj, tako da ne more pasirati nobena trgovska ladja. Norveški vojni zavarovalnici so podmorski čolni napravili v zadnjih dneh ! nad štiri milijone kron škode. V zadnjem tednu je bilo v severnem T.c-denem morju potopljenih norveških lad'j s skupno vsebino 13.000 ton. Deio enega saniesra podmorskecja 4 čolna. Kodanj, 5. oktobra. (Kor. urad.) > Nationaltidende poroča iz Christi-airije: Neki pomorščak posadke par-n:ka »Leile« iz Bergna, ki je bil torpediran od nemškega podmorske^a čolna, poroča o potppitvi 13 arsgle-ških stražnih la-dij tako - le: Podmorski čo!n je privezal naš čoln na sebe. »Weare good men« je rekel po-veljnik k nam. Medtem ko je nato po-taplja! onih 13 angleSkih sovražnih ladij, se je vozi! podmorski čoln neprestano okrog flotilje, da mu nobena ladja ne uide. Ko smo prišli na krov zadnje stražne ladje, na kateri je bilo že 111 mož, nas je poveHnlk podmorskega čolna kratko napovo-ril. Obžaloval je, da mora potopiti lad;e. toda vojna je; storiti na hoće vse. da se ne izgubi nobeno ilovesko življenje. Cez noČ smo ostali na krovu ladie. Zjutraj nas je prevzel neki norveški pamik. Moštvo s podmor-skega čolna je prioovedovalo. da se že tri tedne ni sleklo. sedaj pa se bo-do vmila v kako nemško pristanišče ter dobili 10 dni dopusta, nakar jrredo na novo vožnjo. Podmorski čoln je imel izredno mnogo uspeha. Kratko pred torpediranjem pamika »Leilec je potopil neko dansko ladjo. dan po-prej pa 8 angleških stražnih ladij. Tako je podmorski čoln tekom treh dni potopil 22 lađi}. Pantfk z 18.000 tonain! potopljen. London, 6. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša, da je bil od vlade kupljeni parnik »Franconiac (18.150 ton), prtj last proge Cunarđ, včeraj v SredozcSmskem mor}u po-toplj« od KOTtfeega podmorske^ čolna. Parnlk tašnt ni ind čet m krovu. Dvanaitt mož posadke pocre-šajo, 302 moža sta bila rešena. »Franconia« je imela baje vređsost 25 milijonov kron. Poiop*ie«e ladle. Potopljene so bile norveške ladje »Knut Jari« (1070 ton), »Nestor« in »Brimsk«. Vse te ladje ao bile potopljene v Ledenem morju. Proti podmorskim čolnom. Angleške priprave za uničenje neraških podmorskih Čolnov v Kanalu, opisuje neki ameriški ilustrirani list tako - le: Na pripravnih me6tih se nahajajo v razdalji 80 metrov drug od drugega železni plavajoči sodi, zvezani med seboj z železnim kablom. Na tem kablu visi jeklena mreža s širokimi odprtinami v precejšno globočino. 2e pri najmanjšem šunku ob mrežo potegne žica najbližji sod pod vodo. Mnogo čolnov, dolgm po 14 metrov, patru-rjira neprestano ob tej zatvori. TI čolni imajo zelo moČne strofe po 1200 do 1600 konjskih sil in brzino 40 morskih milj ter so oborožem samo z enim brzostrelnim topom, ki lahko prebije podmorski čoln. Ce se potem podmorski čoln dvigne, ker sicer ne more ne naprej, ne nazaj, ga sprejme toča krogel. Ce pa se podmorski čoln ne dvigne, caka zgoraj »Smrt pod-morskih čolnov« 5 dni, v katerem času se mora moštvo po brt so ©svoide netnške čete Smede-revo. Na vzhodni srbski fronti pa se je zbirala velika bolgarska armađa, kl }e le še čakafa na povelje, da udari na Srbe. To se je zgodilo drugi dan po padcu Smedereva. Bolgari so na-padli Srbe pri Kruševcu in s tem se je pričela boćarsko - srbska vojna brez vojne napovedi. Vesti iz tiMB ta1. Odlikovanje. Cesar je podelil iz-jemoma in iz Najvišje milosti stotni-ku v rezervi tržaskemu ramestniku dr. Alfreuu baronu Friies - Sk«-i e ; u 2. polka tirolskih cesarskih lovcev naslov in značaj majorja v re.rcrvi. Goriški nadškof je obiskat te dni begunska taborišča v Wa^ni, Bru-cku in SteinkLimmu. Okrajna posojiinica v Konrnu posluje v Celju, Schillerjeva cesta 3 (Zadmžna Zveza). Tja se naj naslav* ijajo fve^tuelna pisma in posiljatve. V rustiern vjetni^tvu se nahajajo poleg seznrunov izgnb: Ivan Zajec s Tolminskega v Selu Kemije pri Lukojanovu. Aloj^ii Z o r z u t iz Brd v Samnzi. :>ba 97. polka. V itaKjanskem vjetrJštva se ra-hajajo poleg seznama iz>?ub št. 437: Ivan Keber. črnovoiniški poddeset-nik; Andrci Lavrencič. Fran Lavrcn-čič, Josip Siničič, Ciril VidiČ; vsi ti vr kraju Viterbo, provinca rimska, vsi so iz tforiškesa okrajnega g!a-varstva, razven Andreja Lavren":i- Vipavsko novo vino se prodala hektoliter do 140 K. Letošnia v:nska letina zr?.5t\ k^maj rretiinn bnske. Zaplen:2no imst'e. Uradni list ra7?!aša sklep trža^keira de?.e!ne^a sodisča. po katerem se zaplenja ituetje dr. Mktorju C e s c 1 u 11 i j u. cdvetniku in b:\semu podžuranu v Gcrici. sedaj od?otnemiu ker .303 K 98 v, dnevno povprečno 7186 K 14 v. Umri je v ftke^nju pri Trstu Gospod Ivan Marija Fonda, trgovec in pnsestnik. v starosti 64 let. Drugi sad čre*nie. S Trsata nri Reki Dorocajo, da je na nekom po-?estvu črešnja dru^ic obrođila; sad še ni pra^,- ?reL Pole^r čreš^nj so drugi č vzevetele tuđi siive. Predstava opere ^>Fau?t« v Pu-lju. One 4. t. m. se je pe!a v gledalištu v Puliu Gounodova opera »Faust«, niedaiišče }e bilo raznrnJano. Predstava je uspela prav dobro. Umri je na Malem Lošinju rmi-rovlTc-ni profesor in deže^ni posb.nec istrski Ambroz Haračić, roicn !eta 1S55. Pokojnik ic bil zaslužen šolnik in vri naroden mož. V Poreču, v glavnem mestu Istre, se je še ni dolgo tega zameta-valo in zaniČevalo vse, kar ni Mio italijarsko. Ta doba je prešla, sedaj se hrvaščina ne zametuie in zaniou-je ne v u rad ih in ne v trerovinah. Jeden vagon malih rifcic ie dala vojaška uprava v Zadru mestni ob-Čini. da iih razdeli med revneiše pre-bivalstvo. Smrt med begiinct. Umrfe je v ljtiblianski deželni bolnici 171etna Su-zana Š k r i a n e c, bivša prodaja!ka v Drufovkovi trgovini v Gosposki ulici v Gorici. Smrt med tegunci. V Mokrono gu je umrla 52 let stara Ivana Š i n i-g o j. posestnica iz Dorrberjra. Na GrosuoHem na Dolen^kem je 20 ćružin iz Sempetra. Voleje Drage in Renč. Kmetom rridno pcmagajo pri delu. Raztreseni so begunci po vsei Kranjski deželi. posebno na Po-lenjskem. Nekateri begunci se selijo na Štajersko, kjer dobe državno pod-poro 1 K za osebo na dan. Državna podpora se na Kraniskem ne izpla-čuje. Kdo ve kaj? O Ferdinandu Bav-conu, ki je stanoval v Gorici, Cipres-na ulica 2, se ne ve nič, kjer se na-baja. Morda je ostal v Gorici. Ako bi kdo vedel za njegovo bivališče, naj sporoči na naslov: Dora Rivec, Sdmmerein am Leithaberge 61, Spodnje Avstrijsko. Kdo kaj ve? Fnrac L i č e n, c. hi kr. eskortni komanlant v Ribnici na Pohorju (Štajersko), prosi obvestila. k]t se rahajajo rodbina Franc m Ivana Ličen In nevesta Jotipina Li* čen s Stirimi otroci U Rilu iiJiiMi pri Kdo ve kal? Jožefa Kerševan z Gradišča. stanujoča v Strahomeru hISna št. 14, p. Ig pri Ljubljanu želi izvedeti, kje se nahaja sedaj njen mož Ignacij Kerševan, železničar, ki je služboval v Rlhembergu. Tem potom se mu naznanja naslov žene oziroma se prosi, da jej sporoči kdor bi vedel, kie se nahaja njen mož. RozaHja Vižln z Gradišća, sedaj stanujoča v Strahomeru št. 14. pri Franu Mavcu, p. Ig pri Ljubljani, ne ve nič, kie se nahaja njen mož Fran. ki služi pri havb. bateriji 35. in je pi-sal zadnjic z Dunaja iz rezervne bolnice št. 2. Tem potoni se mu naznanja naslov žene oziroma se prosi, da sporoči na gorenji naslov kdor bi vedel, kje je sedaj Fran Vižin. — Istotam v Strahomeru stanuje tuđi Jakob Vižin z Gradišća, ki naznanja tem potom svoj naslov g. učitelju Jakobu Rojiču. Išče«o se: Ivan M a h n i č, rvod-častnik v Tambovu. Rusija, bi rad izvede! za svoie starše Ivana in Ana M a h n i č; Ivan Mahnić je vpokojen oro/niški stra;^mojster. — iMihael B a i t, taboi!r*ka bolnica, baraka 2, T.ebring na Staierskem, išče Terezo R a .11, rođeno F i 1 e i. z bratom Antonom: Valentin K 6 f 1 e r, poddeset-nik, 4. stntn?ja. Choim, bi rad irvedel np.slov pod?»or5kega župana. Voditelj oori^ke ^hihcpernnice Tvan R e -š č i c\ se^pi na Orrr*!! pri Vovem mestu. isče gluhrjnerreTi to^etne^n ^e-čkn Josi na /orzenona ?7 Mo§e r-ri T očnTkn. Kdor k^i ve o Ro5t*nnu M urini, rnipnem leta 1*78 v Ste-veri^nu v Rrc^h. ki je n;1še1 ^ tam 25. mnJa 1915. nai sporoči filijolki Pde?ecra kri^i nri oi^oru z* be^nnce -/ iii^r? na Pi'naju !.. L^ndskrongasse 5tev. 1. Krepak, zdrav in poln živc^a zanimanja za prihociniost doseže jutri, dne 8. oktobra, starosta slovenskih politikov in bud-teljev Luka Svetec svoje devetdeseto leto. Kakor živ spomenik izza časa narodnoga prebujenia in prvih bojev za po-goje narodnega življenja, stoji med nair.i; usoda mu je naklonila tako izređno starost, kakor da si ga je izbra!a za pričo, kaj zrase iz srme-na, ki so ga v najtežavnejših raznie-rah sejali on in njegovi vr^tniki. V onih časih. ko se je rodil Luka Svetec, pravzaprav ni bilo ne slovenske dviniuvine, ne slovenskoga naroda, kajtl slovenska zemlja je bila razcepljena na sed^m dežela; se-dCiii mej je ločilo slovensko prebi-valstvo, b-edem used mu je bilo danih, a pokrajin nišo ločile samo gore in vode in mejniki, nego ločil jih je tuđi Guli. Med njirni ni bilo vezi, med slovenskim prebivalstvom ni bilo mnlo narodne in še manj skupne Zuvcr-'ii, nad v-sem pa je vialaio ali tujeredno ali raznarodeno funkcijo-narstvo. v v^aki deželi dru^ačc, v vs?ki kronovini po drugem sistemu ... Slovenski narod je bii prvi med vsemi narodi sedanje avstro - ogr-ske monarhije, ki je postal deležen narodnih in svobodnostnih idei za-pac-a, a razmere so nanesle, da je prisel ob vse in je izgubil prav v na-ro'Jnem oziru vse ono, kar mu ie obetalo nailepšo prihodnjost. Poleg nezavednega, materijelno slabo sto-ječe^a kmeiskega prebivalstva je živclo narodno ali potučeno ali indiferentno, tesnosrčno malomeSčan-stvo ozkcga obzorja nad vsem pa je Rospodaval sistem, ki ni trpel nika-ke?a narodne^a gibanja. V teh žalnstnih časih ie bilo le neka] malo inteligence, ki je gojila narodno misel. Vsaka orranizacija ie bjfn prenovedana. vsako politično delo oriemoRočeno. A vendar se ie širla narodna mlsel. Kar so storili filozofi za probujanje nemstva onih časov. to so storili slrvanski jezikoslovci, zsodovir.arji in starinoslovci za prebujenje slovanskth narodov v Avstriji. Prešeren je b!l ustvari! iz slovenskcra jpz'ka kn^en kuituren instrument. ^Novice« so v obliki mi-toTogičnih »n jezikoslovnih raznrav sirile narodno zavednost. Iz takega niiljeja je zrasel Luka Svetec že kot dijak narodno nr-vdušen. Obiskoval ie sole v Kamniku — rojen fe bil v Podgorju pri Kamniku — in je v bur-nem letu 1848.. ko je prvič z vso močjo udarila na dan narodna ideja, dovrši! ljubljansko gimnazijo. Videl je revolucije na Ogrskem, na Duna-jti in v Italiji, videl, kako so Slova-ni resili monarhijo in vzlic nastali reakcili ohranil v svojem srcu za-upanje v prihodnjost svojega naroda. Dovršivši pravne nauke, je moral na Hrvatsko v službo. L. 1854. je postal avskultant, potem sodni pristav in končno samostofni sođnik, udeleževal se narodnega gibanja med Hrvati, kolikor 1e to pač hilo mogo-če javnemu urađnikti. a leta 1860. je zapustiti Hrvatska Vrnfl nje na Kranjsko, »luiboval pri sodišču v Kočevju in na Brdu in postal leta 1866. magistratni komisar v Ljubljani. Toda narodna večina v ljubljanski občini je padla in nova večina je zanjo preveč narodnega Svetca, ki je bil sele 40 let star, poslala v pokoj. L. 1871. je postal Luka Svetec notar v Idriji in leta 1872. v Litiji, kjer je izvrševal notarijat do zadnjega časa in kjer živi še sedaj. Strah je spremljevalec, ki ima tisoč oči. Resničnost 4tega izreka iz-pričuje tuđi slovenska politika. Narodna naša stvar bi bila danes dosti na boljem, da ni bilo med slovenski-mi političnim! voditelji toliko mož, ki so se bali vsake zamerice. Luka Svetec ni poznal niledar strahu. Vedno je stal na staiišču, da ima po-litik dolžnoot, povedati popolno res-n?i.