Sistem javnega izobraževanja na Ceškoslovaškem (Iz češčine prevedel V. K.) (Nadaljevanje.) SMERNICE ZA PODELJEVANJE DRŽAV NE PODPORE ZA LJUDSKO IZOBRAZBO (Posebna odredba.) Za pravilno razumevanje spredaj navedenih zakonov in določb je ministrstvo prosvete izdalo še posebna navodila za vlaganje prošenj za pod'poro za ljudsko izobraževalno delo. 1. Prošnje za državno podporo je mogoče pošiljati ministru prosveite le potom posredovanja okrajnega prosvetrtega odbora, ki vse prošnje v svojem okraju zbere in jih pod skupno spremnico in pTedlog©m pošlje ministrstvu ;prosveite najpozneje do 31. rriia!rca vsakega leta. Korporacije, ki v tem ro^u niso predložile svojih prošenj, smejo zapresiti za podpo.ro za svoje ljudslko izobraževalno de•iovanje v drugem polletju tekočeža leta in zopet le potom posredovanja okrajnega prosvetnega odbora najkasneje d'o 30. septembra. Prosvetne korporacije v okolišu mestnega prx>svetnega odbora podajajo prošnje v zgoraj določenih rdkih potom posredovanja mestnega prosvetn^ga odbora. Na Slovaškem pošlje prošnje okrajni prosvetni odbor referatu ministrstva prosvete v Bratislavi. Prosvetne korporacije v Pragi podajajo prošnje potom posredovanja mestnega prosvetnega odbora. Od te dolžnosti tvorijo izjemo le osrednje prosvetne korporacije, katerih prosvetna akcija je razpredena po vsem ozemlju 6eškoslova'ške republike. 2. Prošnje ie vložiti pred pričetkom ljudsko-izobraževalnega dela, za katerega potek je prošnja vložena. Zato veljaj pravilo: Najprej finanono krit.je, potem šele delo. K vsaki prošnji je razen podrobnega delovnega programa priložiti 'tudi prtbližen proračim, za izvršitev nameravane akcije. navesti ie pa tudi natančno nepokrite postavke, ki bodo s to akcijo nastale. 3. Samo ob izrednih slučajih in popolnoma izjemno se sme.jo vlagati prošnje izven določenih terminov; to se pa sme zgoditi le tedaj, ako so nastale kake nepredvidene, ali časovno neobhodho potrebne akcije, na podL lagi katerib je državna podpora neizogibno potrebna. 4. Načelno se ne sme vlagati nova prošnja za podporo, dokler ni bil položen obračun prejšnje podpore. SMERNICE ZA PODELJEVANJE DRŽAV- NIH PODPOR ZA JAVNE OBČINSKE KNJIŽNICE. Za točno izvajanje določb glede državnih podpor za ljmdisko izobrazbo je izidalo ministrstvo pposvete še posebna navodila za podeljevainje podpor za iavne občinske knjižnice. Za državno podporo za knjižnico morejo zaprositi edino le knjižnični odbori, kjer jih ni, krajievTii prosveitni odbori ali predstavništva občin. Pri danih proračunskih možnostih sedanjega ča&a je mogoče podeljevati d'ržavne podpore le javnim občinskim knjižnicam im onim knjižnicam, ki ima.jo z občinami pogodbo, in sicer: 1. V občkiah. kjer je narodna šola, a ni javne občinske knjižnice, ali kjer je sicer knjižnica, vendar ne tvorijo zvezki vrednostnega čtiva niti 25% števila prebivalcev pripadajoče narodnosti, ali kjer se za to pokaže neobhiodna potreba iz kTajevnih gospodarsikih ali prosvetnih razlogov. 