želi
.VESELO VELIKO NOÖ.
LETO XIV.
25.MARCA 1961i
ŠTEV.262.
NAROD JE GOVORIL
Te đni poteka dvajset let od usodnih marčnih dni 1941. Odkar izhaja naš list, smo se.večkrat ozrli na tisto dobo in celo objavi li mnenja'različnih piscev, da bi tako v kar najboljši perspektivi prikazali tiste dogodke in iz njih poiskali tis to,kar je pri vsem bistveno.
Pravkar objavljeni "The Testament of .Adolf Hitler" (Ey Fran = cois Genoud; Cassell, 12/6) potrjuje mnenje nekaterih vojnih komen tatorjev,da je v bistvu jugoslovanska epizoda usodno zakasnila Hi= tlerjev napad na Rusijo in s tem več ali manj odločilno vplivalam izid vojne. Iz tega "testamenta",ki so dejansko Hitlerjeve izpove= di Bormannu nekaj tednov pred svojim samomorom,namreč sledi,da je bilo Mussolinijevo zavezništvo za Hitlerja usodno. C e ne bi Itali= ja iz čisto imperialnih pretvez napadla Grčijo ter s tem posredno vplivalo na dogodke v Beogradu, Hitlnrju ali ne bi bilo treba vodi ti vojne na Balkanu ali pa bi bila ta mnogo krajša, če ne bi bilo jugoslovanskega puča^a bi kljub temu bilo treba pokoriti Grčijo, /tipamo, da bo slejcoprej tudi razvidno iz dokumentov,kakšno vlogo je pri vsem tem igral Solun.) S tem ne trdimo, da je sam marčevski odločilno zmešal Hitlerjev načrt; iz omenjenega dokumenta sledi,da nc. Toda gotovo je, da je državni udar - in pustimo pri tem ob sfera ni, kakšne so bile namere, računi in pobude pučistov, - potenciral zakasnitev nemškega napada na Rusijo. Kot Slovenci moramo reči, da jo bilo to za nas kot narod sila, sila važno; s Hitlerjevo zmago bi bili po vsej verjetnosti zbrisani kot samostojen narod z oblič= ja zemlje, ker smo bili pač napoti nemštvu. In prav v tem vidimo za nas pom,en državnega udara 27.marca, pa čeprav se to odkriva šc= le post factum.
Drugi nauk,ki nam: ga dajejo marčni dogodki in o čemer smo na tem mestu nekoč že pisali je, da je vlado 25-marca zadelo preklct= stvo samovolje, ker se ni ozirala na razpoloženje narodov ampak je no oziraje so na to pristopila k Trojnemu paktu. Naj so že bili na meni pakterske vlade dobri, povsem upravičeno je dva dni pozneje doživela, đa ji jo narod pokazal zobe. Sama je bila kriva, če ni pravočasno poskrbela, da bi narod prepričala o koristnosti svoje politike, ko je že ta sama na sebi bila tako odvratna. Toda na dru gi strani nimamo kaj posebno dobrega mnenja o pučistih,ki so se hi tro izkazali, da. niso bili kos nalogi, ki so se je lotili, in daso bili pripravljeni celo stopati po istih poteh kot pravkar zrušena vlada. Ker tedaj niti Angleži niso z gotovostjo vedeli za nemškena črte proti Rusiji, je torej jasno, da s to možnostjo niso mogli ra čuno.ti niti pučisti. In v resnici je še-vedno sporno,kaj jih je pri vsem najbolj gonilo, dasi jim ne moremo odrekati veliko mere domo= ljub ja in vsekakor boljšega poznavanj a’narodnega razpoloženja, kot Pa je bilo to pri padli vladi. Ni nobenega•• dvoma, da So-bile demon stracije in manifestacije tiste dni poln izraz narodnega občutja,ki so je postavljalo po robu samovolji - lastne vlade in tujega nasil noža. Narod je tedaj dokazal, da je bil -s srcem na strani Svobode,
Razgovori o macedonui
STRAHIL PEEY:
MACEDONSKO STALIŠČE
0 Macedoniji kot etnični in politični celoti, a posebno o ma= cedonslcem vprašanju kot nacionalnem in političnem problemu, se je aelo mnogo pisalo, zlasti po prvi svetovni vojni, ko so se udeleži= li politične borbe med Srbi in Bolgari tudi slavisti in zgodovinar^ ji. Y tem članku ne mislim pobijati tistega,o čemer so doslej pisa= li prizadeti in neprizadeti. Jasno je, da so vsi pisci in politiki, ki so se bavili s problemom Macedoni je, pisali iz lastnega prepriča nja, ki pa je bilo navsezadnje brez dvoma izraz družbe in sredine tiste dobe. Pisal bom o drugi strani macedonskega vprašanja,o dej = atvih,ki so nekoč bila zamolčana in o katerili molče še danes.
Macedonsko vprašanje'je stvarno začelo iskati svojo rešitev
<t«ka3	pred rapostavitvijo bolgarskega efcaarfeata ? nektt«
rih macedonskih krajih. Književno delo bratov Miladinov, Rajka Zin=
zifovain drugih macedonskega rodu, je začelo buditi narodno zavest najprej pri trgovcih.'Medtem ko se je srbska kneževina zgodaj osvo= bodila in začela svoje lastno državno življenje, so bolgarske in ma cedonske pokrajine ostale še naprej v turški državi. Tudi cerkveni in pozneje politični vpliv Rusije je bil mnogo večji v Bolgariji in Srbiji kot pa v Macedoniji. Zato je bil priliv bolgarskih gojencev v ruske šole neprimerno večji kot pa priliv macedonskih dijakov.Ma= terialno šibki, odvisni predvsem od bogatih bolgarskih trgovcev v Rusiji in ker so se gibali skoraj izključno v bolgarski sredini, so se.redki macedonski intelektualci hitro vtapljali v to sredino in delovali v političnem življenju bolgarske emigracije, kasnej e pa tu= di v borbi proti Turkom. Tako Se je zgodilo, da so tudi pozneje v o svobojeni Bolgariji Macedonci sodelovali v bolgarskem političnem ?i3t 1 jen ju, v vladah ali pa kot zavezniki in plačanci bolgarskega dvora. To je bil primer s skoro vsemi macedonskimi javnimi delavci v drugi polovici preteklega stoletja. Toda kljub temu so bili pod silo raz= mer primorani, vračati se med svoje, na lastne domove. Svojega ma = torinskega jezika niso mogli pozabiti, kar se je odražalo kasneje v njihovem delu. Tako se je zgodilo in kar je bilo povod za mnoga zgre šena tolmačenja: ljudje so težili k skupni državi z Bolgari, a so pisali v svojem dialektu, kljub temu. da so poznali bolgarski knji= ževni jezik, ki je bil v tisti dobi že popolnoma oblikovan.
Pa četudi je njena bakl^comaj, komaj še tlela. Instinktivno je vero val v zmago Svobode, pa četudi si je zaradi toga priklical nad gla= vo srd Terorja in četudi je za to V' eni ali drugi obliki plačal mor da sorazmerno najhujši krvni davek v svetovno-osvobodilni vojni. S tem si je pred zgodovino izvojeval mesto,ki mu ga nihče ne vzame,in zagotovil si je vrnitev izgubljeno zemlje, ki bi jo moglo biti več, če bi bilo več modrosti v glavah lastnih oblastnikov.
Ysaj velikansko vprašanje je,kaj bi dosegli,če bi ostali v ti= stem Trojnem paktu; mogli bi biti celo somi sebi sodniki... A ker smo se uprli Novemu redu, smo vsaj kot narod ostali - in to je bilq 3o in bo za nas poglavitno.	-	TJRRDNIŠTITO
KLIC TRIGLAVA .izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Pravda". Njeno mnenje predstavljajo le tisti prispevki,ki so podpisani od iz vršnega odbora.Letna naročnina: L 1-4-0; LA 1-10-0; $ 3.50; IIP 12.-DM 13.-; Sch 40.-; Lt 2000.- Poverjeniki:Mr.V.Kremžar za Sev.Arne = riko: 11010-109A Avenue, Edmonton,Alta,Canada; Mrs,P.Miladinovič za Avstralijo: 12 Oxford Road,Ingleburn,NSW.
Naš naslov: BM/TRIGLAV, LONDON W.Ö.JU
_ s 4 .
Utemeljitev pismenega jezika
Jasneje izražena misel o macedonski različnosti od Bolgarov se je pojavila šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Znano je tudi, da je Ml cilj VMRO Goce leleeva in Dame Grueva: neodvisna ma cedonskr država.. Toda najjasneje se je izrazila ta mis'-el v delih ne koliko macedonskih javnih delavcev tistega časa, predvsem Krste Mi= sirkova in Georgija Pulevskog. V svojem najpomemlonejšem delu "Za ina kedonskite rahoti" .( 0 macedonskih stvareh) je liisirkov nedvoumno po kazal na nevarnost veliko-Lolgarskega vpliva za macedonsko "borbo in kulturno življenje in je odločno zahteval odstranitev tega vpliva. Kot;najvažnejši pogoj.za, to je zahteval oblikovanje, pravzaprav ize naoenje tnaced.onskega pismenega jezika, ker je dotlej vsakdo pisal v svojem narečju. Ta Misirkova misel pa ni mogla biti uresničena, ker je vsled pojaoane helen.izo.ci j e in borb proti grški duhovščini večina macedonskih javnih delavcev (predvsem učitelji, in duhovniki)bila primorana emigrirati, največ v Bolgarijo. Bolgarska policija pa je zažigala njihove spise,a čestokrat tudi preko svojih macedonskih plačancev uničevala slehernega, ki bi se drznil govoriti o neki ma= cedonskl posebnosti ali pa pisati v macedonskem jeziku. Zlom mace= donske osvobodilne borbe po Ilindenski vstaji in prva svetovna voj= na sta zadušila vsako težnjo po neodvisnosti.