-o in ^edno se je zavedal, da ie vsak narod sam stvaritelj svoje usode. Beseoa je prazna, če ne zna ljudi navdušiti za dejanja. Ko je po katastrofi v Italiji I. 1859. morala država opustiti stnri sistem, ]c bil Luka Svetec med prvimi, ki so najod-ločneje razvili narodno zastavo in na tisoč in tisoč src razvneli za velike zr.htcvc slovenskoga naroda: slovenske sole, ljudske, srednje in visoke, slovensko uradovanje nai bo ravnopravno z nem*ki:n, za Slovence posebno višie sr.dišč.e in združenje vseh slovenskih pokrajin, to je ze-dinleno Slovenije Kakor ogeni so se ra/širile te ide'e po vsem Sloven-skem, duh je prema^al provincijalne meje in vsai v čustvovanju, v miš-iicniu. v hrenenenju ie bil narod edin in ves 7j % zet za re prepocroje slo-venske^a Pivhenja hi je dmes še boli kak' ? kdai n*;r»rei- Z vneto besedo se je Luka Svetec bori! za slovenske ideje v razliČ-nih korporacijah. V deželnem zboru, v državnem zboru in v delegaciji. V kranjski deželni zbor ie bil izvoljen prvič 1. 1S63. v kočevsko - ribniškem okraju in octeni še večkrat. Kranjski ćčž. zber ga je 1. 1367. poslal tuđi v državni zbor, v katerem je dne 3. juni] a 1867. pobijal dualizem. pri katerem vprašanju je en dei slovenskih poslancev storil svojemu narodu neodi:ustno škodo. L. 1871. je bil Svetec zopet izvoljen v državni zbor, ki je pa bil kmalu potem po padcu grofa Hohcn\varta razpuščen, tako da ni bilo prilike za kako akcijo v prid slovenski stvari. L. 1S73. se je Svetec odpovedal deželnemu poslanstvu, a se je leta 1877 zopet dal pregovoriti, da je kanciairal v kamniško - brdskem okraju ter bil tuđi izvoljen. Pozneje je do 1. 1895. zastopal litijsko - krški-trebanjski ekraj. Bil je vedno jako vesten, natančen in delaven pcsla-nec in si je pridobil mnogo zaslug za svoje volllce tuđi v gospodarskem oziru. L. 1S95. ni bil več izvoljen. To je bila posledica njegovega poštene-Pfa, ener^ičnerca nastopa povodom I. katoliškega shoda. Tedaj se je Svetec postavil na stališče, da je treba edinstvo med Slovenci ohraniti na narodni podlagi in izvajal je iz. tega vse konsekvence. Tišti, ki so ga toliko let priznavali za enega prvih narodnih voditcljev in najzaslužnej-ših voditcljev. so ga strmoglavili. Od tedaj se Luka Svetec ni veČ direktno udeleževal političnoga de-la, a podpiral je z besedo in z dejanji vsako narodno stvar. Slovenski stvari je Luka Svetec posvetil vse svoje rroči. Budil je narod in ga vodil v političnih in gospodarskih stvareh, budil je narod s pesmlmi in povestmi, s kritikami in iezikoslovnimi razpravami in bil eden izmed ustanovnikov in načelni-kov osnovalnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda, deloval zanjo koli-kor in kjer je mogel, ter je ves čas njen podpredsednik in že dolgo let tuđi njen častni član. Tako mnogostransko in veleza-služno je delo sedaj devetdesetlet-nega rodoljuba Luka Svetca. Naj bo čestitijivi starček prepričan, da so njegove zasluge za slovesko stvar neizbrisno zapisane v vsakem slo-vrenskem srcu in da mu vsak zaveden Slovence želi, naj bi mu bilo uso-jenih še mnogo srečnih let. Dnevne vesti. — Imenovanje. Cesar je podelil naslov in značaj generaištabnega zdravnika višjemu štabnemu zdrav-niku I. razreda v r. Edmundu Q e -d u 1 d i g e r j u, imetelju Franc^ Jože-fovega reda in sanitetnemu šefu v Ljubljani. — Odlikovanja. Cesar ie dovolil Nj. c. in kr. visokosti feldmaršalu nadvojvodi Frlderlku spre-jeti in nositi zlato medaljo otoman-skega reda rdečega polmeseca, ge-neraloberstu Frideriku baronu Oe- pruski medalji Rdečega križa 2. in 3 razreda. — V priznanje hrabrega ir uspešnega nastopa pred sovVažni-kom je cesar podelil pplkovniku Ferdinandu S v o b o d i poljskega top-ničarskega polka št. 3. viteški kri-žec i^eopcidovega reda z vojno dekoracijo. — Odlikovanje. Cesar je izjemo« m* najm;iostljiveje podelil sekcjjske-mu šefu v p. Marku O k r u g i ć u naslov in značaj sekcijskega šefa v III. činovnem razredu. — S srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je bil kot mornariški leta-lec odlikovan c. in kr. mornariški kadet Feliks B i b e r, sin podravnatelja mestne užitnine Alojzija Bribra. S tem je peti sin te ljubljanke družine odlikovan. — Odlikovana profesorja. Kakor poroča naknadno naredbeni list sta-jerskega deželnega šolskega sveta, sta bila s signum laudis odlikovana rez. naćporočnika Karei Tribnik in Josip Pirnat, oba profesorja na mariborski višji gimnaziji. — Pade! je dne 17. septembra na italiianskero bojišču pri Janini c. kr. častniški namestnik Josip O a b r o v-§ek iz" Metlike. Pokojnik je bil za izredno hrabrost pred sovražnikom trikrat odlikovan, in sicer s srebrnima kolajnama I. in II. razreda ter s srebrno nemško kolajno. Tuđi Je bil v priznar'e posebnih zaslug povišan za častniške?a namestnika. Žal. da mu je usc-da, kakor mnogim njegovim rojakom. prerano prestngla nit življenja. Čnst ntecrovemu spomiuu! — Iz ruskega vjetništva se 5e o^lasil cnoletni prostovoljec Zdrav-ko Bernik iz Ljubljane. — Darovni dnevi v Ljubljani. Snored prireditev: Danes (sobota, gole prosf dan): a) Srednješolci pobi-raio po hišah od stranke do stranke darove v čistem denarju in priglase za pristop k društvu Avstrrskega zaklada za vojašire vdove !n sirote, b) od 10. me pređpoldne do večernega mraka prodajajo mlade dame po mestnih ulicah, tr^ih in javnih lokalih znake, cvetlice, karte, bonboncke i. si. V obeh Kino-gledalisČih se vrše dobro-delne predstave, d) Zvečer bo v Ce-sarja Franca Jožefa jubilejskem ^leda-lišču dobrodelna predstava. — Jutri (nedelja, poslednji dan darovanja): a) Nadaljuje se do poljubne ure javno razpečavanje znakov, cvetk i. dr. po mestnih javnih prostorih. b) Od pol 12. do pol 1. popoldne koncertira v Zvezdi vojaška godba. c) V obeh Kino-gledeliŠčih se vrše dobrodelna predstave. — Skrbstvo za ietične vojake. Od ministrstva za notranje zadeve ustanovljena Avstrijska družba za zatiranje jetike, ki ji je odmenjena četr-tina dohodkov darovnih dni, ima namen, na novo ustanavljati zdravilišča za bojevnike, ki so oboleli na jetiki, hkrati pa namerava primerno izpolniti že obstoječe zavode za tuberkuloz-nike. Okrevalnice, domovi za rekonvalescente po jetiki, sole v gozdih i. si. zdravstvene naprave naj podpirajo in dopolnujejo delo zdravilišč. Za težko obolele jetičnike treba urediti posebne hiralnice. da se po možnosti omeji razširjanje te opasne bolezni in da se bolnikom zagotovi primerna in dobra oskrba. Treba pa tuđi povsodi ustanoviti oskrbovališča, ki bodo vso svojo pozornost posvečala fodbinam jeričnikov in z veščo roko posegrla vmes, koder se pojavi opasnost. Le na tak velikopotezen način bo mo-goče uspešno kljubovati temu nevar-nemu sovražniku, ki preti z uničenjem Ijudskega zdravja in ljudske življenjske sile, inga zatreti. Za vse to ogromno zdravstveno poČetje pa treba velikih svot denarja. In zato se Avstrijska družba za zatiranje jetike obraća do dobrosrčne javnosti s prošnjo, naj po možnosti prispeva k njenim dobro-delnim namenom. Kdor da njej, ne stori dobrote samo vojnikom, ki se kot jetičniki vračajo domov, ampak tuđi svojim civirnim bližnjikom in pravzaprav tuđi samemu sebi: saj pomaga pri zatiranju sovražnika, ki ogroža tuđi njega. — »Glasbena Matica« v Liub-Hani. V torek, 10. oktobra 1916 ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Uni-onc povodom darovnih dni na korist vojnim invalidom, jetičnim vojnikom, vojaškim vdovam in sirotam dobrodelni koncert (12. dobrodelni koncert tekom vojne). Sodelujeta slavna hrvatska umetnika: virtuoz na violončelu, gospod profesor Juro Tkalčić in klavirski virtuoz, gOr spod profesor Herman Oruss oba iz Zagreba. Spored: 1. Koncert^ za violončelo in klavir v A-molu Saint-Saens. Allegro non troppo. Allegro con motto. Allegro con moto (v enem stavku). 2. a) Nocturno v F-mollu, b) Valček v As-duru za klavir Chopin. 3. Varijacije na rokokoški tema Cai-kovskij. Za violončelo in klavir. 4. a) Ljubavne sanje, b) Rapsodija, za klavir Liszt. 5. a) Largo Leclair. b) Hajd u kolo. Tkalčić. c) Intermezzo, Sitt. č) Ob vedometu, Davidov. Za 230. Stev. .olJUViiN^Ki NAKU)*, one 7. oktobra utlfe Stran 5« rom: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 K. Stctf-* šča po 1 K, za dijake in dijakinie po 60 v. — Preprodaja vstopnic v tra-flki v Prešcrnovi ulici St 54. ln na večer koncerta od 7. ure napre] pri blagajni. Prebit^k se izroči odbor« za prireditev :: •s © ti S JE ZZ s* © "■3 O § ST B © © er • "-^ Majeenejte dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčniko? Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova olica 4. IPATENTEI ■ vseb deiela tzposluje inienir 689 I ■ XMaU CtrJBSiBHAUS, oblastveno avtor. in zapnse2eni patentni odvetnik I I na Dnnaju VI^ Marl»Kilfer*tra»se 4t. 37. I ^aggaaigggimigggllKgggKlgil^ggglraHggkgiagKggmtHgiLkaimKiji i - lovama oljnalib han, laka ii ližu ■ j | BRATA JS EBERL j a * 121 ) S Prodajalnica. lilhlllli!! Delavnicai I i Miklošičeva ulica ŠL 6. LjUij(lUQ Igriška ulica štev. 6. I " nasproti hotela „Union". • ■ - Električna sfla. ' dnmsiio in ofroiko konfskcilo žalo aoJidtte tvrdke NI. Kristofič-Bucar Ljubljana, Stari trg itev. 9. — Lastna hiia. ■«laM«|i« Wm~ KMTVME "fH Ma|MT«|ta U L U L L ror"#' *^»««,'«Iortao II II 11 II mmmW mtmŠ Uakake la BtesBlk«. •ma\%AaWaT£ Me oikiu n oike»mladenKn IUaieaiteo perli« la drage potrebsiine za noToro|en(ke. •aT Poiilja na izbiro tuđi na deželo. ~9m Ivan Bizovičar 500 razglednic le K 28- MO umetftiškil. 