2. V občinah, k.jer sicer ni narodne šole, vendar ima občina vsai 300 prebivalcev in mora le ta ustanoviti javno občinsko knjižnico po zakonu oknjižnicah z dne 31. dec. 1924. Državno podporo smejo prejeti le občine, ki izpolnjujejo vse dolžnosti do svoje knjižnice. Zato je v ©bčinah izpod 2000 prebivalcev izpolniti vsako prošnio za podporo z izjavo knjižnične uprave. Tej prošnii ie priložiti tudi potrdllo upraviteljstva pripadajoče šole, da knijižnica uspešno deluje in da je občina izpJačala knjižnici ves letni prispevek za pripadajoče leto. Prošnje, ki pridejo na ministrstvo prosvete brez spremnega dopisa pripadajooega okrajnega prosvetnega odbora, oziroma mestnega prosvetnega odbora, se ne upoštevajo pri podeljevanju državnih podpor. UPORABA ŠOLSKIH PROSTOROV SRED- NJIH IN UČITELJSKIH ŠOL ZA LJUDSKO- IZOBRAšEVALNE NAMENE. Uporaba šolskih prostorov za posamezna ljudsko-izobraževalna društva in korporacije za telesno vzgojne in ljudsko-izobraževalne namene je bila urejena v ČSR od ministrstva prosvete že meseca januarja leta 1919. Ker so na posameznih zavodih nastala vprašanja, komu pripada pravica do uporabe šolskih prostorov in komu ne in kako je uporabljati šolske prostore, je uredilo ministrstvo pirosvete to vprašanje na sledeči način: 1. Pravico dovolievati trajno uporabo šolskih prostorov ima le pokrajinska šalska uprava (šolski referent). Ta mora predhodno zaslišati mnenje ravnaiteljstva. O tej zadevi razpravlja lokalna profesorska konferenca in predloži zadevni predlog pogodbe. Začasno uporabo šolskih prostorov, učnih pripomočkov ali enkratno uporabo šolskih pTostorov in pripomockov dovoljuje direktor zavoda na podlagi poisvetovanja z učiteljeikim zborom. V vsakem primeru je odvisna začasna uporaba šolskih prostorov tudi od mnenja upravnika dotičnega iprostora ali zbir*ke. 2. Telovadnica in k njej pripadajoči prostori se smejo iz zdravistvemih razlogov uporabljati le za telovadne namene. Ostali pro stori (pripomočki) se smejo uporabljati le za ljudsko-izobraževalne namene in za izvenšolsko samoizobrazbo učencev. 3. Pri vsaki trajni ali stalni uporabi šolskih prostorov (pripomočkov) ie sestaviti s korporacijo, kateri se iprostori odstopijo, pravilno pogodbo, v kaiteri morajo biti točno navedeni vsi pogoji uporabe. Podrobna navodila o tem izda ministrstvo pnosvete. Pokrajinska šolska uprava mora paziti, da so v vsaki pogodbi naslednje točke: a) Z uporabo šolskih prosforov ne smejo nasrtati za direktorja, oziroma vzdrževatelja šole nikaki stroški. b) Moten ne sme biti pouk. c) Društvo se mora obvezati, da bo poravnalo vso škodo, ki bi nastala z uporabo ali neprevidnostjo. č) Drustvo mora preskrbeti snaženje dotičnih prostorov takoj po upoTabi. iPrav itaiko pogodbo je dolžno sestaviti tudi ravnateljstvo zavoda v primerih začasne uporabe šolskih prostorov, ali pri uporabi za posamezne prilike. 4. V primeru neizvajanja pogodbe, je dolžno ravnateljstvo odpovedati 'prostore in prositi za tozadevno pritrdilo pokrajinske šolske uprave. ODSTOPANJE ŠOLSKIH PROSTOROV NARODNIH ŠOL LJUDSKO - IZOBRAŽE- VALNIM NAMENOM. I. Vsi šolski prostori vseh ja^vnih narod1nih šol se morejo uporabljati tudi v ljudskoizobraževalne namene (izjemo tvorijo le pisarne in kabineti, v katere imajo dostop le uradne osebe). A. Vsako uporabljanje šolskih prostorov v izvenšolske namene se more izvršiti le na izrecno in pismeno dovoljenje ministrstva prosvete. Le v zelo nujnih zadevah in tedaj, ako