Medtem ko so-bolgarske zahteve na Macedonijo temeljile v go tovi meri na tedaj sprejemljivih dejstvih, n.pr. skupna preteklost, i.t.d.,je začelo srbsko In bolgarsko prodiranje v Macedonijo iz čisto imperialističnih, pobud: za ozemeljsko razširitev. Macedonski prebivalci so vodili, ogorčene in krvave borbe z grško duhovščino, a nagonsko so tudi odbijali številne srbske'učitel j e, ki so koncem zadnjega desetletja ".ustanavljali svoje šole v skoraj vsakem večjem kraju Mdc-ed oni je. Borba proti srbskemu in grškemu pri dir an ju je da= la večjega zamaha bolgarski duhovni in kasneje tudi politični pro = Pagandi. UÖe pogledamo in .analiziramo te dogodke in zgodovisnki vpliv preteklosti v tedanji macedonski družbi, se ne smemo čuditi nad tem da je večina macedonske inteligence videla v Bolgariji edinega za = veznika.
Po prvi svetovni ,vojni obnovljeni "VMRO je podprt od bolgr.r-skog,- dvora in po- resnem oklevanju med boljševiško Ih. nacistično centralo kmalu - krenil• po nacistični poti.. Borba za osvoboditev Ma = cedonije se je pretvorila v borbo za položaj "Vodje"., Medsebojna u= bojstva in aktivno sodelovanje pri bolgarskih vladnih kazenskih eks Pedicijah za zadušitev "kmečkih uporov so temno strani borbe macedon ske emigracij e v Bolgdriji med obema vojnama.
-Misel o macedonski posebnosti še je rodila ponovno v Vardar skeni . deiü ■Macedonl j.e, okupiranem - po Srhih po zavezniški zmagi .Kljub policijskemu režimu je macedonsko prebivalstvo v tem delu naše.dež e le ostalo kompaktno. Neznatno števiLo. srbskih naseljencev in velika razlika v . s trukturi srbskega jezika; in jezika macedonskega prebival stva so pripomogle, da je macedonsko prebivalstvo te pokrajine okra nilo svojo etnično oznako in svojo narodno posebnost. Po drugi sira ni je nemajhno vlogo odigralo tudi ono malo število knjig,ki je bilo tiskano v Zagrebu In Beogradu na macedonskem jeziku med obema voj nama* To je bil stvarno začetek nove macedonske književnosti,zače = tok,ki je dal osnovne smernice za končno oblikovanje današnjega maced onskega knjižnega jezika.
"Narodna republika Macedonija"	•	.
Komunisti niso v svoji borbi za oblast niti smeli niti mogli'i ti preko nacionalnega čustvovanja macedonske grupe v jugoslovanski Kompartlji ter so priznali njihovo nacionalno posebnost. S tem pa so pokazali mnogo večji čut za nacionalne probleme kot pa vsi prej= šnji režimi tal; o v Srbiji kot tudi v Bolgari ji.Nq glede na bistvo takozvune "macedonske republike" v današnji jugoslovanski komunjistčii
federaciji, ne moremo zanikati, da je ta ustanovitev dejstvo zgodo = vinskega pomena za macedonski narod» Komunistični odlas tneži's o v tej "republiki" izkoristili tudi nacionalne težnje macedonskega na= roda,da bi ga držali z drugimi jugoslovanskimi narodi pod svojo ob= lastjo. .	J ,
Rešitev problema bodoče \.-ureditve, Maced oni j e leži edino v neod visni macedonski' državi. Obnova neke- tretje Jugoslavije bi bila pra vilnejša rešitev za srbsko-brvatrrki spor^za Macedonce pa bi bila to le nova delitev ali v najbolj šem primeru'potrditev današnjega stanja. Niti najmanj ne dvomimo,da bi v neki tretji Jugoslaviji do= bil macedonski narod v Vgrdarskem delu vsaj osnovne demokratske pra vice,če pridejo na oblast demokratične sile. Toda to'bi užival le en del našega naroda. Poleg .tega ne more biti neka tretja Jugpsla = vija nikakšno jamstvo, da bodo tudi ostali deli naše dežele osvbbo= jeni. öe imamo v vidu stališče ogromne večine srbske emigracije o Vprašanju Yardarskega dela naše zemlje; Macedomci ne morejo niti mi šiiti o nekem tretjem zasusnjenju Yardarskega dela. Po drugi strani Pa ne bi tretja Jugoslavija nikdar pričela vojno s tradicionalno zaveznico Grčijo zaradi Egejske Macedonije ali Pa z Bolgarijo zara= di osvoboditve Pirinskega dela.
Y korist zahteve za neodvisno macedonsko državo govori tudi to, ker bi ta s svojim obstojem in resnično demokratsko ureditvijo po = stala spona med Bolgarijo in Srbijo; s tem bi napravila konec njuni tekmovalnosti na tem področju, rivaliteti, ki ju je stala toliko žr tov v medsebojnih vojnah. Poleg tega pa načrti in želje o neki bodo= či južnoslovanski federaciji niso tuje Macedoncem; globoko smo pre= pričani, da lahko samo v neki južnoslovanski federaciji prično žive ti narodi Jugoslavije in Bolgarije v slogi in napredku. Bo take fe= deracije pa je moč priti le na osnovi lastno izražene želje in pre= ko neodvisnih narodnih držav. ( prlhodIljl?;. Srbsk0 stališče.)
PROŠNJA ! N POZI V
SL OVENSI/i KUL BURNI AK CI Ji
izpolnjuje važno nalogo in. njeno delo je že rodilo lepo sadove. Skupina slov.kulturnih delavcev ohranja ideale slovenske duhovnosti ko ustvarja na polju znanosti,umetnosti,kulture.Podporo' in zaupanje je uživala že od poČetka.Iz globoke ljubezni do slovenstva izvira vse to del o*: ki krepi in množi tudi delavnost na verskem, socialnem m političnem pol ju.Naše kulturno delo koraka vzporedno s tokovi,ki o= plajajo Vse človeštvo;naše bivanje v zamejstvu dobiva s tem poseben pomen in vrednost.	'o'
Napori pa bodo brezuspešni, če ne bodo sloneli na medsebojnem razumevanju in podpiranju,Belo bo začelo hirati,ako se za. njegovo u sodo ne z-avz,ame.jo vse plasti našega naroda;prav vsi mu moramo pri = skočiti na pomoč v Čim večji meri.
SLOVENSKI KULTURNA IKGUI se ob začetku novega knjižnega leta obrača na nas vse s pozivom za naročbo in podporo,N j enemu klicu nikakor ne smemo ostati gluhi.Po svojih močeh jo skušajmo okrepiti: zgradimo ji trdno zaledje vsega naroda,ki mu je mar za usodo sloven ske kulture v zamejstvu.
SLOVENSKA KULTUiNA AKCIJA je že opravila veliko delo:zavarujmo ji varen in nemoten razvoj.Naša pomoč naj ne zaostaja za idealizmom in vero,ki jo izpričuje in oznanja.
Podpisani:	_
P.B.Ambrožič, Br.V.lrko, I.Avsenek, Br.J.Basaj, Prof *M.Bajuk,Br.R.Cu= ješ, I.Bomicelj, Br.L.Eiletz,Br.E.Gnidovec, Br.C.Jelenc, Br.A.Kacin, Br .II, Kr ek, Br.R .Ložar, Ing.A*Mozetič, A.Orehar, p.A .Prešeren, prof. E.Sekoloc, M.Stare, Br.A.Sfiligoj, 'prof .P .Verbič, K. A. Wölb ang, Br ZB . Žerjav.
V novo vodstvo Slovenske ljudske stranke so bili izvoljeni med drugimi gg.Dr.M.Krek kot. načelnik, E.Sekolec in M.Stare kot podnačel nika,dr,L.Puš kot tajnik in J.Melaher kot blagajnik.
Š tov. 262. ..............___________________.......-.„S tran_5^.
MILAN KRAVANJA:
AMERIŠKE VOLITVE
.	• lilo DVE STRANKI
' -i .	• i .;i..	i..,-. i. —.»I ■ ..	■■	i.. .—■	..■■■. .ii«
. Ameriška volilna kampanj a je verjetno najtežja sodobna politična preizkušnja In zmagovalec morg. biti res politik-moj ster- 'K.Dobrič je v svojem zanimivem članku v NA8I REUI (Dec..60, stran ‘3) zapisal, da mora zmagovalec znati Ogovoriti ne premalo kot Dewey, ne preveč kot Stevenson, niti prepozno kot Nixon O. Dvogovor, ki začne z izvolitvijo obeh kandidatov na volilnih konvencijah obeh amriških političnih strank, je prikrojen potrebam volilne borbe in je zato mnogokrat zapeljiv, često nepotreben, včasih neresničen in skoro vedno napihnjeno Obljube predsednika Eisenhowerj a teta 1952,da bo ''osvobodil'1 narode Vzhodne Evrope, so klasičen primer tega.ameriškega volilnega matat se-ä. Lanska' kampanja je bila sicer napeta, žilava in brezkončna, toda prešla je brez večjih volilnih račo Oba kandidata sta bila dobro poučena, znala sta prikazati svojo stran na način, da ju je lahko vsak doumel in oba sta bila predana stvari syoje .stranke. Temelj, na katerem stoji vsaka ameriška volilna borba je take z v ant ''platform'1 (program), katerega sestavijo posebne komisije volilne konvencije in ga nato delegati na tej konvenciji sprejmejo kot kažipot stranki za bodočnost. Ti programi so silno' dolgi (40 - 50 strani) in tudi precej zamotani. Toda to ni edini razlog zakaj je o njih težko pisariti. Dejstvo ameriškega, političnega življenja je namreč, da je: 'pot, ki jo izvoljena stranka ubira, včasih popolnoma druga, kot pa, jo je programski kažipot nakazovalo Kot graditelji cest tudi ameriški politiki improvizirajo svojo: pot z ozirom na teren; če je prestrm, je treba smer spremeniti, včasih- levo, včasih desno, včasih celo nazaj. Prilike v katerih mora stranka sprovajati svoj program so odločilne, ne programi.