1OO qubawnih \ fOO cvetli6nih 2979 1OO vojaftkih razpošilja trgovcem in prekapcem specijalna trgovina razglednic Marija Ticar, Ljubljana. nrnetni in trgovski vrtnar Mubliana 839 Kolezijska ulica št. 16 pri poroda svojo bogato 6premtjeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. " IzDosni^rnnie t: ab nrtvaiklli odrlh dr^vesce cvettlMt hakar tuđi najn-neffte dakaraaliali« cvattlca la iraraae ;: fn balkaaa. s Vsakovrstne sadikc do rajžlahtnejSih cv«tlic in zelenjadi. Sprcjemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujeio točno in solidno. Bnotavfc«: U Btaavlter, v. rrimmr, Lf«t»l|aaia. s SUodni salon Sjubljana, Židovsku ulica št 8 Marija Sohi odprfo skiadi&če nasproti štev. 7 edprto »kUuMče nasproti itev. 7 . priporoča cenjenum (fimtm in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakHeniih klobukov, vedno novih đtmtyskih modeiov, prasmk oblik prvovrstnih tovarn in najmoilerMJiega nakita* Velika izbera v velaur klobukih. Zalni klobuki vedno v zalogi. ______—__■_ SSmumja naročita obratom pošte" Priznano najm&je cene I Popravila po ielju 230. Stev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 7. septembra 1916. Stran 7. I. V Ameriki se bližajo volitve. V mesecu novembru se bodo državljani Združenih držav odlocili. ali za-upajo usodo svoje republike še nadalje dosedanjemu predsedniku Wil-sonu ali pa si izberejo njegovega pro-tikandidata Hughesa, Amerikanske volitve so politićen degodek prve vrste. Volitev pred-sednika Amerikancem ni le enostav-na izvršitev ustavnega predpisa, po-jav narodovega prava, politićen čin, volitev predsednika je za Sevcrno Ameriko nekak socijalni potres, vro-Čica narodnega organizma, čistilni proces, v katerem se razvežejo vse že leta nakopičene narodne sile, ki bi sicer prenasitile in zastrupile kri države. Amerika bi se politično zadubila in na znotraj razkrojila, ?ko bi od časa do časa ne imela prilike, da izbrubnijo na dan vsa mnenja, nacrti, reforme, želje in stremljenja, ki jih goji vsak razboritejši Amerika-nec. Ta izbruh vsega, kar leži Amerikancem v političnem ozim na srcu, •c vrši vsaka štiri leta v predseđni-ški volilni kampanji. To je doba splo-šnega politiziranja, velikega polit i č-nega boja. v katerem je angažiran v e s narod od miljarderja do pripro-stega dninarja. Evropejec. ki nima vsega te£a tred ocrni, in priđe v dobi velike volilne kampanje v Ameriko. bo misli!, da so Zcdinjene države posni e domovina Maznežev, ogromna norišni-ca, s takim temperamentom in s tolikim hruščem in truščem se vrši volilni boj. Pri tem ie Amerikancu politična skrb v evropskem smislu neznana stvar. Osemdesetmilijonskemu zdra-vemu, bogatemu narodu nikdo ne ogroža eksistence. nikdo mu ne more zmanjšati njegovih pravic, notranja ureditev njegove države, oziroma zvez njegovih držav je po zaslugi njegovih sla\Tiih mož Franklina, Wa-shingtona, Shermana in Madisona tako demokratična in obenem eno-stavna, da je ostala do đanes neđo-sežena. Ćela ustava Zedinjenih držav je stisnjena v 7 členov In 15 specijalnih dodatkov. ki se jih more \ sako dete naučiti na pamet. Ustave ne more nikdo spremeniti, vsak dr-žavljan ima pravico, zatožiti vsak zakon, ki sta ga odobrili zbornica in senat pri najvišjem sodišću Supre-tno, Court, da nasprotuje ustavi ter Ztihtevati, da se proglasi njega nič-rost. Voiilna pravica je splošna. cer-kev in država sta strofo ločeni, birokracije v našem smislu ni. Kdor hoče postati načelnik policije, šolski nadzornik, sodnik, načelnik gasi!ce\\ mestni blagajnik, ta mora kandidira-t?. mora biti izvoljen, kakor pri nas poslanec in župan. In ni mu treba predložiti nobene kvalifikacije, kakor ameriško življenje sploh ne po-rna usposobljenostnih spričeva!, kon-cesij in delavskih bukvić. Vsi javni L'radniki in funkcijonarji se v Ameriki volijo in sicer navadno vsaka šti-ri leta, kakor predsednik. čim je velika voiilna kampanja končana, je politično delo ameriške-ga državljana opravljeno in preostaja mu le, da zabeleži uspehe in neuspe-he svoje stranke. Za nadaljna štiri leta je sedaj vse urejeno, vse zase-deno, politična smer določena. Ako je bila njegova stranka poražena* je ž njo poraženih poleg predsedniske-ga kandidata na tisoče in desettisoče raznih javnih funkcijonarjev, katerih blagobit je Često neposredno zvezan s politienimi uspehi stranke. Ameri-ške volitve so torej v mnogem oziru tuđi boi tisočerih za eksistenco in DOvzročajo vedno tuđi nekak družab-ni prevrat. Zato je lahko razumeti. da je dva- do trimesečna burja volilne kampanje podobna orkanu na morju. Enostavno kakor ustava, je tuđi .ameriško strankarstvo. Dve veliki politični stranki se vsaka štiri leta borita za prvenstvo in vlado v državi: republikanska in demokratična. Republikanska stranka je najstarejša in pač tuđi najmočnejša. »O. G. P.*, f>Id grand party, je napisano na vseh iglah in kokardah, ki jih nosijo njeni pristaši. Ustanovljena leta 1793. kot protiutež proti konservativnim nazorom prvih ustanoviteljev neodvisne Amerike, je kmahi zadobila veliko moč in razpolaga pri predsedniških volitvah veđno s 7 do 8 milijom gla-sov. Njeni najslavnejši čini so od-rrava suženfstva v Zedinjenfli drža-vah (državijanska vofna Severa proti Jugu I. 1861.—1865.), uveljavljenje Monroedoktrine (»Amerika se ne vmešava v toje zadeve, ne dovoli pa tuđi nikomur, da bi se vpletal v njene«), popolno poplačanje narodnega dolga izza časa revolucije, uvedba obrambne carine, zgradenje vojne mornarice. Kandidat republikanske stranke v sedanjf volilni kampanji je Hughes, bivS predsednfc najvišje-u sodišča. . I Druga velika ameriška stranka so demokrati (Democratic Partv). Stranka je ustanovljena leta 1828. ter je zastopaJa sprva bolj interese ameriškega juga in je zavzemala tuđi sta!i§če proti emancipaciji sužnjev. Pozneje se je posebno ogrevaia za razna radikalna gospodarska načela, ustanovila je državne banke, uvedla dohodninski davek kot e d i n i da-vek, ki eksistira v Zedinjenih drža-vah, pridružila je združeni republiki državo Teksas in se je vedno vne-rnala za svobodno trgovino. Obe stranki sta dali državi mnogo odličnih in velezaslužnih predsednikov, obe pa sta se v svoji preteklosti tuđi mnogokrat kompromitirali. D a n e s ni med obema strankama nobene posebne razlike. Program obeh je s stališča naprednega demokratičnoga državljana vse hvale vreden. V praksi je seveia nekoliko drugače in v konkr. slučajih od-ločajo poslanci v smislu interesov onih skupiri, ki so jim pripomogle uo mandatov, ali ki viadajo v okraju, katerega zastopajo. Obe stranki sta n. pr. proti trustom, toda kadar naj priđe do resne akcije proti tem ogromnim gospodarskim organizaci-jam, takrat stopa program v czadje. realni interesi zai^rajo svojo veliko vlogo, skratka: dosedaj nišo niti republikanci, niti demokrati podrli zla-tih trustovih piramid . . . Tako je danes faktična razlika med obema strankama le nasprotujoča si volja do m oči. Kdor zmaga. ta vlada v državi, tega pristaši zasedejo i«g!ed-na in dobičkanosna mesta. ta je skratka v posesti moči. Z uspehom pri voiitvah je torej zveza-na stotera gospodarska korist in Amerikance se pri volitvah ne bije za abstraktno politiko, temvcč za realno življenje, takorekoč za svoj žep. Zato se pripravljala stranke na volilni boj z nam neznano energijo. 2e mnogo mesecev pred volitvami se pojavita v ameriškem j^vnem življenju slon i n o s e I. To sta stara, tradicijonalna priimka voliincga boja. Sloni so republikanci, demokrati so osli. Priimka sta že davno izgubila svoj žaljivi značaj in sta postala strankarska simbola. Na republikanskih plakatih se poja vi ja slon, na demokratičnih ose!. Kadar zatrobi slon in zariga osel. takrat se prične v Zedinjenih državah čudna m burna doba velikega volilnega boja. II. Vsi javni funkcionari! v Sjeverni x\meriki geri do gubernatorja kot predsednika pesameznih držav se volijo direktno, le predsediiik zveze vseh teh držav, ameriške Unije, se voli indirektno. Vsaka država izbere v direktnih volitvah toliko volilnih mož (elek-torjev) kolikor irna zastopnikov v ameriškem kongresu (zbornici po-slancev) in senatu. (Senatorja ima vsaka država dva, poslancev pa za vsakih 30.000 volilcev po enega.) Niti poslanec, niti senator, niti kdor iz-vršu}e kako častno ali plačano državno funkcijo, pa ne more biti volilni mož. Vseh volilnih mož je okrog 500. — Vočitve elektorjev, ki so naj-pozneje en teden pred volitvijo predsednika končane, so navadno že odločilne, kajti vsaka stranka je sc-veda postavila svoje kandidate, ki volijo potem kot volilni možje »nje-nega« predsednika. Zgodi pa se često, da se nasprotniku posreći, clek-torje konkurenčne stranke podkupiti, da nekateri izostanejo, drugi oddaio svoj glas za »nepravega* kandidata itd„ zato je mogoče, da je izid pred-sedni.ške volitve drugačen. kakor pa so kazali na podtagi strankarske pripadnosti volilnih mož napravljeni računi. Na od kongresa določeni »veliki volilni dan« se snIJejo elektorji vsake države k tajnemu glasovanju, katerega rezultat se posije v zapeča-tenem pismu v Washington predsed-niku senata. Čim so dospela vsa elekrtorska pisma, zadnje priđe običajno iz najoddaljenejše države Ore-gon. se zbereta senat in kongres, predsednik senata prešteje glasove in kdor ima većino glasov, ta je izvoljen. Ako bi imela dva kandidata ena-ko Število glasov, odloči kongres s takojšnjim glasovanjem, kateri naj bo predsednik. Ako bi tuđi v kongresu bilo enako števjlo glasov, odloči definitivno pet naj vis jih funkcijonarjev senata. Ogromna napetost je vladala pri Volitvah leta 1012. tuđi še potem, ko so bm dektorjf že izvoMeni. Večino je OobiU kakor znano, sedanji predsednik, profesor filozofije Wodrow Wilsonf kandidat demokratične stramke. Zadnji demokratični predsednik Cleveland je bM tevoljen leta 1884., od leta 1888. pa so n«pretr*o-ma vladali republikanci. Zdelo se Je ze, da demokrati nikdar več ne pri-dejo na krmio. V repabHkanskih kro-^ih je pri vsakih volitvah krožita na-slednja »resnfčna« dogođbica. Učitelj razlagra učencem v Šo« zveHCavnojt rcpobiikaiKkc stranke ter tim piv>- veduje, da more vaakdo izined njih. če bo priden in pameten, postati predsednik Unije. Billv v prvi klopi se prične bridko jokati. »Zakaj pla-kaš Billy?« vpraSa učitelj. »Zato, ker ne bom nikdar prezident.« »Za-kaj pa ne, saj si vendar rojen Ameri-kanec?« ^Seveda,€ zatuli Billyt >to-da jaz sem de - de - mokrat . . .« Skoraj bi se bilo ziodilo tuđi L 1912. po Billvjevih besedah. VVilson ie zmagal samo zato, ker ie bila republikanska stranka razdvojena. V Ameriki velja že od Washingtona sem načelo (ki sicer ni uzakonjeno), da srne biti vsak prezident le dvakrat izvoljen. Temu principu so se klanjali vsi ameriški predsedniki do Roose-veldta. Že dve dobi prezident in kot tak nad vse popnlaren, je pnglasil Rooseveldt leta 1912. svojo kandidaturo v tretjič. To je velik dei njegove stranke silna ozlovoijilo in republikanci so razpadli v dva tabora: sta-rorepubiikansko in Rooseveidtovo rrogresijonistično skupino, ki sta po-stavHi vsaka svojega kandidata. Duobus certantibus, tertius gaudens VVilson. V velikem beju med republikansko in demokratično stranko ne igraju ostale politične skupine nobene posebne vloge. Te stranke so: socijalisti, katerih število sicer od leta do leta narašca, p r o 1: i b i c i -i o n i s t i (Prohibition Partev), v kateri je čudno zapletena socijalna politika (abstinenčno fifibanje) s prohi-hitlvnini? gospodarskim' nazori. Pre-2c) neznatni sta strnnki Socialist La-bour in pa populisti. Končno e nekaj besed o oblikah vo-ilnc^a boja. Prve ofičija!ne volilne koi-ake store stranke s tem, da skli-čejn »narodne konvente« svojih tri-stašev. ki proglase predscdnislce kandidature. Kdo bo proglašen za predsednika, se ve navadno že naprej in po vscj Ameriki se ze na dan »kon-venta-c pojavi jo tisočeri predmeti s podobo ali simbolom kandidata: razglednice, gumbi, igle. zastavice, mo-nojrrami, pa tuđi nebroj dovtipnih predmetov in karika tur — Amerikance ljubi humor tuđi pri volitvah —, v izložbah se pojavim kravate a la \Vilson, dežniki a la Hughes, »demokratične« zobne krtace. »rerjublikan-ske« cigare, skrntka. vse blago se naenkrat prekrsti na imena predsed-ni^kih kandidatov in Če se ti Wilso-nov klobuk ne dopade. ti ?ra bo trgo-vec še enfrrat pon!!