gre za mporabo prostorov, ki imajo v pogodbi prostovoljno najemnino, vendar pa so namenjeni javnim izo^braževaltiim namenom, more izdati tako dovoljenie namesto ministi> stva prosvete nadzornik, ki pa mora naznaniti zadevo ministrstvu prosvete in zaprositi za dopolmlno definitivno dovoljenje. B. Ministrstvo prosvete odloča ako va koliko se sme zahtevati od pripadajoče korporacije za odškodnino za ogrev, razsvetljavo in snaženje po vsaki uporabi šolskih prostorov. Zato naroča ministrstvo prosvete Tavnateljstvom in upraviteljstvom narodnih šol, da pridružijo k poročilu tudi pravilno kolekovano prošnjo one korporacije, ki želi imeti šolske proistor©. V tem poročilu morajo biti točno označeni prostori in čas uporabe, za kakšne namenie bodo najeti prostori služili, približni obisk predavanj, oziroma sej va. vse •druge podrobnosti po katerih more ministrstvo prosvete pravilno in nepristransko določiti uporabnimo. C. Razen na,grade za izdatke, ki so potom uporabe povzročeni lastniku šolskega poslopja, more ministnstvo prosvete določiti še poseben znesek kot nekako najemščino. D. Kako se bo postopalo z uporabnino in najiemščino bo izdalo ministrstvo 'prosvete še posebna navodila. E. Vso skodo in vse nedostatke, ki bi jih napravili pripadniki koTporacij ali gledalci šoli, mora odpraviti in poravnati dotična kor- ponacija, in sicer z ono vsoto, ki jo določi ministristvo prosvete. F. Vsa zgoraj navedena navodila veljajo tudi pri izposojevanju orodja, oprave in raznih pripomočkov. G. Pri izposojevanju šolsKih prostorov, orodja in učil se prav posebno pazi na to, da ni vse to na škodo pouka, ki bi bil zaradi tega oviran. Šola je zgrajena predvsem za mladino injpouk. Ravmateljstva meščanskih in upraviteljstva narodnih šol so idblžna na zadevni prošnji ministrstvu prosvete s svojim podpisom in uTadnim pečatom potrditi dejstvo, da zaradi Tjudsko-izobraževalne akcije ne bo skrajšan pouk niti za eno uro in ne bo iz istega vzroka ipouk oškodovan niti za en učni pripomoček. Tej proŠTiji je priložiti obenem tudi urnik iz katerega je razviden nemoten potek šolsketfia pouka. H. Vse zadevne prošnje se pošljejo po uradni poti, in sicer sreskim šolskim naidzornikom, ki so dolžni o ljudsko izobraževalnem delu učiteljstva in o uporabi šolskih prostorov prosvet. akcijam, voditi posebne knjige. II. Dispozicija s iprostovoljno ali prisilno najetimi prostori pripada edino le minisfrstvu prosvete. Vsako samovoljno razpolaganje s šolskimi prostori od strani riavnateljstev ali upraviteljstev je strogo zabranjeno. III. Za točno izvajanje teh določb odgovarjajo oscbno sreski šolski nadzorniki, ravnateljstva STednjih in upra-viteljstva narodnih šol. Ako se kljub zgoraj navedenim navodilom napravi državi večja ali manjša škoda, si pridržuje ministristvo prosvete pravi«o določiti denartio kazen vsem onim osebam, ki so državo oškodovale. IV. Vse zgoraj navedene določbe veljajo za vsa ona poslopja, ki so državna lastnina. Ona šolska poslopja, ki so pa občinska ali privatna svojina ne zadevajo določbe tega pravilnitka. Vendar pa imajo krajevni šolski odbori tudi temu podoben pravilnik za upo-rabo šolskih prostorov in učnih pTipomočkov po raznih prosvetnih korporacijah. (Konec.)