,	.	: Nobenih razlik med strankami?
Pri' tem se dostikrat- zdi - posebno Evropejcem -da ameriški Vodilni stranki nimata nobene hrbtenice, nobenega programa, nobenih načel. Ljudje, ki tukajšnjega političnega sistema dodobro ne poznajo, pridejo do zaključka, da ni pravzaprav nobene razlike med Republikanci in Demokrati. Tako mišljenje je obenem zmotno in praviIno in zavisi od semantike (pomenestovja) t.j. od tolmačenja posameznih pojmov, če taki kritiki mislijo, da je edina mogoča razlika med političnimi strankami ideološka, kot je na primer med socialisti in komunisti, ali med komunisti in krščansko-demokratskimi strankami, potem imajo prav. Globokih ideoloških razlik med Republikanci in Demokrati ni. To sta tudi Kennedy in Nixon stalno poudarjala v svojih- volilnih debatah; ''Razlike med nama ni v. ciljih, ampak v sredstvih, kako priti: do nj ih" , Za: razumevanje ameriške notranje politike, je; ta ,stavek,-odločujoee: važnosti. Na drugi strani pa so med obema strankama, važne .programske, praktične razlike. Te so neizbežne. Vsaka stranka predstavlja sloj e'prebivalstva,'katerih koristi so med seboj različne, dostikratnasprotne. Demokrati imajo za sabo juž-ne agrarce in severne delavce, Republikanci veliko industrijo in malo trgovino. Ta razdelitev je: seveda groba, ker sta obe politični stranki v neprestanem gibanju. Jug se še 20 let industrializira, obenem postaja torišče borbe za človeške pravice ameriških'črncev. To omogoča rast Republikancev, ki se je jasno pokazala v volitvah med I960 in I960. Stara demokratska trdnjava Virginija, zibelka Thomasa Jeffersona, je bila na vseh treh zadnjih volitvah v republikanskem taboru.-Na drugi strani pa so včasih republikanske države postale demokratske, posebno na vzhodu. -Ameriški Sapad niha med obema. Taka gibanja političnih sil so mogoča ravno zato, ker ni velikih ideoloških razprtij med obema strankama. Posamezni ljudje pa tudi cele pokrajine spreminjajo svoj o.politično "barko"., ko se prepričajo, da nasprotna stranka bolje brani njihove politične pravice, . družabni položaj, verske nazore, posebno pa njihove gospodarske koristi. Tako se prepreči, da bi ljudje vztrajali na pripadnosti Politični stranki, za katero že dolgo ne verujejo, da resnično ali uspešno brani njihove interese. To vzdušje obenem služi kot vzpodbuda
strankam, da branijo koristi večine voiitcev» Mnogim evropskim političnim l ’ art-pour-l ’ fftistom j e taka politična ureditev brezbarvna, če ne že kar nenačelna» Je pa dejstvo, da je ena glavnih stebrov ameriške poj litične stabilnosti»
Seveda ne sme kdo zaključiti, da obe ameriški politični stranki nimata nobenih idealov, nobenih principielnih stališč» Važno je razumeti, da so taki ideali obema strankama isti»
Seveda tudi ameriško politično življenje ni bilo brez idea loških borb» Pred sto teti sta se obe stranki postavili na načelno različna stališča» ena za federativno .ureditev, druga za konfederacijo in razbitje države v zvezi z vprašanjem osvoboditve ameriških črncev» Naprednejša Republikanska stranka pod Lincolnom je zmagala in ostala na oblasti skoro neprenehoma 50 let, ko je v začetku 20»stoletja Demokratska stranka najprej pod itisonom kasneje pa pod Rooseveltom postala vt-talnejša in j e leta 1933». osvojila program New Deal-a, ki ji daje zagon in premoč še danes» Od Kennedyjeve politike Novih meja (The New Frontier) bo zaviselo ali se bo ta politična premoč obdržala ali pa bo splah"( nela s preporodi tvi j o Republikanske stranke ‘a la Rockefeller» Na to vprašanje bo verjetno odgovorjeno leta 1964» Moderno ameriško politično življenje je mogoče razumeti samo z razumevanjem ameriške politične zgo" dovine» Pred 100 leti je bila borba na.nož za načela, leta I960» je bila borba besed za pragmatično, realno politiko»
V zadnji volilni borbi sta oba kandidata imela interes na tem, da svojih programskih razlik ne povečujeta» Nixon je upal,- da bo z blagim republikanizmom' pridobil vsaj toliko Demokratov, da bo dobil večl no» Kennedy pä, da se bo z nenapadanjem Eisenhowerja izognil jeze tistU1 Amerikancev, ki so bivšega predsednika oboževali» Vendar pa ta navidezne ■'enakost1' ne sme nikogar zaslepi ti t med obema so bili pogledi na bodočnost Amerike doma in v svetu potencialno'popolnoma drugačni in nezdružljivi» Pretirano pa je trditi kot je to storil g»Večeslav Vilder v na c vedskem izhajajočem Jugoslovanu", da je Nixon v zunanji politiki 50 let za Kennedyjem»
Naj se dotaknem še dveh vprašanj ki so dale dokaj misli" ti predvolilnim in povolilnim opazovalcem» Prvo je bilo:, koliko vpliva bo imel Eisenhower na volitve, drugo je: sta li Kennedy in Demokratska stranka zares dobila mandat oblasti, kljub neznatni večini glasov»
Vpliv predsednika na volitve
Republikanci so mnogo gradili na popularnosti- predsednika Eisehowerja» Toda zgodovinsko je bila teza, da popularen predsednik lah" ko doprinese k zmagi kandidata svoje stranke, dvomi j tva»_. Kljub podpori enega najbolj popularnega, ameriških predsednikov Theodorja Roosevelta )s leta 1908 kandidat njegove stranke komaj zmagal in je njegov demokratski-nasprotnik dobil '595c/o glasov več kot pa jih je imel demokratski kandi" dat leta 1904» Ostala dva popularna predsednika ne dasta odgovora: Wilson je bil bolan in strt pri volitvah 1920» in Franklin Roosevelt je umrl pred koncem svoj ega■termina» Trumanova mlačna podpora Stevensonu leta 1952» ni pomagala» Volitve lansko leto so torej odgovorile na pol stoletja staro vprašanje negativno: popularnost poslavljajočega se predsednika ne more odločilno vplivati na potek volitev» Pozornemu opazovalcu ameriške politične arene so bili sicer simptomi jasni» Republikanci vsa leta popularne Eisehowerjeve vlade niso na volitvah za obe zbornici Kongresa pridobili» Nasprotno: Demokrati, ki so leta 1952 dobi," li okoli' 50yo glasov na kongresnih volitvah, so leta 1954 dobili SZ^i: vseh glasov, leta 1956	51,2^ (Eisenhower je bit to leto kandidat na
predsedniških volitvah), leta 1958 pa že kar 56,2^- oddanih glasov»
Leta I960 so se volilci zavedali da bo v naslednjih 4 letih držal krmil0 države v rokah Nixon, ne Eisenhower, če bodo Republikanci zmagali» Ntxol1 je storil vse, da bi se predstavil kot samoumeven naslednik predsednika svoje stranke».Toda tu je zašel v protislovja» Na republikanski konvenciji »v Chicagu je napravil z Rockefellerjem sporazum, vsebujoč točke, ki so zavrnile Eisenhov/erj evo politiko» Vsak, ki je sledil usodo Rockefellerja od posebnega pomočnika za zunanje zadeve v Beli hiši do njegove izvolitve za governerja Nev/' Yorka, je vedel, da je "Rocky" razočaran nad .Eisenhowerjovim načinom vodenja zunanje politike in deloma tudi no-
Štev,262.__________________»JILIC^TRIGlAVi................... Stran .7._
tranjeo Poučeni krogi v Washingtonu in drugod so dobro vedelis da je Rockefeller šel v politiko samo zato* ker je bil prepričan, da kot imenovani uradnik ne bo nikoli mogel sprovesti svojih idejo Nixonov sporazum z Rockefellerjem je torej bil klofüta Eisehowerjevi administraciji in jo je kot tako Eisenhower tudi sprejelo Mnogi so zato pričakovali, da se bo Nixon postavil na Rockeffelerjevo stran v celoti i da bo jasno povedal. v volilni kampanji, v čem se ne strinja z Eisehowerj erm Toda Nixon je precenjeval predsednikov vpliv na volitve in je zato' predel ta politični Rubikon samo do polovice,, S tem si je nakopat novih sovražnikov na republikanski desnici, obenem pa je še vedno bil izpostavljen Kennedyj evim očitanj am, da.ne bo nobene razlike med bivšo in bodočo republikansko politiko»
Veljavnost mandata Demokratski stranki
Demokrati so zmagali nad Republikanci s komaj sto tisoč glasovi večine, pri preko ;68 milijonov volilcev. K»Dobrič smatra v že o-menjenem članku v NAŠI REČI da "to dokazuje globoko razdvojenost ameriškega javnega mnenja ob vprašanju izbora med konservativno in napredno politiko"» Tako mnenje izgleda upravičeno, če gledamo številke zgolj statistično. Politično gledano je položaj drugačen; Kennedy jev Electoral College-u, ki edini resnično voli predsednika USA, imel zadostno večino»
Z drugo besedo s Kennedy je svojo kampanjo organiziral tako, da je vsak glas, ki je bil zanj oddan statistično, politično pomenil precej več» te večja je razlika, če se rezultati volitev■gledajo iz zgodovinske perspektive» Ameriška volilna tradicija dokazuje, da so velike spremembe v simpatijah ameriškega elektorata nenavadne» Leta 1956. je Eisenhower kot republikanski kandidat prejel 57,8$ vseh oddanih glasov, Ste/enson pa 42» 2$ o Da bi Kennedy mogel zmagati leta I960 mu je bil potreben premik 8$ volilcev iz republikanske na demokratsko stran» To je za ameriške politične razmere ogromen premik in se je v vsej 180-letni zgodovini zgodil samo štirikrat; leta 1860 (Lincoln), leta 1912 (l/ilsorv), leta 1920 (povojna izmenjava kot.leta 1945 v Angliji) in leta 1932 (Roosevelt) Obenem pozorni zgodovinar tudi opazi, da so se taki več kot 8 procentni premiki političnih simpatij pojavili samo na predvečer usodnih sprememb in dogodkov; leta 1860 na predvečer državljanske vojne, leta 1912 pred I»svetovno vojno, teta 1920 pred ameriško izolacijo ih iz nje izhajajočo gospodarsko krizo in leta 1932 pred socialno revolucijo New Deala»
Kennedy leta I960» ni imel ne gospodarske krize ne drugih argumentov, ki so bili na razpolago zgoraj omenjenim štirim predsednikom» Zgodovinsko je zato njegova zmaga pomembna in celo preseza pričakovanja» Pravilno jo je njegov brat, Robert Kennedy, ki je tudi vodil volilno kampanjo, imenoval "pravi čudež". Po pravici se človek sprašuje, kakšne usode-potne spremembe in nevarnosti nakazuje bodočnost Ameriki v sedmem desetletju dvajsetega stoletja. Qui vivra, verra.