đil kot Hujrhesov. Konvent se sestane navadno v mestu, ki je za dotirno stranko posebno »zaslužno«. Mesto je seveda v zastavah, povsodi igrajo godbe in cb določeni uri se zbere v veliki dvorani, ki je mno£okrat v to svrho po-sebsi postavljena, ZO.000 do 30.000 ljudi, ki očividno nimajo dni^eg:a m-inena, kakor delati kolikor mogoče vel'k trušč. Oovornikov nikdo ne posluša.njihova izvajanja ie itak čita-tf v vseh listih, glavna stvar je tre-niitek, ko se dvijrne »speaker«, predsednik zborovanja k zaključnemu govoru. Fakrat vse utihne in pozorno posluša. S povzdignjenim glasom nroklamira >speakerisje je ponosno naznanjalo nov rekord! Republikanci so bili namreč takrat izvedeli, da nameravajo demokrati počastiti svojega kandidata z enournim na-vd'jšenjem; sklenili so, da se bodo za svojega moža navduševali še naj-matij četrt ure več in porazili so kon-kurenčno stranko za polnih 20 minut. To zmago so plaćali z naslednjimi zrtvami: 6 oseb je omedlelo, 1 delegat pa je umri praesente conven-tione. bil je debeluhar in vsled nepre-stanegra kričanja ga je zadela kap. Po tem glavnem shodu zboruje konvent se nekaj dni, ki so posvećeni slavnostnim banketom in obho-dom, posvet#vanjein o agitaciji in subskripciji za volilni fond. Ameri-ške volitve stanejo mnogo denarja. Doba od dneva konventa do volitev, elektorjev je silno živahna. Posebne senzacije tvorijo shod!, ki jih prirejajo predsedniški kandidati. Zla-sti priljubljeni so nagovori kandidatov s platforme železniškega voza, v katerem potuje bodoči predsednik, oziroma tišti, ki bi rad bi! predsednik. od mesta 4o mesta. Na tisoča gredo tuđi stave, kdo bo nmgaL Stave ne gredo toliko za denar. tem-več so predvsem šalftvesra značaja. Oni. katerega kandidat ne priđe kot prvi do cftja (v tom ozim rabijo Amerikanci pevstm športno trvrino-togijo) mora n. pr. vodti nasprotnika. Uje staro dobiL na emdkottd mo mestu. Ta posel se opravlja Jako re-sno. Ponosni zmagovalec sedi v cilindru na katerem je napisano: Zmagal sem, na enokotnici, in neredko se da spremijati od godbe. Podobnih stav je prav mnogo in podvržejo se Uudje, ki se sieer v svojem življenju nikakor ne obnašajo otročje. Ko so elektorji izvoljeni, se prične nervozni teden. V Washingtonu se zbereta kongres in senat, redakcije velikih listov oblegajo dan in noč nepregledne množice, ogromni skioptikoni slikajo na stene števila glasov, megafoni tulijo najnovejše rezultate, dokler se ne pojavi ime zma-govalca, izvoljenega predsednika. God bless our new president! Bog blagoslovi našega novega predsednika! Strašen krik in vik se dvigne. Krik pristašev zmagovite in vik pri-stašev poražene stranke. Toda le za trenotek. Množica utihne, možje zrta-mejo klobuke in američka himna za-doni. Strankarska nasprotstva uj:as-ne>o, le Amerikanci so tu, ki po-zdravljajo svojega novega predsednika. Tn kot nrvi p?>zdravni brzojav nohiti v \Vashington čestitka — pro- j tikandidata. 1 Volilni boj v Ameriki je v rol-nem teku. Renublikanska stranka se j je po prvih težkočah, ki jih je povzro- | čila Rooseveldtova kandidatura, zo- \ pet zedinila. Rooseveldt je odstapil j in podpira Htighesa in v novembru se bo Dokazalo, kdo je močnejši, VVilson ali Hughes. Mmm zssfcssiva"! Gospodično ki službuje že nad 8 let v notarski pisarni, ie!l |Mreaeiilti mesto« Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „M. P./3155". 3155 KUPIM ^59 mlillena, toSro obranjeno Rolesno mMM (gomilaste plašce ia rracac cevi) v vsaki mecani pe najtisjih cenah A. Gorec, Ljubljana, s?ecfjalna trgovina s kolest in Jeli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet). Proti 9 : iH in onliloiii 70t); ' Izborno deluie dobro znana ' 4 antiseptična ! Melusine ustna in zobna voda kl utrdl đlesno in odstranjuje ne^riietao sapo ix ost. : fl steklenlca z navsdilem S 1*20. Po po^ti se pošilja naimanj 2 stekienid Deželna lekarna Milana Letisteka v L|nblfaaif ftaslfeva oesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jirt)IJ«jnega mosta. ! V tej lekarni đobivijo zdrarila tndi član! bo!niškihbfa«rajnjaž.že1cznice,c.kr.tobačnc to?arnc \n okr. be!. Irtifijte v Llnblfani. ; Melnsine-nstna In sobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908. Bla^. frospod lekarnar! Prosim vljudno, pošijite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče : sntiseptlCne mftfmrfnt-mrtnft zobno vode, katera je neprekoftljivo sredstvo zoper zobobol, atrja đleono in od- : stranja naprijetao sapo iz nst Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur knr najbolje pripor(?čai. Spoe#oven|cni Mato Kaurinović, kr. pošte meštar /MAT™Nis\ / JEDfNSTVEN (UBBk '^JbOLJE \ 9 U SVOJOJ IJMBIo^AVlU NSJSleUR-f ANALfTlONOJ f||<3fg V& mCoCliO 1 v đszelnem gledališču Novo! Novo! Novo I To« mladini Hlil7iltolf£1 nffiffpf*3lffi To« mladini pHsUpne. Ul UlIIIuIVu Ul oU^luf U priatepao. V soboto 7. oktobra ob 4. uri pop., v r?eđe!]o 8. ekttbra ofc V> U. uri <2op. in ob 3. uri pop.« w posdellek 9« oktobra ob 4. uri papoldae Velik ginijiv igrokaz iz Lojev ob mazusskih jeserdi. ]%T|e^ova oporoka» levrstoa veseloigra. • I V soboto 7. oktobra ob pol 6.. 7., In pol 9. uri zvečer. v neđeljo 8. oktobra ob pol 5 . 6., pol 8. in 9. ori zvečer in v poedeljek 9. oktobra ob pd 6., 7., hi pol 9. zvečer Wmw đoialskeia metmto \fm v jni MM". Filmska burka II j^ A|| p^ ■ ■ m* m %m fctatgleiHšfo po znsnl opereti. m0 fi ■ ti fl I 1 IH 9 prodtiala In Sestavila | IIIVIIIMIII upriMrila B. Lindau In ■ II I Ij IE HJ I 11 Lnjiza Hola In Glavne osebei (fospa FHderimi - Lioa Haid, članica »Dunajskega umetniSkega filma, SocpOd FMdortaaf - Jožef K5oig, dlan Straussovega gledišča na Dunaju. Kaos Slika - Emil GutonaM, član gUdališ&a ob Du- najčici. Ploaalfea Mlml - Marijeta Weber, aaaiea Jarnovih gledišč na Duoaju. ioinf 0>|, zaročenec piesalke Mirni, - Lonii Sccraann, član »Dunajskega umetniškeea filma, fl^daav - Hans Rboden, član J"arm>vih gieđaltSč na Duoajn, &**$ njegova nevesta, - Polly Janiec«, član »Donajskega ometoišlcegai filma«. Ili xm mladino. Pri vsaki predstavi': Bolgarska kavalerUa. Senzacijonehio proirrajanje bolgarske kavalerije Pri naki predstavi aa|BMa|la M—Malagrallftna trajan fwattl»v Stran S. •3LOV6N&JU NAfctOD*, sstt 7. 191*. 2du. stcv. Odda m 1. Mv«Anai neUnaia »ti s knklalo ali kros ■!•. 3243 Iriioraiftka mlloa 101, lovo. JCigijtnična ■anfaktin Jati} Šlager Omi L fteigastr. I Ceniki 2 zdravniSkim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 143 ■== Izurjena ==— modi$tinja se spreitne v stalno slnibo proti dobri plači. 3229 Ponudbe pod „dobra plač« 3229M na upravn. »Slov. Naroda«. ■ Spretnega —— ; - stenografa - ali stenogrslmjo, sprejsno v svojo pisarao dr. Itlatej Pretner, j odvetnik v Trstu ulica dei ' S2C8 Forni §tev. 15. BlBS^BBBSJSlHBS^SBSSSsB^SSSBS^^fiS^Bi^^S^a^^BSSB C I« I* crno in rdečo deteijo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga dorrača semena, prazne vreče kokrrtudi vse vr?*e dežeinih pridelkov kopni« SIVIH ft 0H-BA1IIC, L ubijana, Wolfova ulica *t 12. "> ■ r. 0; i Malinov sok zajamčeno pristen, v najbotjši rafinadi vkuhan, v poŠtnih zavojih a 5 kg brutto • 13 K franko razpošrlja 3'40 • f. Josek, Kral. Vinogradi 1274 £a. Za engros urotila specijalni oferti. Hove pole prislone i in kolkovne lestvice, se dobilo i „naredni tiiipr i IMA Preiernova ulica, po 20 vin., s pošto po 25 vinarjev. 6bue$tito. Vlfadno Baxman)aa sL ob-fttaurtra, da Mm svojo mlekarno na Jesenicah na gorenjskem začasno zaprla tor m xaavalla}eai tmb za Izkazaao ml sanaanle proieč, ' da m» ob prlaodajl otvorltvl i*p«t pitaste. 3233, Pavla Javorski. i : natakarice : v boljio restavracijo ali karamo. Naslov se itrc t uprav*. »Slov. Naroda«. 3240 tiNn LfrMiaaa, Ceniki franko. vsenvfst sa aradt, društva, trgovce ttd • iht« čene, fisvar la tssclsvstcQ kavMMrlk itaapiiq tanki tri ito*. L Ceniki franko. „tata Ma" stare šievilke od 1. JuUja 1914 do 31. decembra 2915, če mo-žno popove In dobro ohran|ene kupi „Ufeltkriegsbiicherei" Berlin W. 35, Potsdamerstr. 121. 3242 Gozdna sadike, Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na jesen 1. 1916 prodajale, dokler jih bo v zalomi, naslednje vrste gozdnih sadik: Smreke......4 letne po 6 K (presajene) .5 „ a 7 , crni bori •••••2 , „ 5, * • •••••3 n » 6 „ macesni.....2 „ „ 7 w akacije •.....1 w » 7. jelše.......2 , , 7 m kanadski topoli 2—3 m visoka drevesca...... 50» Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno potajo. Naročila naj se pošiljajo o. kr. deželnema gozdaeiaa aadior- ulitrn ▼ Llabljanl. 3085 ------------------------^-------------------------------- Hl iMi M Zbirka IH nmtt dm v slovenskem jeziku. 1. zvezek: EazactU lakoa o hudodelstvih, nregrcSkih in prestopkitt z dne 27. ■ maja 1362 št 117 drž. zak. I z dodanim I I tiskovnim zakonom II z dne 17. dec 1862 št. d I^-J z. ex 1863 In dru^imi no- I B|H vejšlm- zakoni kazensko- ■ ^^B pravne ga obsegja- ■ I V vlatao Ttrnaa • ■; ^"H ■ po poitt • I IO vfB. I I \A J(arodia knjigama LI ^H v Ljubljani. Br A AS «i<*JFi a ^ i' Vj 5* ,' !i «T*ii\ ^ ^^ ! i ^ ut'Ki Criv ci/ i^cje/ i Šablona m 16 monograml, pH- merna xa namiznt prtev servl- «te, žepna robee in vseh vrat perilo se dobiva pri TONI JAGER £jubijana, Židovska ulica ste?. 5. Teodor Kom (poprel Senrik Kora) solinvalet M in Klesar, vpellalec strslovGdĐv. ler instalater vsdovodav Liilssi Pollssska Ma št. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsalcrJnih kleparskih det ter pokrivanje z angleSkim, franeoskim in tuzemskim škriljem z artfSt'CCTenlnira Skrfljra (Etantif) patiti tahdcl z izbočno in p'.oščnato opeko, lesno-Cftnentno in stresno opeko. Vsa stavbtnska in galanterijska k!e-rarska dela v priznano solidni izvršltvu Mu ifl Mmli mu hiM)m ptwda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplaCno in poSt prosto« k Iliji v modni otelile : za gospode : Ljubljana, Fraoca Jožefa cesta 3. Voja^ke in uradniike i uniforme: Lw po mori ^^ v najkrajšem časa. St. 15.209. 3249 Ustanova za mestne reveže. Oddati je ta tekoče leto WO—aj FrOAO JotOlOVv) Utaim S« aSOSteO rOVOi^O11 in si cer dve mesti po 50 K, deset mest pa po 40 K- Pravico do te ustanove imajo samt) takt reTeii, U ifliafO V L|«M|ajal 40HMVla\ato pravlo#f a kt ne dobivaj o u mestnega ubotnega takiada atalne mesečne podpore. Prošnje je vlagati ŠB TŠtOvOf^l KatelOf« teo tktOftra alOOOOa Mit pri f\oincm zapisnika mestneca magistrata. V prošnji je rodbinske in zdravstvene numere ter o ton proatfee prav* aaprav iivi, natanko navesti, sksti jo tuđi poredati, sa koliko oaeb ima skrbeti in ali uživa od tooderkoli kako stalno podporo, ustanovo« potofaiao, invalidft£mo itcL 12 koffico ta podpora znala. Tuđi je navoju prosilčev aataaeea naslov. Na prošnje, Id ne bodo odgovarjale tem pogojem ali bile vioacaa pra-pozno, te ne bo oziralo. Mestnl magistrat ljubljanski, dM & mm* mi- ' av a%a^a\ ML_^^^.AW ^a^^^Bl —crna ali dvema boljšima gospodoma eivfHsioma, IH rika tđlss itsr. tt, DU sssMr^ vrsts t. 3228 Ds)bro olir*snjsn KLAVIR (Fingel) m ooao prste. Pojasnila pri Tarifi SS Sv. Pstrs ssafl šL 18. 