Zakliuček
Članek ne bi bil popoten, če ne bi vsaj poskušali oceniti Eisenhowerjevo vlado» Jasno je, da bo šele zgodovina dala svojo polno in objektivno oceno in še ta se bo - kot se vse - spreminjala z vsako novo generacijo» Toda vsajvmajhni meri je to možno že danes. V svoji notranji politiki je bil Eisenhower konservativen, toda ne nazadnjaški» Sprejel je vse reforme- - socialne in ekonomske - Nev/ Deala demokratskih predsednikov Roosevelta in- Trumana» Poskušat 'jih je celo razširiti, kar se mu ni prav posrečilo, ker je bilo javno mnenje v Ameriki'v zadnjih osmih letih nenaklonjeno velikim spremembam in novim potem» Ekonomske krize, ki so se pojavile redno med njegovo vlado, so bile sicer zakrpane, toda brez posebnega navdušenja- ali navdiha» Inflacija, ki je v povojnih letih postajala boleča, se le nekoliko zaustavila, toda' z njo tudi procent rasti (rate of growthj ameriškega gospodarstva» To je imelo svoj vpliv na mednarodni položaj, ki se je. v 8 letih Eisenhowerjeve diplomacije občutno spremenil v škodo USA in vsega sMobodnega sveta» Mords je bila največja napaka teh 8 let, da Eisenhovmrjeva administracija ni predvidevala sovjetskega sputnika oziroma da ni razumela propagandnega značaja te sovjetske poteze» Z malo več podjet.nosti bi lahko bila prva v vsemirju Amerika, vsaj z malim satelitom. Toda Amerika v desetletju 1950-60 ni bila Amerika Lindbergov.
Štev.262A_,._.............______________________________3tran_8_._
DIMITRIJE J2RUC:
DIVINA COMMEDIA
Danto Alighieri - ''Božanska komedija. Pekel11 Izdala In založila ^Slovenska kulturna akcl j a'1« " Prepesnil s uvod In razlago sestavil dr»Tine Debeljak» Oprema In lesorezls tiskani kot Izvirniki, Bara Remec» Buenos Aires, novembra 1959»
Slovenski emigrantski pesnik, slavist, prevajalec Iz slo" vansklh književnosti In slovenski književni zgodovinar, ter zadnji u-rednlk katoliške revije ‘'Dom In Svet;l, Dr» Tine Debeljak, je nam brezdomcem poklonil prepesnitev ''največjega pesnika Iz politične emigracije vseh časov’1. A kot pravi sam: ;'»»» Mene ni sicer v prevajanje nagna" la notranja potreba, temveč čisto zunanji vzmeti: svaštvo z Debevcem kot varuhom njegove zapuščine, ter okupacija, v kateri ml je samo Dante; mogel nuditi orožje proti njej In razmeram v njej»»»1' Danes pa prav gotovo tudi enaka usoda, čeprav je Dante ostal emigrant v mejah Italije Ze samo dejstvo, da se je dr»Debeljak kot slavist In slo-' venlst polotil prevajanja Danteja, kaže neko ''drznost1', ki smo je lahko Iz več vzrokov In po vsej pravici veseli, saj smo ml BEGUNCI dobili Dante j a-poll ličnega emigranta; prevajalec nam je razkril vsestransko’ bogastvo svoje kulture In znanja; obenem smo se postavili v bok hlapčevskim razmeram v domovini In pokazali, da zavestno gradimo slovensko kulturo, na etičnih temeljih navzlic naši odrinjenosti od kulturnega življenja na Slovenskem In kljub molku, ki spremlja vse naše begunsko kulturno delovanje In da doma ne najdejo besede za to ogromno delo» Slovenski kulturni akciji gre vse priznanje In tudi prednaročnlkom, ki so omogočili knjižno Izdajo "Pekla"»
Mislim, da smo se Slovenci v preteklosti razmeroma slabo zanimali za Danteja; vzrok je bil pač ta, da nam je bil Petrarca radi Prešerna nekako bližji In zanimivejši, Petrarca kot humanist In Individualist, predhodnik tistega humanizma, ki je pripeljal do reformacije» Profesor Slodnjak je zasledil, da je prvi prevajal v slovenščino Danteja že leta 1835 Stanko Vraz, kar omenja v predgovoru "Pekla" tudi dr»Tine Debeljak» Potem se ga je lotil novlškl pesnik Jovan Koseski, delni prevod "Pakla" je Izšel tudi v "Letopisu Matice Slovenske" za leto 1877» Kako "so novlškl oča Blelv/els" predvsem hvalili Koseskega In kako je le-ta Danteja "mesaril", naj pokaže par vrstic že citiranega "Letopisa S.M."
NEBEŠKE KOMEDIJE (Divina commedla)
Dante Allghlerl-a prvi oddelek P A K L 0
po originalu poslovenil Jovan Koseski
Predgovor
"Divina commedla" Dante Allghlerl-a slovi po svetu tako, da so že davno se glasile Iskreno želje tudi po prevodu . slovenskem klasične Italijanske poezije» Zdaj se nam je ta želja spolnila vsaj deloma»
Slavni naš Koseski je dovršil prvi del Danteove "Nebeške komedije", kateremu je-Ime "Paklo" (pekel) tn ml preprljazno privolil v to, da smem tZ: njega v letošnjem "Letopisu'' Matičnem priobčiti nekoliko odlomkov, da se tudi Slovenci seznanijo s to knjigo In da svet vidi, da tudi slovenski jezik je kos, svojemu narodu kazati poezije mojstra»»»" "»»»."
Al pesnik mora biti v vzvišenem pomenu te besede, kdor st upa na metrični prevod tacega Izvirnika kakor je Danteova "Divina commedla"» Naš Koseski se ga je.lotil, tn Izvrdno dovršil prvi det, od katerega Imajo čltateljt 5 spevov zdaj za' poskušnjo pred seboj, ki smo jih brez predrugačenih sloviilšklh oblik natisnili prav tako, kakor jih je naš velecenjeni pesnik pisal, z odločno željo, naj njegova sedanja dela gredo na svltlo v tistih oblikah, v katerih so na dan prišla vsa njegova prej'' šnja: Koseski hoče ostati Koseski, po pravilu, da le duh oživlja, oblika pa mori».."
Pervt spev.
Obseg» Pervotnimu v gojzdu zmoten pevtc» Troje divjih zverin» Virgil k potovanju vabi»
Na sredi bil sim naštgf. življenja
Prestrani v gojzd zašel mra&ivne hoste, ■
Naravno pot j e■krila meglo tenja»	*
Kak bil je. ..goj zd i tmine v njemu goste Nacertati bi bilo pretežavnos Spomin že nanj ovrš mi sodbe proste»
Gorjup.spomin! podoba smerti ravno,
Zbo.g blažja pa ki tam je me dospelo,
Bom videnja narisal točje glavno»
Ne pomnim več, kak dj anj e je pričelo,
Po dremu clo sim zmešan bil te dobe,
Se mračiti mi krogoma je jelo» Itd. Itd.
Slovenska trojka
Naš. .prvi resnični dantolog je bil dr. Jože Debevec, ki jo z vsem potrebnim znanstvenim aparatom in z veliko ljubeznijo prikazal Danteja Slovencem, a. njegov prevod je imel eno hibo, kar lepo omenja ar o Tine Debeljak, bil je ^estelčko neužiten1*. No vem več v katerem razredu gimnazije so bili v ''Breznikovi slovenski čitanki'* odlomki tega prevoda, spominjam se le, da nas pokojni profesor dr. Anton Debeljak z njimi ni mučil in preganjal»
Toda dovolj o Dentejevi preteklosti med nami, saj kogar ta problem zanima, si bo gotovo naročil Debeljakov prevod in bo lahko kaj več zvedel» Vrnimo se v sedanjost.