3218 ===== vet ==== iDizankili poiiiov sprejme J. 0. REPlfi, ndsarska dslavnloa a atrofnim obratom, PaUola, Štajersko. 3232 Stanovanje in hraaa v hiši. fi limuni j (Kammeriungfer) 80 IftčO na prvo mesto v odlično gro- fovsko hiso na Hrvatskem. Pogoji: i popolno znanje krcjenia damskih toa- j let Irizirania in druge toaletne službe, znanje sl^venŠčine ozir. hrvaščine in nemščine. Plača K 50"— mesečno. Ponudbe na npravn. »Slov. Nar.« s prepisi spričeval, navedbo refrene in življenskp^a položaja pod lSFina služba 3237U. 3237 100 kron nagrado oaemii, Id bi morjel dati kake podatka o nafdbi ntopljenko, kt jo izgiaila 24. septombr* pri papirnioi v Dev. Marilo ▼ Pol|n pod VOdO. Dotična je 45 let stara, sivo meliranih Us, krilo crno, bluza rdeča, rjavo pisana jopica. 3221 Adolf Kluger, Gospodična 20 let stara, vešča slovenskega. italiianskega in nemškega jezika, vajena otroK, sali alai-■• k otro kom ali kaj dražega primernega. Pomaga rada tuđi pri gospodinistvu. V kuhi izve2bana. — Cenj. ponudbe na Ido Hodaš, Msmska sosta st ao H, lav, Ljuljana. Absolventinja trgovskega tečaja lite prlmoimo alulbo t kaki plsarnl« 3233 Pismene ponudbe na uprav. »Slov, Naroda« pod .AbSOtomtiiila/datSS1. VT Kupi m ¥ LJublianl ^m hiša z vrtom. Ponudbe pod „VBT/3195" na upravništvo »SIov. Naroda«. 3195 Tri osabe ao spro]rae|o na dobro zasebno opoldanako In v/očarno hrano proti primarni eonU 3239 PovpraŠati v/ Botnl nllol Št 31, L nadstroplo. Katera gospodična bi dafala ponk m L razred dečku v starosti 6 let. Ponudbe z oavedbo zahtevka pod ».Lfnbllana / 3235" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3235 WW Iš6e se pošteno ~^§ dekle katera je dobro izvelbana v Šivanju in tuđi za uporabo kot sobarica pri boljši druiinL Prednost imajo tuđi begunke. 3203 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«, Gospodična vešča slovenskega, nemSkega in itali-janskega jezika in strojepisja z dovolno izobrazbo lite primomoga mosta« Pismene ponudbe na upra*. »Slov. Naroda« pod „Pisama 3231". OospodKna absolfentinja trg. tečaja, tali primaraesja amasta v pl- sarno ali trgovino. Gre tuđi kot prodaj alka, ki je že kot taka službovala. 3205 Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Trti* / 3205». © te J2 e C/3 B M. Schnbert preje Biltna & Kaseta, Lfabllana, Židovska vL 5. prir>orcča veliko zalo^o tkanln In glaoo - rokmvlo, saodao blago za gospode in dame. raznovrstne Uno psrtnrao, rosna dola fa ntaterl|al, klrargltaa predmete. 413 Moderna pred tiskanja. Isdolovaaio proobloconik ajnsabs^v. St 15 270. 3248 Ustanova za onemogle obrtnike. Mestna občina tazoisuje za tekoče leto v9Gosaiia frSJIOa Jotola vla- darska mstansvo sa onocaoglo linbllaosko obrtnika Oddati ze dvaiset mest, vsako po 100 kron. Pravico do te ustanove imajo brez lastne krivde obubožani obrtnik! obojena spola, če so TSSl ona> lstOf SSlttOStoJno na lasten obrtni list ali koncesijo) V L|nbl{anl upravičeno izvrševali kak obrt ali pa vdove takih obrt-nikov, če so po moievi smrti njegov obrt vsaj eno leto upravifieno nadaljevale. Prosilci in prosilke, ki prebivajo v Ljubljani, so enako upravičeni neglede oa svojo domovinsko pravico Prosilci, ki zase ali za svojce ne vživajo stalne občinske ali meŠcanske podpore, imajo ob si cer enakib razmerah prednost pred onimi, Id imajo tako pooporo. ProSnji je priložiti dokaz obrtovanja; če to ni mogoče, je vsa! natanko povedati, kdaj in v kateri hiši v Ljubljani, da je prosilec imel obrt če je ino-gode, je navesti datum in magisttatno številko obrtne listine. Tuđi je v prošnji navesti vzrok obuboianja — prosilci, ki ne ifvo v Ljubljani, morajo priložiti uboini list svojega županstva, — Število in starost rodbinskih člaoov, katere mora prosilec še preživi jati, zdravstvene razmere, o tem sedaj Uvi in slasti, ali viiva kako stalno ustanovo, javno ali zasebno podporo In v kateri visini. Tudl mora biti naveden natančen naslov prosile*. Mm prsteK U tosa pa^loss bo tedo odgovarfalo, so no kt Prošnje je viaffttl pri vlošnem zapisniku mestnega magistrata dt liliiiga sasssiOfS: Sklalsia lift. Tuđi na sakasnelo vloiene prošnje se as bo osiraJo. Moitnl magistrat v Ljubljani, dne 6. oktobra 1916. 230. .SLOVENSKI NAMOO* One 7. oktobra 1916. Stran 9. Raznoterosti. * irikratni roparski morilec. V Deutsch - Brodersdorfu so bili lani gmorjenf umirovljeni davčni uradnik Ivan Jurschitzkv, njegova žena in njegova 221etna hčer. Zgodil se je roparski umor in morilec je odnesel 160 K. Dne 19. septembra L 1. je vojno scdišče_ v Przemyslu obsodilo scpničarja Ivana Kubszvna zaradi umora, ki ga je storil kraj Budimpešte, in zaradi dezertacije na smrt na vešalih. Kubszvn je po tej obsodbi priznal, da je umoril tuđi Jurschitz-kega, njegovo ženo in njegovo hčer. * Zastmp!jenje s konjskim mesom. V Lounu na Ceškem je obolelo cn dan 176 oseb. ki so uživale zrezke iz konjskega mesa. Štiri teh oseb so že umrle, mnogo drugih je se v smrtni nevarnosti. Ni se popolnoma dognano, kako je bilo mogoee, da se je zgodilo ta nesreća. NajverjetnejŠe je, da je bil razprodan konj, ki ga je bij živinozKiravnik priznal za zdra-vega, a z mesom tegra korja vred je mesar prođaial tuđi meso drugega bolnega konja, ki ga je bil z vsako-vrstnimi sredstvi doma kuriral, a ker ga ni mogel vzdraviti, ga je za-klal in prodal. In mesar je to meso prodajal, ne da bi bilo živinozdrav-niško preiskano. iMesarja so zaprli. * Dolžnosti duhovščine po vojni. Dne 30. septembra je bii na vseuči-lisču v Budimpešti vstoiičen novi rektor« profesor bogoslovja Mihalfv. Ta je v svojem nastopnem govoru obšinio razpfavlial o dolžnostih du-novništva po vojni. Poudarjal je, da je treba v vojni prelito kri nadome-stiti potom izpopolnjenega varstva otrok. V tem oziru bo moralo duhov-ništvo podučevati prsbivalstvo ka-kor tuđi glede jetike in nalezljivih bo-lezni. Dolžnost vsakega duhovnika je. da vzame, če le količkaj more, k sebi kakega invaHda ali kako siroto. To je brezpogojna dolžnost duhovni-kov na Ogrskem. ki se jim dobro godi. Rektor je dalje cpozarjal na potrebe, delati za reorganizacijo go-spodarskega živi jenja v namen, da se produkcija pomnoži. * Kura z zlatimi laici. Na postaji Mentone na franco>ko - italijanski msji je revizija prtljage vseh popot-nikov. Službujočemu financarju se je zdela sumljiva stareiša gospa, ki je nesla na roki malo košaro in nanjo pazila z največjo skrbjo. Financar je v«prašal gospo, kaj da ima v košari. Gospa ie odgovorila, da samo pečeno pišče, nekai jaje in nekai grozdia za hrano na potpvanju. Financar pa se je z uradno nezaupnostjo vzlic temu pojasnilu lotil preiskovanja košarice. Naše! je res le pečeno pišče, jai-ca in grozdje. a ker njegova uradna zaupnost ni imela meie, je vzel svoj nož in se lotil pisčeta. Prerezal je pišče po sredi in nasel v njem za 200O frankov zlatega denarja. Ker je izvoz zlatega cienarja prepovedan, so najdetie cekine zaplenili, gospo pa odpeljali v zapor. * Italijanski oblačilni red iz 16. stofetja. Zdaj. ko beremo dan na dan topla priporočila. nai se Ijudje pre-prosto oblaeijo — to velja pač le za ljudi, ki jim prinaša vojna velikanske dobičke —, je Času prjmerno, da se spomnimo ukaza, ki ga je izdai leta 1566. papež Pij V. V tem ukazu je rečeno: Prepovedano je, rabiti bom-baz, sukno in drugo blago za po-večevanje meč in prsi, niti je dovo-Ijeno lepšati nogovico s trakovi in s čipkami, z zlatom in srebrom. Samo ob posebnih praznikih in porokah je dovoljeno ženskam oblačiti svilene obleko in zlatnina ne sme biti nad sto tolarjev vredna. Na glavi mora-jo imeti preproste robee ali čepiće. Vdove morajo nositi rjave obleke, ki ne smejo biti ob pasu prevezane in ne smejo biti krajše kakor dva prsta od ral. ' * Na bolgarskega kralja je }e- zen. »Pester Lloyd« poroča: Govorilo se je o bolgarskem kralju. Vsi v kupeju so vedeli kaj dobrega o njem povedati. Samo neki črnovojnik je molčaJ. »No, in vi?« ga je nekdo vprašal. — »Jaz sem nanj jezen.« — »No, Če priđete zdaj na Bolgarsko, kakor ste prej rekli . . .« — »Saj ga že dolgo poznanr* — Seveda nismo olriehali. Končno je Bavarec izpre-gu\ oril. Bil je prej železniški'strojevodja. Nekoč se je kralj peljal na Nemško. Od bavarska meje se ie kralj o^ljal z vlakom, ki ga je vodil ta strojevodja. Na neki postaji je prišel kralj na lokomotivo in je vprašal, če se sme nekaj časa na lokomotivi peljati. Seveda mu je strojevodja dovolil- Od Simbacha do Mo-nakovega se je kralj peljal na stroju in strojevodja se je čudil, kako se kralj spozna na stroj. »In zato ste na kralja jezni?,« — »Ne! Ampak drugi dan sem bil obsojen na globo in ©i-sem avanziral. Glasom železniškefa eeda ie strogo prepovedano. da W se kdo peljal na stroju.« — »Ali pa niste poveđali gospodom« ki so Vas kas-novali, da se je kralj z Vami peljal?«. — »Sem! Pa so mi rekli, da ta izgovor nič ne velja in da bi bil moral na stroji biti najpametneiSi. * Trgovci z dekletL V zadnjih mesecih je policija v New Yorku za-prla več nevarnih mož. ki so lovili dekleta. jih prodajali v javne hiŠe in s tem zaslužili lepa premoženja. Poglavar te družbe je bil John Hausen-reiter. Policija ga je prijela v trenot-ku, ko se je hotel odpeliatj v St. Louis, kjer si je bH že najel krasno stanovanje. — Proti Johnu Hausenreiterju se vrši zdaj sodna ob-ravnava. Mož je star sele 27 let. Nastavljen je bil v neki veliki trgovini in je svojo službo vestno opravljaj, v prostih urah pa je lovil dekleta. S svojo družino je živel Jako skromno, imel je pa še drugo, krasno opremljeno stanovanje, kamor je zvabljal dekieta. Zaslišanih je bilo vse polno prič, ki so vse jako obremenilno iz-povedale za obtoženca. Med pricami ie bi! tuđi znani miliionar. ki priđe v kratkern. tuđi zaradi kupčevania z dekleti pred sodišče. Kampmmitira-nih je pa tuđi mnogo drugih inko uglednih nevvorških bogatasev. Kakor poročajo listi, bo temu procesu sledilo še vse r>olno drugih. Amerika ie vsled vojne v Evropi zaslužila tako ogromno mnogo denarjn. da se je lahkoživost silno razvila. V zvezi s to lahkoživo^tio se je na »razvila« kupnja z dekleti. a ne samo v New Yorku. nego tuđi v drugih večjih mestih Amerike. * Tragedija jjrških vladariev. Sele dobrih sto let je tega. kar je nastala nova svobodna grška država, a od prvega predsednika Ivana Antona Kapodistrije do sedanjega kralja Konstantina ni imel še noben vladar miru in oziroma ni nHi srečen dočakal konca. Revolucija, ki je ustvarila Grško, je v tej državi tako-rekoč permanentna, Osvobodivši se turskega gospodstva, je Grška postala republika, a komaj je bila prišla ena vlada na krmilo, je že nastala protirevolucija. Prvi poglavar je bil Peter Mavromihaelis, iz čigar družine je padlo v boju za grško svobo-do osemnajst članov, a takoj je na-stal proti njemu upor in so njegovi nasprotniki proglasili kneza Mavro-cordata za nredsednika. Po dolgih boiih je bil končno postavljen drug predsednik. Ivan KaDodistria, bil je prvi predsednik. ki so ga priznale velesile. 