Ze v poletju I.IS55» je ljubljansko časopisje, ob novi posloveni tvi Goethejevega ‘'Fausta'*, napovedalo izid ‘'Božanske komedije'* kot četrti prevod ‘Velikih stvaritev človeškega duha, ki so jih že drugič prevedli v slovenski jezik»' ''Hamleta'* je ponovno prevedel Oton Zupančič, ''Ilijado" jo drugič prevedel Anton Sovre in ji dodal še '*Odise-jo’*, a Goethejevega ''Fausta'* je na novo poslovenil Božo Vodušek’* Kdo bo prepesnil ‘'Božansko komedijo1' pa takrat niso najavili»
V doglednem času bomo imeli torej Slovenci kar tri celotne prevode ‘'Božanske komedij e‘*. Debevčev, Debeljakov in Gradnikov» Prvi je brez dvoma zastarel, ne samo radi jezika, ki se je v petdesetih letih ne samo modernizirat,'temveč je ob prevodih Cankarja in Zupančiča, teh ma-gov slovenske besede, požlahtnel; tudi so najnovejši dantologi prispevali kopico odkritij in nova tolmačenja. A najvažnejši razlog, da potrebujemo novi in boljši prevod, j-e Dantejeva aktualnost, posebno za naš čas metafizične zmede in hudobije»
•Gradnikovo prepesnitev, žal, nisem čital, vzrok je pač naše begunska revščina. Dr» Tine Debeljak veruje, da je Gradnikov prevod bolj ši, ‘*ker ga (Gradnika) usposablja za ta posel vse” rojstvo v furlanski družini in pesniška klasično.st.:.»‘V,
Toda že 1.1955» je izšel v Ljubljani ''Izbor iz Petrarcove lirike1' v prevodu dr. Aloj za Gradnika» Anonimni ocenjevalec, neki M, F. jev ''Slovenska poročevalcu1' Gradnika precej oštel in trdil, da so bili že Stritarjevi prevodi Petrarcove lirike» toroj pred 80. Leti, ‘'bolj domači in pristni*'!
A zanimivejši kot sam Gradnikov prevod ‘'Božanske komedij e'', bi bil uvod in komentar v to pesnitev. Kaj danes Dante pravzaprav našim ''kulturnikom'1 doma pomonja? Heretika? Razkolnika? Borbenega ‘'antiklerikales"? Proti-papista? Morda srednjeveškega mračnjaka; Ne vem, prevoda, žal, nisem bral»
■ Vplivi na Danteja
Doba, v kateri je Dante živel, XIII - XIV»st. je za krščanstvo in za razvoj evropske kulture tako pomembna in kritična, da se mi zdi Debeljakov zgodovinski uvod.skoro prekratek in bistveno nepopoln, saj nam prav malo govori o Dantejevi intelektualni rasti, kje je pesnik črpal za tiste čase svojo ogromno, takorekoč univerzalno znanje.
Tudi zgodovinsko ozadjes ki se omejuje predvsem na Italija oz. na zapadno Evropo5 se ml zdi pomanjkljivo.
Ideja enotnega krščanskega Inpsrlja je bila tedaj še živa v obeh polovicah* tako v Rimu kot v Carigradu, toda koncepcije takšnega enotnega cesarstvi so sl bile v bistvenem nasprotju. Že kronanje Karla; Velikega, na sam božični dan leta 800., je pokazalo, da se zapadna po^ lovlca Imperija vedno 'bolj spremlnja:v ''Sveto Cesarstvo nemške narodnosti !>, In navzlic pridevniku ''sveto'’, se je od Otona Velikega pa naprej to cesarstvo začelo postopoma latctztratt In se vračati na antično -rimsko koncepcijo Imperija,: a na škodo krščanskemu Idealu Države kot so sl ga zamišljali Konstantin Veliki In csdcvenl Očetje prvih koncilov.
Borbe papeštva s cesarji, ali kot pravi v modernem jeziku Berdjajev, borba med Duhom In Cezarjem za nadvlado, so bile za tedanji Bizanc dokaz nesposobnosti Zapada, da bi se dvignil do mistične koncepcije svetega cesarstva. •
Prav v Dantejevem času je Bizanc trret pod silovitostjo turških napadov. Križarske vojne so začele Izgubljati svoj prvotni krščanski Ideal In so se vedno bolj spreminjale v pustošenje vzhodnega cesarstva In v navadno piratstvo. '	'	.	.
Da bi vzhodni Imperij vsaj delno ojačil, je Mihael VIII,, Paleolog, sodeloval na koncilu v Lyonu, (1274), kjer je priznal papeško prvenstvo, da bi dobil pomoč proti Turkom.
XIII.st. pa pomeni tudi vdor arlstotellzma na zapad. Prišel je Iz Španije In Iz Bizanca; po prvi poti so ga. posredovali arabski filozofi, a Iz Bizanca križarske vojne. Toda posledice tega vdora so se! hitro pokazale, saj. so tl prevodi, ne samo Aristotelove, filozofije, tenu več tudi vse ogromne literature, ki je bila Izključno poganska, prepoji" 11 zapadno krščanstvo. Aristotel j e postal :lodkrltj e'’, bil je Phlloso-phus, :'modrec''. Toda ta znanost jo bila predvsem racionalistična In naturalistična, torej nezdružljiva s krščansko vizijo sveta.
Že leta 1210 je provinci j skl'koncil v Sons-u (Franclja) prepovedal da na pariški univerzi poučujejo Aristotelovo ''libri natürali s’'. L.I2IS so reorganizirali Ser tono In ponovili prepoved Iz 1210 letf-1231 l» se je papež Gregor IX. vmešal v stavko Sorlronc, ki je trajala že dve leti. Do stavke je prišlo zaradi umora nckaga študenta. Papež je sicer Sorbono nanovo odprl, - toda je zadržal prepoved učenja 'libri natu" ralls'1 In postavil komisijo, da korigira'Aristotelovo učenje.
Celo XIII.st. je bilo v znaku teoloških filozofskih trenj« V XII.st. je mistik, sv.Bernard, še dosegel, da so na koncilu v SolssonS -u (lI2l) obsodili Abelarda, ki je Iskal ''sožitje'1 Inteligence In vere. Ta dvoboj med mistikom sv.Bernardom In filozofom Abelardom .je bil obenefl" dvoboj škofijskih šol s samostani, dvoboj krščanskega življenja, prepojenega z mistiko In askezo na eni strani, In spekulativne teologije s filozofijo kot služabnico teologije na drugi strani,
V polovici XIII,st. pa že lahko opazimo filozofije sisteme? ki so jih prinesli sv.Bonaventura, sv.Alebert Veliki In sv.Tomaž Akvln-skl; to je'obenem tudi vrhunec sholastične filozofije In krščanstva.
Teh par besed v spopolnttev zgodovinskega ozadja. Dantejeve dobe.
Prof.Pri jatel1 In prevodi
Rad brskam po naši kulturni preteklosti. Tako sem zasledi1« članek dr. Ivana Prijatelja ''Puškin v slovenskih prevodih". Prof.Prijatelj velja še danes za avtoriteto med Slovenci, zato citiram nekaj njegovih misli, da bi z njihovo pomočjo ugotovili vrednost;Debeljakovega prevoda Danteja.
''... Vsak .narod, ki stremi h kulturi, mora torej, debati to, da sl ustvari lastno nacionalno umetnost. S tem seveda ni rečeno,naj se zaklene v svojo kočo. Ravno nasprotno: celo potrebno je, da pogleda včasl preko slemena svoje hiše. To pa Iz dveh vzrokov: prvič zato, ker že življenje posameznih narodov samo ob sebi komunicira med seboj: naro" dl se dotikajo v več točkah; drugič zato, ker narodi uče drug drugega, sl. kakor dobri sosedje svetujejo In sl povedo 'za marsikateri korak, ki se^prl tem ali onem. dobro obnesel-,,. Zato je treba z opreznostjo presajati tuje plodove v naš vrt, ne sme se prelagati na hitro roko kar vsak3 prva stvar, ki pride človeku pred oči. Treba je pomisliti, da se namera"
va nekaj važnega”, v živo drevo naše literature vcepiti neko tujo mladiko' To delo je v resnici važno.in pomenljivo” kajti* če si našel pravo mladiko, ki se prilega našemu organizmu in lepo :zazeleni na našem deblu, potem si storil nekaj plemenitega, ker si požlahtnil drevo naše umetnosti» Drevo pa se mora žlahniti, ako hočemo priti do boljšega sadja»»»
»». Iz tujih književnosti naj bi se prelagata v domačo literaturo zlasti prvo, ne po obsegu, ampak po umetniškem značaju velika dela» Ona ne bodo nikoli nevarna našemu slovstvu, ker stoje vedno v neki distanci od našega bitka kot svetli, sijajni vzori lepe umetnodi» In kot vzori potem tudi bogate in žlahtne našo književnost»»»
»o» Važno je vprašanje: Kako naj se prelaga?
Odcovor nanje je težak že zato, ker je splošno znano, da še tako dober prevod ne doseže izvirnika» Vsega, , kar j.e. izraženo v izvirniku, skoraj ni mogoče, preliti v prevod» Fekatere finese se zabrišejo, bodisi da je temu kriv premalo, subtilno razviti jezik, ali pa prevodite-Ijeva nezmožnost vgtobttt se v tuj ega. avtorja» Zato nekateri znameniti možje prevode sploh zametujejo» A»Humbold pravi, da prevod ni nič drugega, kakor oskubljen ptič, ki se ga zastonj trudiš pokriti s tujim perjem»»
»»» Jezik pa je z mislijo in čustvom v vsakem pravem umotvoru tesno zvezan, zato se ne sme z jezikom mehanično ravnati, ampak vedno v zvezi z vsebino» V vsebino se je treba vtopiti, prelagatelj mora skušati sam preživeti vse to, kar je preživel in prečustvoval tuji avtor pri ustvaflanju. Potem bo tekla prelagatelju prosta, iskrena beseda. Seveda bo pri tem prevod onega vedno, bol ji, ki je sam kaj umetnika». Svetovati pa bi se moglo prelagatelju
l) da piše živo slovenščino tudi v prevodih in 2j da skuša ohraniti individualnost izvirnika»
Debelinkov prevod
V uvodu tega članka sem že navedel, da celo doma niso mogli mimoiti Danteja, kaj šele mi, begunci'
A Debeljakov prevod sam? Francozi bi rekli: "chapeau bas"' Prav spoštljivo se moramo odkriti prevajalcu, se mu zahvaliti in mu priznati mojstrstvo. Vsa Debeljakova pristno domača in sladka loška.govorica je planila na dan tam, kjer je bil tudi Dante nežen in preprost» Bogastvo Debeljakovega jezika in njegovo iznajdljivost, da poišče slovenske pesniške izraze tudi za mesta, ki so za metrični prevod suhoparna in težka, je naravnost očarljiva. Tu in tam sicer motijo skovanke,'napačni naglasi, pleonazmi in podobno, a vse te malenkosti ne morejo zmanjšati vrednosti te velike prepesnitve»
Še par besed o izvirnih lesorezih ge»Bare Remec» "Ni vse lepo, kar je moderno", je menda dejal Rossini'» Vsak človek je več ali nanj kos umetnika, tudi likovnega, čeprav nezavedno» To nesluteno bogastvo nosi s seboj in ono plane, pri mnogih le pokuka, na dan tudi pri branju umetniških stvaritev»
Umetnost ni .stvar okusa ali šole (izma’), temveč zasidranosti v življenje in njegova polnost in popolnost» Ti lesorezi me niso 'prepričali", dober je le prvi, "Frančiška in Paolo"» Morda Dante in njegov "Pekel" ne odgovarjata umetniškemu temperamentu ge»Bare Remec'. Mogoče jev tej pesnitvi preveč "metafizične groze", da bi lahko našla adekvatni Hkovni izraz v nežni ženski duši? Sicer je vse hvale vredno, da se pošlo-venttvi "Pekla" pridruži tudi slovenska umetnost, vendar bi morala ‘biti ha isti izrazni višini kot besedna'»
Kdor te malo pozna zapadno-evropsko slikarstvo, ne bo niko-Li pozabil E»Delacroixove slike "Dante et Virgile aux Enfers" (1322)»Toda Delacroix se je učil pri Michelangelu in pri Rubensu; s tem je, menim, vse Povedano» Nihče ne misli in ne zahteva, da bi slovenska umetnica morala posnemati te tri velikane, saj vsaka doba ima tudi svojo umetnost, toda korala bi vložiti V svoj e delo prav toliko ljubezni in iskanja kot jo je Yiožil dr.Tine Debeljak. Preštudirati bi morala vso Dantejevo ikonografijo, ki ni majhna, in se primerjati s ostalimi mojstri»
Za konec še par zanimivosti o Dantejevi usodi med muslima-hi. Ker je Dante' Mohameda (XXVI11»spev, 22-51) kot razkolnika pognal v Pekel, je pakistanska vlada prepovedala razprodajo angleškega prevoda,češ Dante širi versko sovraštvo proti muslimanom»
Stran 12*...................^„KLI ^IRIGLAVA^. ............... ■;.Jt<tv_.262..
Arabski prevod opekla1’ pa vendarle obstoja in to v' prozi» Prevedel ga je.Abud bej Abi Rašid pod naslovom. ''Ar-rihla ad Dantija'1. Izšel je v Tripolisu leta 1930»
Morda bi o pakistanski jezi na Danteja vedel prof.Ljubo
Sire kaj več.
PISMA UREDNIKU
FORMULA,, EKONOMIJAs SPOMINI; G.urednik! Popolnoma prav je* da razlikujete med uvodniki in dopisi (KT 256)o Če pazljivo prečitate moje pismo V istem KT, boste ugotovili, da tudi jaz to razlikujem, a vem da je mogoče tudi vesti, posebno vesti o mnenjih v domovini, tendenciozno objavljati» Med tendenciozne vesti bi štel dopis v KT 254» Prepričan sem, da bi bilo istočasno v Trstu najti Slovence, ki bi rekli ravno nasprotno.
Ni mi čisto jasno, kaj po urednikovem mnenju sljedi iz te" ga, da je'!ogromna večina mlajših ljudi /doma/ pod vplivom titovske propagande'1» Da mora sedaj emigracija začeti tekmovati, s titovci v ''napred" nosti’1, ali kaj? Menda vendar ne, saj privatno vem, da se urednik zavzema za to, da bi mladino pravilno?duhovno im moralno vzgajala, S tem se popolnoma skladam, toda zalcaj potem urednik napada NO in njegovo zahtevo po političnih pravicah? Ali so politične pravice in demokracija kaj drugega kot uporaba moralnih načel v politiki? Mislim, da je nesporno dejstvo, da se komunisti niso držali in se še vedno ne drže niti svojih lastnih zakonov, da o rfiednarodnu.deklaracij i človeških pravic sploh ne govorimo» Primerjati jih v tem pogledu s kakršnim koli predvojnim režimom, je nesprejemljivo za vsakogar, ki se noče delati norca iz ljudi doma». Zato je popolnoma upravičeno zahtevati obnovo demokracije in človeških svoboščin v Jugoslaviji. Posebno ''pravna varnost'', t.j. izpolnjevanje zakonov, mora biti ena izmed prvih zahtev. Dokler se bodo Jugoslovani bolj zanimali za ''naprednejše alternative1' kot za'take osnovne zahteve, bodo vedno znova padali v roke demagogom, ki jim bodo obljubljali vse, dali pa nič. Kdor ne verjame, naj prebere v Farkaševem ''Liku Demokrati j e1', da je za demokrate najvažnejša demokracija pred vsemi vsebinskimi odločitvami»
Ničesar nimam proti kritiki kogar koli, vštevši NO, saj je pravica do kritike med osnovami demokracije, toda malo neslano je kritizirati demokrate zato, ker zahtevajo demokracijo»
Trditi, da komunizem ima ideologijo, medtem, ko jo nacizem in fašizem nista imela, je skoro tako kot reči, da. Je Hitler-Rosen-bergov mit rase neumen, da pa je nekaj na Marx-Engels-Lenin-Stalinovem mitu delavskega razreda' Nasilje zaradi rase ali nasilje zaradi klase pride precej na isto. Sicer pa nacizem ni imel prav nič manjšo prct= dorno moč, dokler ni bil vojaško poražen, kot jo danes ima komunizem» Treba se je le spomniti na svečice, ki so j ih v Trbovljah in drugod nekateri prižigali pod Hitlerjevimi podobami, na neštete fbrerčke povsod na svetu in na razne indijske osvobodilne armade pod Japonci, jaruzalem-äke muftije itd» aii pa na to, da so pred kratkim v Egiptu ponatisnili Mein Kampf. Povrhu je*nacizem prav tako izrabljal sovraštvo proti uspešnejšim v življenju, kot ga izrablja komunizem. Aneričani in Angleži so bili v nacističnem žargonu tudi "plutokrati1*.
Prijatelj Stanič (KT 259) bi moral, preden je proti meni uporabil precej neprijateljske izraze, premisliti, ali nima vsaka stvar dveh plati» Ce se moji nazori ne skladajo z njegovimi, to še ne pomeni, da sem nedosleden in zmeđn jaz. Lahko je ravno obratno! Ue bi pazljivo bral moj spis, bi vedel, da sem se jaz /z mnogimi, prijatelji/ držal dveh načel” I) da se bom proti sovražniku po svojih močeh boril in ne z njim sodeloval in 2) da ne bom podpiral nikogar, ki izrabi j a. vojno zato, da bo prišel na oblast. Ti dve načeli se mi še danes zdi ta edino pravilni» Ker sem se s svo j iirt pri j atel j i uprl dekretu OF, da se sme. samo ona boriti proti okupatorju,* sem bil izključen februarja 1942» Skušali smo_ sodelovati z Mihailovičevci, toda dvignili so se nam vsi lasje na glavi, ko smo opazili, da major Novak sodeluje z Italijani» Med drugim so po
Štev. 262....................ICLIC^TRIGLiTA_____________________Stran
njegovem ukazu nekateri oficirji sodelovali pri'italijanskih božičnih racijah in se smukali okoli Italijanov v Iški. Mislili smo;, da je to lokalno maslo in jaz sem šel v Švicos da opozorim Londons kako kolaboracija škodi.in koristi samo komunistom. Tam se je na moje pismo poslaniku odzval Dr.Aničs ki je bil v Švici., kakor so mi povedali ;švicarski oficirji., kot neuraden Mihailovičev zastopnik. Imel je osebno od Mihailoviča podpisano .pooblastilo,, .kar je. priznaval tako kraljevski poslanik kot vlada v Londonu» Ta Dr.Art^Q:.mi je izj:avil, da je vojaško sodelovanje z Italijani ukazal sam gl a vini štab. Povedal sem mus da je potem vse izgubljeno. Pisal sem .v Ljubij.ano, naj za božjo voljo preprečijo kolaboracijo, ki vodi naravnost v propad, in dobil odgovor, da so domobranci - med njimi mnogi mihailovičevci - prisegli Hitlerju. Da bi bila mera polna, mi j e Dr.Anič še povedal, da moram izbrati med Veliko Srbijo in komunistično Jugoslavijo. Kaj mi j e pri tej zmedi ostalo drugega, kot da poberem šila in kopita in se skušam pridružiti kaki zavezniški vojski. Ko so mi iz Londona sporočili, da se lahko priključim samo NOV, sem to storil, posebno ker je kazalo, da bo morda le mogoče preprečiti, da se komunisti polaste oblasti, če se vrne čim več demokratov. Le sem se v tem pogledu motit, sem pač težko plačal sam svojo zmoto. Ako g.Stanič moje ravnanja ima.za nedosledno, pač najina pojma nedoslednosti nista ista.