2e čez tri leta ie bil umor-jen. Njegov brat se je proglasil za diktatorja. a čez malo časa so ga že pregnali. Orška je nestala monarhfia m bavarski princ Oton njen kralj. Ostal je med vednimi boji skoro 30 let na prestolu. potem Da je bil od-stavljen in nregna^i. Niegov nasled-nik ie postal danski princ, ki se ie kot kralj imenoval Jurii T. Skoro 50 let se je vzdrža! na prestoiti. potem ie bil v Solunu umorten. Zdaj je na orestolu njego\r sin in se mora zopet boriti za krono. * Anglež o naciionalizrau. Znani angleški pisatelj H. G. Wells je pri-občil spis »Misli o naeijonalizmu in o narodnostih*. V tem spisu pravi med drugim: V javnem življenju na Angleškem ni igrala narodna mise! nikoli važne vloge. Angleži so gotovo najmanj patrijotični narod v Evropi. Većina Angležev niti svoje last-ne zastave ne pozna. V pravi angle-ški zastavi je na belem ozadiu rdeci križ sv. Jurija. A če vprašate deset Anglejev, vam jih bo devet odgovorilo, da je angleška zastava »Union Jack«, kakor se imenuieio združene zastave Angleške. Škotske in Irske. Tuđi smatra vsakega prebivalca velike Britanije za Aneleža in ne razume, zakaj mu $kot to zameri. Država v celoti mu je vse.. Patriiotičnfh pesmi nikakor ne mara slišati. ra?e posluša marsellaiso ali »Tippe ra-ry«. Cilj angleškega imperijalizma ni raznarodovanje in angliziranje; ampak združenje čim več držav in čim več narodov pocf angleškim vodstvom. Angleški imperija)izem ima v nasprotju z nemškim nacijonalizmom nekaj kozmopolitskega v se^i. Anglež smatra obstanek različnih narodnosti za potrebne zlo. želi pa. naj irske zadeve rešuiejo Trci. poljske Poljaki itd., ker smatraj© to za najboljše sredstvo, obraniti svetu maksimum miru in omejiti nasprotje na minimum. * Potltlčna Izobrazba na Nem-škem. Pod vtisom vojnih dogodkov so začeli časopisi na NemSketn raz-pravljati o nezadostni politični izobrazbi nemŠkega prebfvalstva. Ker so se med vojno začeti vsi mogočt profesor)! baviti s politiko, p«c »Kolnische Volkszeitung«: Bfla bi velika zmotat čc bi se mislilo, da so take ali take korifeje že po svojem pokHcn posebno vposoblfene sa pre-soi€van)e rnnanje politike. Ztmanjft politfka Je ravno taJco speefefni stn-d!j kakor fizika ali botanika fn vrh vCflsa j£ treod 2ihho ac 0000000 nar* ravno mdmrkno&t V ten o«ini )e treba mnogo popraviti kajti na Nem-5kem so doslej duševno aristokracijo sistematično odrivali od zunanje politike. Netnci lahko na vseh poljih tekmujejo z dru^imi narodi, fe giede zunanje politike ne. Na Ansrleškem je večstoletno šolanje vzbudilo temeljito razumevanje za zunanjenolitična vprašanja, vrh tega pa ima tam parlament o zunanji politiki odločilno besedo. Na Nemškem pa je od Bis-marcka v veljavi nazor, da nima mnenje državnega zbora nobenega nomena za vlado. Pred vsem, kon-čuje »Kotnisrhe Volkszeitung, je treba, da se Nemci poduče o temeltnih stvareh mednarodne politike, potem sele bo mogel narod imeti kaj vpliva na diplomacijo. * Računi »Pester Llovda«. Z ozi-rom na znane nacrte četverozveze se je »Pester Lloyd« potrudil izračunati, koliko časa bi bilo treba, da po-samezne sovražne države zavojuje-jo to, kar bi rade imele. Na Franco-skem trajajo prizadevanja An^lezev in Francozov že več kakor S0 dni. Nad 4000 ropov ie na delu. Velikan-ska porabn materijala in ljudi je do 19. septembra prinesla Anijležcm in Francozom 130 kvadratnih kllomet-rov ozcmlja. Ker imajo Nemci na Francoskem zasedenih fiO 000 kvadratnih kilometrov, bi Angleži in Francozi rabili 37.S46 dni, torej približno 103 let, da bi jih pri doseda-njem napredovanju zavojevali. Rusi so od konca mala, torej v 120 dneh, zavojevali 20.000 kvadratnih kilo-metrov. Ker pa imajo Nemci zasede-nc^a ruskega ozemlja §e 350.000 kvadratnih kilometrov, bi Rusi pri enakem napredovanju kakor doslej, rabili 3OOO dni ali polnih osem let. da bi dosegli, kar so imeli. ItaJijani ho-čejo zavojevati 33.000 kvadratnih ki-lometrov avstrijskega ozemlja. Tekom 16 mesecev so zasedTi 6O0 kvadratnih kiloinetrov. Ker je pa naša armada kaj začetkom vojne izprazni-la 550 kvadratnih kilometrov ozemlja, so ga Itali^ani pridobili le 50 kvadratnih kilometrov. Pri takem napredovanju bo itaJijanska armada rabila 10.560 dni ali polnih 880 let, da doseže svoj namen. _ * Karijera angleškega sfeparia. Pred kratkim je umri v Londonu mož, čigar ime je združeno z eno naj večjih sleparskih afer 19. stoletia. Ime je bilo temu človeku Jofej Spen-cer Balfour in nešteto je še angle-ških rodbin, v katerih ga kolnejo, ker jih je spravil na beraško palico. BaJfour je bil rojen leta 1842. V starosti 25 let je ustanovil družbo, ki je imela geslo: Svoboden dom naredi človeka svobodnega. Ta družba je imela namen, graditi cenene niše za delavce in male rodbine. Pridobil je za svoj nacrt najpobožnejše kroge, seveda z — denarjem. Dajal jim je namreč provizije za pridobivanje ljudi, katerim bi družba zaradila hi-še. V kratkem času je Balfour na ta način prisleparil pet milijonov. Leta 1S92. se je začelo kazati, da je Balfour goljuf, a slepai se je znal še nekaj časa vzdržati na površju. Ko je nasta! krah, je prišlo več tisoč rodbin na beraško palico. Balfour je pobeg-nil. tada angleški časnikarji nišo nanj pozabili in so leta 1S94. iztaknili, da se ie Balfour pod tujim imenom na-selil v Argentiniji, kjer živi kakor kak sultan z devetimi krasnimi ljubi-cami na ^radu Flores in da ima v argentinskih tankah naloženih več milijonov. Na pritisk Anglije je argentinska vlada Balfourja aretirala in ga izročila an^leškemu sodišču. Baifour je bil obsojen na 14 let težke ječe. N;egov vse prej kakor lepi življenj-ski roman ic zdai končala smrt. * Pri teaeralisima Joffreu. Odlični ruski časnikar Ne:nirovič-Dan-čenko, čigar specijaliteta so vojna poročila, je priobčil sedaj izvestje o dnevu, ki ga je preživel pri francoskem generalisimu Joffreu. Komaj se zdani, vstane Joffre in gre v pisarno, kjer ga že čakajo njegovi glavni so-trudniki. V tej sobi ni ne crnila ne telefona. Kar mora spisati, to spise z velikim svinčnikom, telefonirati pa sploh ne mara, nego hoče z generali vse ustno opraviti. Ob 7. zjutraj priđe general Castelnau in poroca o vseh važnih dogodkih minole noči. Joffre si da potem poročati o vseh diplomatičnih vesteh in določi na to, na potfjlagi vojaških in diplomatičnih vestehjcaj storiti. Vsak dan ob 10. dopoldne se p'elje Joffre s svojimi sprenrijevalci v treh avtomobilfh na fronto, namreč tla, Her so bile za-ukazane operacije. Tekom 34 meec ccv vofne Je Joffre prevozfl v avto-roobila nad 150.000 kilometrov. Tuđi v avtotnobilu nadalfcije svoje delo. Na najvažnejših točkah gre Joffre vselei v prve linije in ispraćaje vojake za njfh želje in tud! za nffli nrne-nje o operacijab. Vsako novo tenajoV bo, kl jo pofladlfo BTtnmđi, preiUe sam. Redno sprejetna Joffre tuđ sr-f^ifniirr javBinffVft amd. JoMre ne puši in pije skrajno malo. Neurad-no ne govori nikdar o vojni, za razvedrilo pa čita najraje humoristične Hste in se zna prav presrčno smejati zlasti če mu prkk v roke dobra karikatura. * I »Pester Lioyd« piše zdaj, dne 29. septembra: Politična razpravljanja o romunskem kralju so bila na Romunskem, dokler je bil prestolonaslednik, veliko redkost. Romunsko časopisje, ki sicer ne za-mudi nobene prilike, baviti se z osebnostimi, zavzemajočimi eksponirano mesto se je pri nasledniku kralja Karola omejevalo na priobče-vanje škandalov. ki so imeli to prednost, da so bili resnični. Vedelo se je splošno, da porablja prestolonasled-nik svoj čas za zabave v krogu neka-terih oficirjev s steklenicami konjaka in v naročiu nekaterih cigank, ki so si pridobile stališče v odlični ro-munski družbi. Ena izmed njih. ki pa ni popolnoma čistokrvna ciganka, je še danes v srechšču romunskega ve-likosvetskega življenja. Nasproti hiši ministrskega predsednika Bratiana stoji njena v lepem barokslogu zgra-jena hiša, v kateri sprejema najodlič-nejše gospode. Prfhranila si je lepe denarnce, ki jih izdaja s solidnostjo, ki je lastna vsem ženskam enakega pokliča. Sicer se je prav malo vedelo o tedanjem prestolonasledniku. Če se je s čim bavil, so to bile voja-ške stvari, in značilno je za njegov značaj, da je bil iako malenkosten predstojnik, ki se je za najneznatnej-še stvari strahovito razburil in nala-gal kazni, ki nišo bile v nobenem razmerju z dotičnim pogreškom. Vi-Šek je dosegel v vojni proti Bolgari-ii, v kateri je imel vrhovno povelj-stvo, ker tedaj ni bilo prave vojne, je prestolonaslednik lahko vse tako de-lal. kakor je bil vajen v mirnih ča-sih. Pred vsem je visoko valovalo veselo življenje v taboriščih. Tuđi sosedmja ministrskega predsednika je prišla, da vidi, kako bo poražena bolgarska arrrada.ki je tedaj sploh ni več bilo. Kakor je tedaj romunski narod pokazal lastnosti, ki jih v zgo-dovini 5e ni bilo tako jasno videti. tako tuđi zapovednik annade, ošab-nost in skrajna ck>mišljavost so od tedai najvažnejša faktoria pri pre-sojanju merodajnega dela romuuske-ga naroda. 9 Zakaj dela 10 amerikanski bogataši. Izšla je obširna knjiga o življenju in o razmerah v Združenih drža-vah severoameriških. Posebno zani-mivo je poglavje, v katerem je pojašnjeno neumorno pehanje novojorških bogatašev za čim večje zaslužke. Ti bogataši ne delajo in se bojujejo za pridobitev dolarjev, ampak delo in boj sta jSm sama na sebi potreba, dolžnost, ponos in ljtibezen. Tišti, kdor ne dela več, kdor le živi od svojega denarja, ta v življenju nič ne šteje, ta je trot, ki ga noben človek ne uvažuje. pa naj ima še toliko milijonov. V bogatem Novem Jorku ga ni nobenega zdravega bogataša, ki bi samo užival obresti svojega denarja. Tuđi svetovnoznani miliiarderji, ki imajo dosti več moči kakor marsi-kak kralj, delajo od jutra do večera v svojih pisarnah v ulici velike fi-nance, delajo bolj naporno in vztraj-no kakor marsikak navaden delavec. Uživanje in zapravljanje prepuščajo svojim ženam in hčeram. Te lahko obesajo naše najlepše briljante in love angleške vojvode. iMož, oziroma oče, lastnik ogromnega premoženja, ostane prosto voljno pri svojem delu in živi samo za zaslužek. Najbolj srečen je. čc izmisli nove nacrte m če iz svoje pisarne pošilja križem sveta brzojavna naročila. ki mu potem pri-neso bogate zaslužke. Nišo dobrotni-ki čioveštva, ti amerikanski milijar-derji, njihova sebičnost in brutalnost v izkoriščanju ie velikanska, a mož-je so to, ki imaio železno voljo za dek). silno inteligenco. neverjetno smelost pri diktiranju ogromnih svot. RockefeHer, na želodcu tako težkov bolan, da uživa samo mleko, prega-nja s hladno neusmiljenostjo vsakega producenta petroleja, ki se mu ne ukloni In je ravnodušno že spravil na beraško palico vsepolno ljudi. Ob ne-deljah pa bodi ta bogataS v §ok> in pridiguje mladini ltudem o pobožno sti hi krščanski ljubezni. Hinavščina pa to ni; hinavec hna vedno kak namen, Rockefeller pa je tako silno bogat, da mu ni treba nikake hinavšči-ne. Carnegie je žrtvoval že debele milijooe sa ustaiK^vitev favnib knflž-nic in mnoco miliKmov je že Mal za reSftev Uvijeni, a kot vladar vseh tavan trn jeirfo, H »krajno neoami-B«. Takfh ingleđov bi 9e dalo 9e Jako —iospo navesti. AmerUcansId mlB-Janfer Je zđruženje dveh nasprotft; v njegovi ćo9i sta zdniženf biessrgn* WcoH5č«ralno«t t neverMno