G. Stanič me tudi napada, da sem za ^restavraci jo. Tudi če bi bit za restavracijo, me ne bi-bilo sram, ker-je bila predvojna Jugoslavija precej boljša, kot trdi komunistična propaganda in za njo ponavljajo mnogi v emigraciji» Moj vzor pa so v resnici gospodarstva, ki so prinesla doslej največjo blaginjo vsemu prebivalstvu, ameriško, švicarsko, nemško, švedsko itd. Nobenega dvoma ne more biti, da ta gospodarstva temelje^ na svobodnem tržišču. Da se ne bomo spet na dolgo ukvarjali s planiranj e1,1 se^sklicuj em na članek v februarski številki NAŠE RELI»
G»Žagar (KT 259) me napada, ker sem napisal, da je dopisnik KT iz Trsta ''Marksistični učenec'1» To trditev ponavljam, ker je tisti gospod na obisku v Trstu uporabljal marksistične fraze, na pr. da gospodarskemu liberalizmu odgovarja ena demokracija, socializaciji pa druga»
To je marksistična ukana, ker se marksisti zavedajo, da j e razen v izjemnih primerih nemogoče, da bi dobili večino glasov za njihove nerealne načrte» Zato je svobodno demokracijo po njihovem mnenju treba odpraviti in jo zamenjati z!,ljudsko)1 ali ''novo*1, ki sploh ni demokracija ampak čisto navadna diktatura, le emigranti, ne bodo v prvi vrsti branili svobodne demokracije, sploh ne vem, zakaj ne gredo domov» Grem še dalje» trdim, da se tudi g.Žagarju pozna, da je hodil v marsistične šole, dasi se tega najbrž ne zaveda» Le ne bi bil, ne bi ponavljal marksističnih fraz o ''anarhij i‘'bogatenju samo nekaterih'1 in ‘'poslovanju samo po stanju mošnj ičcov1'» Čeprav ni ''zaprašen profesor'1, ki se zavzema za zaprašeno gospodarstvo, kakršno je prineslo doslej največjo blaginjo vsem, bi mu kot ekonomistu že lahko postalo jasno, da tmamovgospodarstvu opraviti z redkimi sredstvi in da je treba primerjati stroške z izkupi- x čkom, da bi dosegli najveeji možen uspeh z najmanjšimi mogočimi sredstvi» Le hočemo, kar najbolje zagovarjati potrebe vsega prebivalstva, morajo ne samo branjevska ampak celo državna podjetja gledati na to, da krijejo svoje stroške, če ni proti temu važnih i.zvengospodarskih razlogov.
Le se ne ravnamo po tem," se res vse skupaj sprevrže v anarhijo, organizirano anarhijo, kakor na pr.pod Stalinom»	r,
če bi g.Žagar ne ostal samo pri. zunanjostih, bi se vprašal tudi, po kakšnih°načelih CECA daje soglasja za nove investiOije»
Vedel bi, da zaradi 'fintransparentnosti;' /recimo nepreglednosti/ tržišča, lahko posamezna podjetja reagirajo na neko situacijo na tržišču v pretirani meri, tako da nastanejo prevelike kapacitete, kar se pokaže v tem, da delajo vsa ali mejna podjetja-z izgubo. Posebno v železarstvu in jeklarstvu je to nevarno, ker je fiksni kapital zelo visok in vsaka napačna investicija pomeni veliko izgubo denarja, kar je okrajšava za izgubo naporov ih redkih sredstev. Le mi g Žagar ne verjame, naj skuša ugotoviti, po kakšnih načelih se CECA ravna sicer» Pri premogu igra veliko vlogo še to, da nafta in njeni derivati zaradi cenenosti vedno bolj izpodrivajo premog kot gorivo» Treba je vsaj mejne /belgijske/ premogovnike za-Pteti in CECA se trudi, da bi to potekalo čim bolj brez bolečin za delavce in narodno gospodarstvo» Le se CECA v tem pogledu ne bi ravnata
Stran 14.................. ; LIC TEIGlAVi..................„Štev.262^
po tržišču j, bi lahko morda preprečila uvoz. nafte, toda s tem bi dosegla! le, da bi z več napori in sredstvi dosegli manj»
V polemiki sem se menda res preveč zaletel v izraz ''socialna pravičnost'1, nedvomno imamo vsi občutek za- to, kaj je'družbeno prsi in kaj ni. Ce ga ne bi bilo, ne bi vsi bUdžeti na svetu vsebovali postavk o tako imenovani redistribuciji, t.j» odvzemu z davki nekaterim in.dodelitvi drugim v obliki socialnih plač. Zal pa ni mogoče po tem ob čutku določiti, kakšni naj bodo davki in kakšne dodelitve v procentih. Reči je treba, da je v tem oziru svoboda že boljšddsfhMker imamo mednarodno deklaracijo človeških svoboščin, naslednico ameriške in francoske deklaracije iz 18.» stoletj a. Oe bi bil jaz g.Žagar, 'ne bi skušal postaviti socialne pravičnosti nasproti svobodi, ker se ml zdi, da 1 je prav lahko združiti eno in drugo, da je eno in drugo že marsikje združeno in daJ%no brez drugega skoro nemogoče.
0 ''ekonomski" demokraciji sem nekaj napisal še v kritiki .Farkašove knjige. Tudi sem za izboljšanje odnosov med delom in kapitalom in za pravičnejšo delitev dohodkov, čeprav je drugo vprašanje, kako daleč jev tem pogledu mogoče iti, ne da bi znatno okrnili učinkovitost proizvodrje. Vsekakor je treba najprej producirati, če hočemo deliti. Zanimivo je, da.je največ govora o "ekonomski demokraciji" in podobnih stvareh v Italiji in Franciji, kjer imajo čez 20/č komunistov in je stan' dard nizek, medtem ko je komaj kaj slišati o tem v nemčijt, Švici, na švedskem in v drugih državah z visokim standardom in brez komunistov. Nehote človek pomisli, da "krščanski sociologi" skušajo v Italiji in Franciji izbiti klin z klinom, t.j. demagogijo z demagogijo, zavestno ali podzavestno, in da obojestranska demagogija zavira gospodarski razvoj. In sploh: kdo so "krščanski sociologi" po mnenju g.Žagarja? Ali spadajo sem samo levi demokristjani ali pa tudi Segni in podobni? In aU so "krščanski sociologi" tudi ljudje kot Erhard, Müller-Armack, Böhm in člani nemške krščansko-demokratske stranke,- ki so znani pod imenom neo -liberali?’ Morda so ti samo "zaprašeni profesorji"? Nadaljeval bom dru*' gic.	LJUBO ŠIRC
(Strinjam se z g.Sircem, da igra izbira vesti veliko vlogo-.Tako poli = lično kot informativno se mi .zdi dopis v KT 254 pomembnejši kot pa ponavljanje obratnega mnenja, ker dopis kaže in opozarja,pod kakšni= mi (marksističnimi) vplivi in:v kakšnem okolju rastejo nove generaci je, ki v.starem redu niso živele in ga torej ne poznajo. To pa je bila osrednja točka našega pisanja ob "Formuli",za katero smo zapi= šali, da more imeti praktičen pomen le za emigracijo, ne more pa ga imeti za domovino, ker - po besedah sodečtem mladim rodovom govo ri čisto is to, kar jim govori" *’ *(Xn delno*" daje) Titov režim, (Tudi v Jugoslaviji praznujejo dneve Združenih narodov, proslavljajo Dekla= racijo o človeških pravicah itd.) Rekli smo: "Odveč bi bilo pisariti o tem, kako komunisti izpolnjujejo besede," toda. indoktrinirani rila di rodovi tega vendar ne morejo presojati, dokler jim manjka osnov = nega čuta za. ob jektivnost, mero, kritiko, dostopa do informaci j, mož = nosti nevezanega razpravljanja in podobno. Nismo pisali,da jim je treba nuditi naprednejše ideje od Formule ampak naprednejše ideje od Titovih! Teh pa Formula mladim rodovom ni dala. Tudi nismo kritizi= rali Narodnega odbora zaradi zahteve po političnih pravicah, le kako bi mogli kaj takega!? Kritizirali smo njegov način, metodo, ko si po izgubljeni bitki, domala dvajset let pozneje,še vedno lasti-pravico do oblasti, ko je vendar že vrabcem na strehi jasno, samo Narodnemu odboru še ne, da bodo novi rodovi v domovini odločali in ne emigra= cija. In v tej zvezi je potem treba gledati na fiasco predvojnih po=
' litičnih strank; te so med vojno odpovedale (vidi tudi gornje pismo in Sirčove spomine!) doma in v emigraciji. Kako naj jim zdaj novi . rodovi zaupajo, ko pa jih ali sploh ne poznajo ali pa slišijo o njih samo slabo?' Še celo stari rodovi so do njih kritični! Ti bi jih spre jeli predvsem zato, ker slabše zanje pod njimi biti ne more in bi bil zanje celo vrag boljši od komunistov... Toda - stari rodovi po= Časi odmirajo.
Vrednost neke ideologije se ceni po vplivu, ki ga ima in zapu= sti. Kaj je ostalo-od vsega narodnega socializma? Smrt in ruševine.
Urednik)
OD MESECA
Tito in Jovanka sta na obisku nekaterim Zrahodno-afriskim deželam. Doslej sta obi= skala Ghanoj Togo, Liberijo in Guinejo.Na sporedu so 6e Tunis, Maroko in Združena a= rabska republika. V njunem spremstvu se na baja tudi Lazar Koli^evski,. predsednik ma = kedonskega sobranja. -Tito je tudi'dobil povabilo, da obišče Brazilijo, kjer imajo novo vlado,
Ko6a Popovič, ki-vodi jugosl. delegaci^ jo na drugem delu zasedanja skup'š6ine ZN, bo uradnu obiskal Kanado koncem tega mese= ca.
Zagrebški nadškof dr.Franjo Seper in nje gov tajnik sta odÜla v Vatikan 22.februar ja. Zaenkrat mi ^e ni poznano, ce sta se ^e vr nila.
Kbngresu italijanske socialistične stran ke je prisostvovala tudi delegacija jugosl. "socialistične zveze", v kateri so bili Jo van V*eselinov, Član politbiroja zveze jug. komunistov; Mitja Ribičič, član politbiro= ja zveze slovv komunistov; in AČer Deleon, tajnik glav. o'dbora zveze sindikatov.