noble-90. Reaolca ie, đn so vsa vtltka ame-rHcanfdra premoienla irastala te br«-6Mtm9gm McoriSCmft !)udl in atn&4-nen položafa, dostfkrat tnđl te traj-, ^ečiSi foQW4. Afi ivi vsem tem Js eno, kar zasluži priznanje: velikan-ska, popolnoma brezprimerna ljube-zen do dela. Milijardar se kar duši v zlatu, toliko ga ima, a vendar dela, dela neprestano, dela do najvišje starosti, dela, dokler more misliti in se gibati. Pa vendar: nikjer nišo Ijudje obče tako veseli, kakor v Novem Jorku, kjer mora vsak človek trikrat toliko delati kakor kjerkolt v Evropi. Amerikanski milijarderji delajo, ker jim je delo samo veselje in užitek. * Angleški državniku Pravkar je nemško - avstrijski pisatelj Sil Vara izdal knjigo »Englische Staatsman-ner«. Knjiga je zanimiva. Stara stvar je, da ni nobena država rodila toliko in tako znamenitih državni-kov, kakor Angleška. Pa angleški državniki nišo vedno visokorodni, ampak so dostikrat rojeni v jako ni-zkih krogih. Politikov je tuđi v drugih državah v izobilju, politikov. ki znajo lepo govoriti, ki so izvežbani v nevarnih zvijačah in imajo silno razvilo samozavest, ali mož s takim praktičnim instinktom, kakor ga imalo angleški politiki, je drugod malo dobiti. Uvaževati je pri tem, da je na Anglesftem liudska masa politično desti bolj izobražena, kakor marsikje drugje. To je ustvarila nrnogoletna parlamentarna tradicija in Angležem lastno hladnokrvno pre-sojevranje vsakega vprašanja. Prvo vprašanje Angleža pri vsaki stvari in tuđi v politiki je: Kako korist prinese to. Dočim se drugod Ijudje le izjemoma resno menijo za politiko in 0 zunanji politiki navadno še najvaž-nejšili stvari ne vedo, je Anglež po svojih časopisih vedno natančno podučen o vsem kar se godi. Tuđi čuva Anglež svoje ustavne pravice in svoboščine s skrajno eneržijo in brezobzimostjo in nadzoruje svojo vlado kakor volk svoj plen. Anglež je vedno trgovec, ali če hoćete kramar; tuđi državo smatra za podjetje* pri katerem je ves narod udeležen z življenjem in imetjem. Zato pa v politiki ne trpi nobene sile: zaupanje naroda je prva stvar, ki Jo mora državnik imeti. Mož je treba, ne od-redh, pravi Anglež. Na Angleškem nadomesti osebnost vsako organizacijo. Angleška še danes nima pisanih postav, a vedno je še našla pravega moža za pravo mesto in je ž njim iz-hajala. Tuđi v sedanji voini se je pokazal prevladajoČi vpliv političnih osebnosti na Anglešketn. Da so iz nič ustvarili veliko armado, to prizna-vajo kot veliko delo tuđi najbolj za-priseženi privržen ci stalnih organi-zacij. Kar so ustvarili Kitchener, IJovd - Oeorge, lord Fisher vzlic temu, da Aneleži nimajo nagnenja za vojaški poklič, to priznavajo tuđi nemški generali. Sil Vara je živel dolgo let na Angleškem. bil je v tesni zvezi z odličnimi možmi in pozna vse sile, ki so sodelovale v novejši angleški zgodovini. Na eni strani papisuie državnike iz velearistokrat-skih rodbin, ki so bili posebe vzgo-jeni za državniški poklič, tako Chur-chilla. Balfourja, Greya, Curzona, Rosebervja, na drugi strani tište može, ki jih ie demokratična Angleška dvi crnila na Ščit. Kaki mož je so, ta brvši revolucionarni tovamiškf delavec Jchn Burns. bivši čevljarski vajenec Joe Chamberlaln, bivši za-kotni odvrernik LIovd-George, bivši nonižni reporterček Lord Northclif-fe. To so tišti možje, ki so hoteli vojno in jo provzročili, to so organizatori i vojne, tuđi Kitchener, nič manj tuđi Fisher in najženijalnejši mož se-danje Anglije Lloyd-C5eorge. Zgodo-vinar Carlvle je imenoval zgodovi-no biografijo vodilnih mož. Sil Vara je podal s svojo knjigo zicrodovino najnovejše Angleške. Vredno jo je čitati tuđi za to, da organizacija ni vse. da, niti najpoglavitneiše, nego da je še močnejša socijalna pravica, ki dela narode močne, namreč osebnost. Organizacija brez osefonosti astvarja le črede. - -ywr* 9p?~lTi-- "T^|»^FTrt 1"r*T"T1** T PHT '!- •' -"-V stran ru. »SLOVENSKI NAROD*, đst 7. okbbn 1916. 230. 6t«v. Stanje dcumiih ?l©f m kaj. ii tek. !*&■ Sl.fec 1915: i: K 260,243.476»—. u *2. kr. pri Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, Catnta na Bnajr -fctaiMljeia UM. - 21 prtnžik. Iltf Utfc tUf. Mm CBtl(f 10 MmM taffli Stelje fea. rio? na hna. knjižice 30. sept 191«: u K 186,245.420-—. » preje J. C. Mayer Beltiild kapital in rcservs 65,000.000 krom Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzcmanje daaaralfc rUf na hramlne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korcnt z vsakodncvnim vedno ufodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dvjga v*ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vr«4MstBUl pftplrjev strogo v okviru uradnih kurznih porobi I. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih capirjev in posojila nanje. . Pg Ustmena in pismena pojasnila In aaavatl a vsaa w kauču Najkulantnejie izvršavanje a#nslfc aarotil na vseh tuzemskih ia inozemskih mestih. — Izpiačevanje ku-ponov in izfrebinje vrednostnin papirjev — Kupovanja in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih oredalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranievanje vrednostnih panirjev, l'stin, dragotm itd. pod lastni aaKlepom stran ke. - OprarilUć« c kr. rair. loterije Brezplačna revizija izžre-banih vrednostnih oapirjev — Promese za vsa žrebanja. Isplaćtla In nakailla v Araerlko in Jx Ansrike stvaka spariajočih tranaakcljah vaakrfat* krazpla^no. ■V*lno!a?ke: Prometna baaka Ljubljana. Telefon «tew. 41 jVCeste praktikantinjc ▼ kaki lekarni išče absolveotnja mestne^a dekliškega liceja s skuŠnjo iz latinščine. 3153 Ponudbe se prosi na uprav »SI« v. Naroda« pod „praktikanti]a 3153". BV* l§Ce se ~V8 prazno SObO sa gospođa s I. novembrom t L Ponjdbe pod yvpraua3223" na uprava. »Slav. Naroda«. 3223 Se ss dobi: barhente, flanele, zamet, kana-laie, sukno za obleke, zefire itd.. Itopeši M? Mi Bistra pr! Neveni me a ta na Metuji, Češko. 20 m barhenta, ostanek. . 72 Kt 20 m f!ane!er m . . 62 K. 20 m zefirja, feiaga za obieke 56 K. Od ostankov se ne poŠiijajo vrorc. mm StfflnOVDRft (2 sobi, kuhinja in pritiklioe) v mestu ali brzini mesta za 1. november. Po-sredovalcu 20 K nagrade. Ponudbe pod ltftt 34 3227" na upravn. »Slov. Naroda«. 3227 i Ha glavnom trgu ▼ NovemiFestu ata iz proste roke na prodat d| • V • V obeh htšah se nahaja prostorna trgoviai z vel kimi po1 tali \n z več prostornmi skladiŠH. O'ie hi?i inaa dvojna veiika stanovanja. V tni hiši je dobra restavracija s pienočiščem in velikim £o$tilnišlcim prosiorotn in već velikih vinskih k! tij. Ta h'ša je davka prota Jfatancai pogej! s« -zvsBo v RaScIf?-vsm, 01dvnl trg it. 73. Sdknjsko. | Hrastsiii in buKoni prooorji (švelarji) %m takofisjo ali pozisejio dobavo sa kupip, oslidmi se Iš£e spreten ćomač aakano^alec pragarjev. Pocadbe pod „Dacernđe Vsrbin^ung E. 9875" na Haassnstein £ Vo^ler A. G , Dunaj I., Schulerstrasse št 11. 324- Jm 010^. ClSWtfl^R i2 švedske celuloze za pOŽtrss ZSV0]C, s Wm w* P ¥•"$ ^ Si 9 fl^fl^B konopnim medstavkcin za Šivanfe vrečj Stt M0 t^t ^> ^ P I ^T z J'^n m rnedstavkom sa pOTCiaVO t6Ž" K %P i?:S "^ ^. Sfctf ^Lrf kili zabo!ev dobavila najcenejse in nai &' 3 vbr flf % «3n 4BLr fiKl ^^HV ^^b^^ ( * „ . ^y '^ ^ kulantne]Še i Siivisii ntimmi Nove Bsnatky n Jiz. wr ■ rci ^ •■•:■.■ ;n franko. Telafon itev. I£. -.. .i'acim pupusr. ficotllenslie numune in stropne sustlij^e ^ jamske in ročne svetiljke : žgalce in pHtikSins : ------------ dobavlja najcane; se ..... A, WEI5SBER&? Si*n-3 H, Uiiiere Donaustrasse 23 3, Odd. 1E!. Katalogi gratis. 2887 Siosenska korespondenca. b u Najnove^ša i/bera :: rzzzzz umetniških in drugih imzz^ razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA CJBkljaaa presoneva olica i\vr. 7. la takofie« vstop §e UćoU dokro lznr.eaa kolai" In 3222 Punucibe z nav«1 H... T.ia^e na] ge oo*!;t io pod WK S. 3222" na uprav. »Si v. Naroda«. Kd^r hoče svojim sorodnikom na bojr.em polja s posebno praktičnim ljubezenskim darilom napraviti veliko veselje, ta naj naroči mojo ceneno ki sestoji iz nasledntih, »a vojaka nepogrešivih p ot rebn i h p e d m *j tov: I iirnairn sa. s^'ae ure / ratii skim ka- zaiom, k. se sveli punoći, dobro idoča an-kerira s 3 Jr*no garancijo, I ^o a Ako iepn^ sve alke z baterijo, elekt- 1 brivsipja avna/atj, v elegantni izvedbi, s kaienm se l;iuo in dobro obnje, 1 v .nčga te^n^ja Kresila, ki da takoj openj pri vetru ni de^iu, brez upornbe bencina, 1 paiscl's'aiieifa ^ol^llntfa «epss3, piše vijoietno. brez tinte, brez svir.Jnika, z samim poviaženjcm v vodi 1 voieiUcga iepnegi noža, solinsko jeklo, z 2 rezaloma in čcrttjv'^koni. 1 vcj-šiie denarc se s S predalci in dubrim zapahom. Ti predme;i: posamezno kurljeni, bi siali 35 K le radi obilr.c znluge dobavljam kompletno garnituro, vse gori omenjene predmete, za samo 20 K po povzetju (vojne pošte s predplačilom. iakob Sonig, Dune|t SS!. 222 Lawen^3sse SSr. 37 a. 3155 Najnovejše, izkaSeno sredstvo nroti kar-avcu (triperju) belemu toknt ; čievc- emu in rmburnemu katariu itd. i ! GONOKTElN je upeljan na češki 1 kliniki civ r. svetnika vseuč prof. dr. ' V. Janovskecia- Na pra§ki nemšKi kli- i n.ki vseuć rrof dr. K. Kreibicha. To?lo ' i ga priporočajo vseuć prof dr J. Bu- i j kovskyJ vseuć prof. F. Samberger, ; vseuč docent dr. J. Odstrčil Itd. \ M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli- | ! zabetns bolnice v Pra^i ptše: G nok- ! 1 tin sem izkusil v mnogih slučajih, ] p;jsebnu v 4 slučajih skutnih — 2 di» i 3 dni po infekciji in v 2 slučajih ! kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu-ča':h je nenadjauo hitro poneha o n?čt f;ri vodi kakor tuđi huda voda (Urindrang), kar se Često ni dalo z f <.ru£ini tekom ublažiti. Gnosno odte- | kanje je bilo red!;o in hitro nehalo. , i Vse štiri slućaje sem v kratkem času l popolnoma izlečil. Posebno v enem i slučaju — kožo sem mikroskopično u a^oval - po treh tednih isem ; mo^el najti niti enega gonokoka. V r.obenem slučaju ni hi.o kompiikacij, i nit; v žlezan, niii ni bilo vnetja moinje | KruniCne slučaje sem opetovano poziva! in pregledal 4 mesece po izle- j ćenju, a v vsem tem ča^u ni bilo exacerbav.c zjutf?], (kap!;e gnojenja) ( kaiior tuđi ne neugodnosti rn vod', | vlakenca v vodi so p° dvemesečni vnorabi Gonokteina popolnoma izgi-i nila. Skratka. Gon>ktein je pred \semi creparati, posebno izvisten v akutnih in kroničnih siučajih. 2130 Dobi se po vseh večjih lekarnah. * j Skatljica K 6 -. j '■ Zahtevaite literaturo in prospekt. i Ljnbljana: Lekarna Trnkćciy. — Zagreb: • Lekana B5alvntorM, S. .Mittelbach, Jela-čičcT trg. Split: Lekarna ak Gospi Sinjskor. J. Bučan | Proizvaja: Fartaakološko-kemitni labora- ' torij „HEflA- Praga-Vršovke 552. Bobavitslf voine«a »inUtritr« ia ! Vo*ao - idraTstvecega sdrttenia. Sprejnve se V3 BG U GC iz boljše hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi v trgovino mešanega blaga a. mala Ma. aijgfl. na'lioVse 2jakor«g:i po 7, 9, 12 in 16 feras: lanne iso^lGTe in rreiice vnzh vrstj ..^^fii", barva za 'se n fendo od Dr. Srailea ne 2 io 4 S lasKe vade In snasti; in p^iđer p«»l£^^E!. i. ti. priporo&a L;ub!'ana, Pod Tranco št. 1. Pcio.-I Zaredi vpoklic n?a w voaiko r7" lavaato i* lo^al cđirt «»iao aa pr,?a"r* Matja i^ ^'ctsr v^oki đau »anio od 9 do '.2 i in v cede*Jo od 0 do 11 ure do joldae . Boijša 3219 plaOiss nataRarua . teli službe. Nastop takoj ali tuđi p(»?n^'e — Ponudbe pod „Bataka« rlca 3299" na uprav. »SIov. Naroda«. frsda se 5 koraažov kompletnih izložbenih okenj In vrat z roleti« Veli kost 1 30/3-00. 314o ! Več se itve ori stavbni tvrdki Ivan OgriB, Crubarjevo nabret]« ši. fe, Ljubljana. P?9sierea3 dvo^edežen* zsprt ! sa ceno pvodasia. 3193 Praša se v FraučlikaiislKl ni. St« 8* Tam se tua: od da dobro ohranjen i boSniiki stol. I »£ . ,. .^.«*. ^ J^«..',UwuJ ■ II fl «■ lili— L»—^U.HII.I.....■■ ■ '*-•§ M ■■• il - ' ■ v največji izberi priporoča i | | MIF%TKR H0RVHT. modistka jj h LJOBLJABiA, Stari ti«y štev. 21. r | | Popravila najceneje. 2954 Popravila najceneje. I Bas==r—--^^r-—-irr^*"' —-s" i^-----1:^-------iB Ker sem pri vofakth, bodem sveje dne 15. oktobra đopelđne đražlienlm potom prothft iražLeni poroji sa pri meni v Loaaicu sa vpogled- ,o25 Josip Toilazzi. Baj9 HafiJB'^B IT Ilir Ž2BGM BS6C Sfc3B5 H7 ^OI^ (fasinica Jadvigai Sai*c) L>£r-^a5 Sslenborgova ulica stev. 5. ^ namizno ^ ■■ *^ * •* ^ Cene zmernei Solidno delo- 5p«cio!ni cddsicR zo neuestin« epreme. perile zo gesped« pc meri. i703 Ljubljanska kreditna banka v Ljubl|ani u Delnižfca gl«>».l.» •tO»O^»O lw.~ii Stl*ita■*!•¥• UlIOS Št«V. 2. Ji^i^rtliwiirofci4«to 1.OOO.—° fcP*». Poslovalnica c. kr- avstrijske državne razredne loterije. Podružnloo w Splitu, Cslowouy Trstu, Sarajsvu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. BblOVU oiSellt 8pr«j«w vlogc na tafNlM ia na UMI ***** to J& obrtmtiijc »ajiftfetft. ««wsi s^iisk s 40.000 -. RafeMfla VS^alfa iltiBftOai W VStfc ■ M i% amjt t«. maveamarm teiS. AU^nl dobii»k K QO-O00-. __ _ . _ _ ____________________ --_______________- ■ ■ — —^-------------------- — 230 štcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 7. oktobri 1910. Stran 11. Zavod za ortopedično gimnastiko ▼ katarem se pod ftadzorstrooi sdraTnilcm radite« ■krMitM ferMMtoa, Kbaatal ■*■» maska ==-=—= plota hi koU —— xdi*awijo, se nahaja S189 tm~ v Stritarjevi iilki Itev. 9, k naditr. Pojasnila se dobe ob detavnlklb od 3.—4. ure popoldne istotam. 19 Četrto trabante 41|1°|0 zastavnlh listov ln 4 Vio komunalnih zadolžnlc Kranjske aetelne banke se vrši. dne 16. t m. ter se bo lzire-balo nom. K 33-400 4t|1°f0 zastavnik listov ln nom. K 22*800 4 Vio komunalnih zadoltnlc. V Lfvbl|aai, dne 6 oktobra 1916. Kranjska deželna banka. I v I ijfflJTffl^ffljl vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v .Narodni hnjijnrni' Prešernova uliea št 7. I\ Lš 1 Vr 11 Lš D IV L* Li 11 1 l\ feni strekovnfak c. kr. dcž. sodiSCa Linbllana, Eongresnl trg 15. 858 (Masproti nuntke cerkve.) Največja in nijspcsobneiša tvrdka fn izposofevii.^.^a * lclavlrf ev ln harmonije? na jugu A vstri je. — Velikanska salog* ^sega glasbeuega orodja, strma im aanzikali?. Edlnl Zaloinik "'forrvh in komornih tvornte B5s?n- dorfer, H5lil & Heitzmann. Fflrster. Ehrbar, Gebrnder Stlnfl, Rod. Stelzha miner, C zao ka, Lanber?er & Gloss fTofmann in Hofberg ('atnerikanski harmoniji). Obrokl od S 1S*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Opleite si klavirje z angleško ponavljaiočo mehaniko. 10 letu a oostavno obvezna garancija. Na|aninlaa nainižia. limena naj-ugodnejša. Uglai«Tattfe ter popravila strokevno n ceno Ker imam zgora) navedene prve fabrikate lik JuSno lo |am za Kranjsko v zaiogi, svarim pred naVjpom falsi-flkatov -n navideznega „pofelna" rri kričačih, ki »c drzne:o govoriti o „dobrem blagu*1, dasi nimajo ni ieđnetra pomembnegra fabrikata v založi. Itt Imilia Biilia LJUBLJANA Prešernova ulica itev, 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000-— Rezervnega zaklada..........1,330.000-— Sprejema Tloge vsak delavnlk. Hranilnica je papllamo vanui in stoji pod kontrolo c kr. deželne vlade. Za varčevaojc ima vpeljane lične domaće branllnlke. Poioja u mbQIM« tm f đtp|a m gfaajatit praM •*/. livea Kraajak« p* pna •'/«•/. »fcrtall» la pr^l ma^am\ _ l % atlraau "• % *«fUić«Taa)a u dalf. _______ liniji bIhi hmm a Hpnffii otroških vozičkov m^ time. ; Franc Furlan ; I kllnčavnlčaratvo | ■ trn * i zaloga šteđilnlkov § I senabafa: 125 * * ^mbro^cv trg !hv. 9. i BB^Baaaaa«^nBSBHBSDBBV8il9HBV^^^^HI^B^BaaBaaaaBV 1 \.&. MM m 11 Velika zaloga ste&lcntne, porcela- na. svetllb, zrcal, š!?, kozarceir, vrčkov t. t. d. Qostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po na^niž'ih cenah. \ ■ parno barvarstvol ter kemično čiščenje in I snaženje oblek. n Apretura sukna. .. »josjeich! g Pcliansln nasla Ozka Đlica n. 4. | Sprejemališče I Sdenbnrgova ulica II 3. _, Postrežba točna. Solidne cene. L. NAJBOLJŠE PERILO umimi C. J. H AM A NN m\ m s. Modni salon. Cenjenlm đamam priporočam svojo veliko zalogo n^jnovejših klobukov. V zalogi novi žalni klobuki. Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. ROZi FabČiČ, Rimska cesta 6. Nad BO let obstoječa parna barvarija in kemično snaženje oblek *«■• 124 ^^= apretura sukna ^^= Anton Boe Ljabliasa. Selenbnrgova nL 6. Oiince, Bnrskm ulica 46. Postreiba vesina in točna. Najnlije oeae. Bližnjo se velilii dneoi jnltl V času do 1. febtnaria 1917 iržreban! bodo glavni dobitki slede- ćib izbornih srete: poviti srečk fivAr. rdecega križa . . . 300.000 in 500.000 kron Carskih sreck......200.000. 400 000 in 200.000frank. 3% zemljišnih srečk iz leta 1880 . • . 90.000 in 90.000 kron 3°o zemljtštcth sreck U leta 1889 * . . 90.000 iu 109.000 kron 17 irobasj v»afeo leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 39230.000 kron oziroma frankov. BV Mesečni obrok samo K 7a— oziroma K 3*75. "VM Te srećk« Imajo trajno denarao Trednosi in \m Isgob* denarfa kakor pri lo-terlfa^ v slnćsin nalsirebanfa izključ«na! — Zahtevaite brazplačao poranilo Itt Igralal nacrt, hitlta s naro6Uoml 2414 * Srečkovno zastopatvo 1, Lfnbllana. NA PRODAJ sta pod ugodnimi pogoji v sredini mesta v Krškem v hi^ah se nahajajo gostflna- kavama ln zalog« piva ter zasebna stanovanja. — GostilniŠki prostori so zelo pripravno razdeljeni; poleg hiše se nahaja velik zarašćea senčnat Trt, zidano kegljišče. V crospodarskem poslopja se nabajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. — Radi njih razsežnosti in po legi pa sta hi5i tuđi pripravni za iz vrše van je mesarilo« pekari|o ali katorosl-bodi trgovine. 3224 Ker lastnik radi bolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni I Kupcem daje pojasnila lastnik ValentiB Sc&gMtllf Liubliana, Želenbargova nlica it 9. Svoje častite odjematce vljuđno prosim, da se naj pri nakupu aroija in municije vsakdo izkaze s posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ah od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, bakar tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgorec s oružjem v Ljubljani. 134 , mm. ** jmjcNmmm hjmkm>». «— 7. **•*« m& 330. Mer. Češka industrijalna banka podružnloa v Ljubljani, StrHarjeva ulica št. 9. I V—kovr^tif ban£w transakcija ¥!■>,■ na knjižice in na tefco&i raćun, I Kredit« za aprovfzatne nakaa« ia finaaciraaje vojaških dobav. Viktor filipK: »£ moolf, Trst, nttaa Vga Faacolo *L 1«, n, se toplo ptlporača ccnj. cbčinstvu Trsta in okolice. Želol m koštan] !n druge pol}*tial|ske produkte v vsafef maotint kapula 1. omu, ftnim i wm Donaiftko Novomesto, Sptđii)*- &T«4rl]8ktt; 9687 \ /rajnišjc cenc; Dobro blago/ JV[odni salon f. Jjarborič ===== Ljubljana, Jj/festni trg štev. 7. = prtDoroČa svojo vetima jaiogro dunajsfah modelov svilnahh in vehur kfobufav, kinčamh ^^^^ ^^^=E in pravnih oblik, cvetlic, pereš '• £ d. Vedno velika izbera Satnih klobiikov. .•; fooravila točno in eeno. ;•; Zamahe nove in stare, kupi Tftakd množino tvrdka lf LJabllanska Industrija probkoTfh zamaikov JELAČOf h Ko LJnblfaBa* 292S —^—^— Slovensko —p——^— fojaške ParsilBi! peii sa štlii glasove, 1915. Pr, Marolt, Lfoblfana. Cena S 1-90 In 1-80, 2725 NaSim vojakom, Solam, druStvom itd. naj-toplejše priporočamo. —- Maflspte darilo« Zajamče« uspeh. Tisoie ^"a pisem Bujne9 lepe x>x*»f dobite ob rab! med. 2793 fhf JL Biva \tT6m* y% nrci oblastveno preiskano. ear. neškodljivo za Vi. J%* n^đ Kreme ia JirS! VMk0 5tarost uaeilflv nipeb, Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega. učinka prodajaio iekarnarjl, dvornc parfumeri^e itd. Poizkusna pusica K 330, velika pusica, za-dostna za. uspeh K 8'SO. RazpoSiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A, Riz, laboratorij, Dual OL, Laklorergass« 0«. Zalog« v LJnbllul i Aim^mlfk Kmmm Ia ^Atfrft«-. j: G F. Jurasek : uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbtl v Ljubljani, Wollova nlica št 12. Zaloga fer izposojevalnica glasovirjev, pianin m barmor.ijev. I 7mt Ugodna lamena in lOletno jamstvo. Spaelalal savođ sa aglaio¥aji]o tor popra-11 wtta ¥iok gtaAIL = Bghiof&loo v „Glafibenl matlelM ter ▼ vsoh ----------- slovenskih lavođih. ----------- ffalniilo oeno. f attaorl|ant 1847. IjtfMfaiia, Kongresni trg št. 12. 126 Rajni zaloga pohtštva u ajadae hi 1««Ub. lebe, taloa. bi gosp«sk. 10b«. Prajugi, BMtoijI, rn.dr.ci aa tuit Baaaal aw«r«cl, otroikl v.xl£kl KA. VittBOTl|eat 1847. a«|MlMB.fi. bte«*> Po inevnih cenah kupuje bivji koštan], žclod, ježiće, cunje, staro železo, kosti in star == ]wpir == Viktorija Panholzer Pražakova ulica št. 4. POZORI POZORI MU »Ion Viktor Ba|t immm bL 8l zram itofoe pisti Sopki, vencl s trakovi in napisi se I izdeluieio po nainltM* eonan. Delo I okusno vezano. Velika zaloga krasnih I sohin vencev. I PriporoCa se z odličnim spoštovanjewi I Viktor Baft. lfaitot ta brzojatc: I Viktor Bmjtf cretliCai stloa. LjvbljaM. Nolieaega porlika eea radi obila salona. nrltva, velefine kakovosti, takoj za vporabo, brušene i. K 3. 4. 5. 6. Brlvsfcl aparati, S. Gilette, v elegantnem nikeljastem etuiju s 6 rezervnimi kUnami K 6.— in K 8.80; v finih kasetah z ogledalom, čoplČem itd. s 6 klinumi K 7* 50 in 12 K. — NajboljSe Ia. apaeialna naraneilske kline ) tucat K 3-60. 2888 ^ Ia lolingor »troji za strttao|e las z dvema česaloma K 7-50. Po€i!ja po povzetju. Vojno poštne poSitjatvc proti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto. Sp.cijalna trgovina za solinske jeklene predmete A. WEISSBERG, Dunaj II., Untcro Donaustraaso, 23/lll.y od dole k IV« Katalogi In zaznamki cn groš za prodaja I cc gratis. Slovenska korespondenca. Zastopniki se iSčejo, I Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporoča svojo bogato zalogo v »oznib koics. Sitalni streii I a#^ m a^^ xa nđMao in uhvt. Breu M M\ za ^ moje i bilL ? Pisalni stroj i p „ADLER", fterUni stroji vseh veli kosti Brez koakureflce! F. L Popper čevlji m n gospode ia gospe so nogua ^ w^olj pritežnl, Oeai Ia na|bal|§e m Uktmti. Napreda] saiM pff " JULIJI STOR, Ljubljana f^ Prešeraova ^ka St 5. ^L Oofsserski čevlji a turiste, bteOenFCnl y± čevljt za otroke in Uwn - tennh - ćevlJL Kmetski posoiilnicfl ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuje hranilnc vlogc po čistih i Rezervu zakla) na) X 900.000. 41/ 0/ /2 /0 brez odbitka rentnega davlca. Ustanovljena leta 1881.