V, kongres slovenske socialistične zve= ze se je vrčil v Ljubljani od 7. db 9.t.m. Prisostvovali so mu Kardelj, Leskošek in 7ul-cmanovič, ki je pozdravil kongres v ime = nu zveznega odbora SA.' Prisostvovali so mu tudi predstavniki slovenske manjšine iz 1= talijo in Avstrije. Za novega predsednika glav. odbora je bila izvoljena famozna Vi= da Tomšič, a za podpredsednika Franc Kimb= vec. Dosedanji predsednik Miha Marinko, ki je podal na kongresu glavnö poročilo, je ostro obsodil nedavne protislovenske-;,demon stracije v Trstu in hvalil red, s katerim se odvija obmejni promet med Italijo in Ju goslavijo.
Slovenski•srednješolci v Trstu so prire dili enodnevno stavko v znak protesta pro= ti ponovni odločitvi razprave o zakonu o legalnem položaju slovenskih Čol, ki bi se korala vrČiti v rimskem parlamentu začet= kom marca. Razprava je bila- odločena za ne določen čas.
Dr.Milan Dular, belgijski konzul za Slo venijo in Hrvatsko, je odstopil v znak pro testa, proti umoru Lumumbe v Kongu,- Medtem 30 mobutovci pretepli dopisnika BORBE v Kongu Milutina Milenkoviča, ki pošilja v Beograd prolumumbina poročila.
Ker je Zdručena arabska republika preki Kila diplomatske odnoČaje z Belgijo zaradi Bumumbinega umora, zastopa sedaj njene in=
DO MESECA
tereso v Belgiji Jugoslavija, ki ni bila toliko "principielna", da bi prekinila svojih odnosov.
Radio Tirana je obtožil beograjsko v3a do, da je s silo zatrla 'študentovsko de= monstracije ob;priliki umora Lumumbe. To obtoČbo je kasneje ponovil tudi kitajski delegat na sestanku odbora za solida*r = nost z borbo alžirske mladine za svobodo v Stockholmu. Kljub temu je bil jugosl. delegat, izvoljen v stalni sekretariat od bora. Glasovanja so se vzdržali vsi pred stavniki iz vzhodne Evrope, a sovjetski delegat h glasovanju sploh ni pričel.
Pred tem so albanski policijski agen ti pretepli nekega .uslužbenca jugosl.po= slanstva v Tirani/ ČeČ, da se je Žaljivo izražal o albanskih voditeljih. Nekaj dni za tem je jugosl. vlada odpoklicala svo= jega odpravnika poslov v Tirani in skupi no drugih uslužbencev z družinami, da hi j.ih reČila,,neznosnih razmer" v Albaniji. Te razmere so se poslabšale, odkar se je vrčil albanski partijski kongres, na ka= terem so tako albanski kot tuji komuni= sti obs.odili jugosl.revizioniste. Celo kubanski delegat je napadel titovce/čeČ, da zastopajo isto stališče kot ameriški imperialisti.
Medtem pa so v Jugoslaviji pridno so dili albanskim vohunom. Enemu so prisodi li 7 in pol let ječe, dvema drugima pa 5 in 5 in pol.let. Prvi je imel med drugim tudi nalogo, da dobi podatke o "vojačkih oporiščih zahodnih velesil v Jugoslaviji1.'
Začetkom marca je prišlo do obračuna= vanja tudi z Bolgari. Najpreje so Bolga= ri izgnali tajnika jug.veleposlanstva v Sofiji, Čcs, da je ščuval ljudi proti c= blastem in zbiral zaupne informacije,na= to pa so titovci izgnali tajnika bolgar= skcga veleposlaništva v Beogradu, ker da jo postopal sovražno napram Jugoslaviji.
Vinko Hafner, predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kranju, je bil postav Ijen za zveznega državnega podtajnika za industrijo.
13 rudarjev je izgubilo Življenje na nočni äihti 10.marca, ko je eksplodiral plin v premogovniku v Zagorju.
Jože Šlibar je na mednarodnem smučar skem prvenstvu v skakanju v Obersdorfu skočil 113, 122, 129, 131 in lil metrov. Po osvojenih točkah je sicer dosegel Čc= sto mesto, toda njegov skok od lil m je predstavljal nov svetovni rekord, ki ga ni nihče potolkel.
GOSPODARSTVO: Sedanje izprera^mbe v gospo- razmerje, da je bilo potrebno o tem ostre darskem sistemu so povzročile, da bi pri= je spregovoriti tudi po časopisih in radii' Slo letos do 80 milijard dinarjev deficita, Tiäe-se tkzv. gospodarskega kriminala, zlo
ako ne bi nabili novih davkov. Tako so u= vedli "splošni davek 'na promet.", začasni davek na "posebne dohodke" gospodarskih' pod jetij in nove carine.
Carina na uvoženo robo bo v bodoče ziia= šala do 50$ vrednosti robe. Ta carina bo razdeljena med grosiste odh. uvoznike in kupce, ki bo plačali poleg cene na malo Če del carine. To pomeni, da se posameznikom ne bo več izplačalo uvajati robo direktno (v paketih od sorodnikov), ker bodo sicer morali plačati sami celotno carino.
Glavna posledica denarne in zunanje-tr govinške reforme v Jugoslaviji je ta, da se bodo cene doma izdelanim izdelkom morale prilagoditi tujimicenam. To pomeni, da bo=-do nekateri izdelki zlasti tekstilni,le= sni in metalni - cenejči, medtem ko bodo premog, meso, nekateri poljedeljski izdel= ki, prevoz in razne usluge dražje. To je povzročilo, da so nekatera podjetja.pohite la dvigniti cene" svojih proizvodov, zlasti industrijskih, da bi. profitirala prednp stopijo v veljavo novi gospodarski uicrepi. Toda drčavni sekretariat za robni promet je interveniral in prepovedal dvig cen za dobo Čestih mesecev. Tržna, inšpekcija je zaplenila "nezakonit dobiček" in prijavila greČna podjetja javnemu tožilstvu. Zaple= njeni dobiček je bil izročen komunalnim investicijskim fondom. Podjetja se vpraČu= jejo, kdo bo pokril njihovo izgubo, ko bodo morala znižati svoje cene.
Medtem je ameriČka uprava za mednarodno sodelovanje odobrila Jugoslaviji 25 milijo nov dolarjev posojila, a uvozna-izvozna ban ka se 5 milijonov dolarjev za sprovedbo de name reforme.
Cene tekstilnim izdelkom so znižali od 10 do 25$. Starostne penzije so povečali za 15$. A cene voznim kartam so zvišali za 15$, telefonske in telegrafske tarife pa za 20$. Enako so zvišane cene za prevoz ro be: na železnici za 12.7$, na rekah za 15$ in s tovornimi automobil! od 8 do 15$. Ne= katere vozne karte s popustom so ukinili.
Popravek: plače državnih uslužbencev so se zvičale neposredno samo za 5$, medtem ko bo ostalih 5$ izplačanih mesečno samo onim uslužbencem, ki bodo svoje, delo vest = no vrčili. V to svrho je bil^istanovljena posebna zvezna komisija.
Minimalne cene so določili za sladkorno peso, sončnico, sojo, makovo seme. surov bombaž in surovo svilo, da bi zaščitili proizvajalce, .in povečali, piqizyödnjo.. Po drugi strani pa so določili maksimalno ceno za tobak, ki je za 10$ večja od lanske.
Kar je bilo poznano že dolga leta kot "javna skrivnost", je sedaj doseglo 'tako
Činov .proti "ljudski imovini". Razna pod= jetja .se recimo nie ne sramujejo izdajati čekov, ki nimajo kritja v banki, ‘ali lima ti na svoje izdelke etikete J'Made in En = glad", ali pa izdelovati ponarejene aktiv ne letne bilance , za katere potem dobijo denarne nagrade od republike in federaci= je. Posamezniki se niČ ne pomišljajo upo= rahljati svoj položaj, da "legalno" golju fajo, izdajajo račune za neobstoječe uslu ge ali pa večje račune kot je potrebno in razliko vtikajo v žep.	w v
Po novem zakonu o bankah bo Narodna Banka postala to, kar so Narodne Banke na Zahodu -."banka-mati" (bankers' bank),kar pomeni, da sama ne bo vec dajala kreditov gospodarskim organizacijam, ampak bo samo nadzorovala poslovanje drugih bank in dr= Žala v rokah njihove rezerve ter s tem vplivala na nivo kreditiranja v državi. Osnovne banke bodo v bodoče tkzv. komunal ne. banke, ki bo^inancirale gospodarsko poslovanje v okviru svojih področij.? Slo veniji so dosedanje podružnice tkzv.okraj nih b§nk Že postale samostojne.komunalne banke.
Hranilne vloge so znašale lani na pre= bivalca: v.Sloveniji 33.000 dinarjev, na Hrvatskem 29.000, v Srbiji SiuOOO in v Bo sni 18.000.
Popis prebivalstva se bo vršil v Jugo slaviji od 1. do 7.aprila,
53 jugosl. doktorjev, profesorjev, ar hitektov, bolničarjev in drugih strokov= njakov je šlo v Ghano in Guinejo, kjer bodo delali eno do dve leti. Tja jih je poslala jugpsl.uprava za tehnično pomoč. RAZNO:
Cene v splitskih hotelih bodo letos 50$ večje za tuje turiste kot lani.
Nov televizijski studio so odprli v Tavčarjevi ulic i. v Ljubljani. Otvoritev so proslavili z uprizoritvijo igre "Ma= tiček se ženi'J	:
*■.
Lani je diplomiralo na univerzah 15.000 akademikov, kar je 8.000 veČ kot 1.1956.
Lani go jugosl. literati objavili 26 novel, 15 zbirk povesti, 18 zbirk pesmi in 13 knjig esejev in kritičnih ocen.
23 novih hotelov bodo zgradili v Beo= gradu, Splitu, Skopju, Ljubljani, Maribo ru. Puli in drugod. Največji hotel bo ho tel Slavija v Beogradu s 600 ležišči.
IVAN STANIČ