Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno . . 180 K snesečno....... 15 v ea zased, ozemlje • 300 . ca inozemstvo . . 40t Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm ctolpca (58 mm) . I . ™8J Dnevnik zn gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MikloSičeva cesta št. 18/1 Telefon St 72. Upravništvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št. 36. Račun kr. pošt. čet. urada štev. 11.Mi no potisnjen v ozadje. Nasproti temu gigantskemu boju za svetovne principe je naša volilna borba pritlikava. Vsa mogoča lokalna in osebna vprašanja se mešajo vanj. In vendar tudi pri nas gre za veliko oaiotiiev. Komaj en del naroda razume v vsej globini, zakaj pojde 2S. novembra 1'j2Q v boj. Včeraj že smo na tem mestu pokazali na se vse suče ali fugosloveni, ali separatisti ali pa demokrati. Glavni nosilci velesi bske misli, srbski radikalci so nedvomno spretni taktiki. Stare balkanske tradicije in bizantinske metode so jim znane. Vi deč, da morajo podleči, se oklepajo avstrijskega gesla: Divide et impe-ra, razdrobi prciivnika v kosce, pa ga boš obvladal. Odiod je razumljiva vsa taktika radikalske stranke v preteklem letu. Slovenski klerikalci se jim gabijo, Narodni klub jim je an-tipatičen in vendar erie in druge pod pirajo na vso moč. Namen je jasen: razbili hočejo jugoslovensko falango in oslabiti jugoslovensko misel, ki je negacija plemenskega imperializma. Ni še dolgo tega, kar so hrvatski listi prinesli iz Beograda poročila, kako bi demokrate zlasti v Sloveniji oslabili z ustanovitvijo novih strank in strančic ali vsaj r podporo takih strank, ki se cepijo od demokratov Tozadevna misija se je ponesrečila. Vendar nam daje misliti. Utrjuje nas v prepričanju, da se bore vsi oni, ki streljajo demokratski stranki v hrbet, vede ali nevede „pour le roi de Prusses." Konsiituania bo mogla delati le, ako ne bo razdrobljena v toliko strank kakor je bilo narodno predstavništvo. Proporc ni ugoden tvorbi velikih večin. Brez stalnih večin pa ni mogoča trajna parlamentarna vlada in kriza prihaja za krizo. Življenski interes naše države je, da pridejo v ustavo tvorno skupščino mogočne stranke, ki morejo prevzeti vlado ali same, ali pa vsaj v neprekompliciranih koalicijah. Demokratska stranka bode gotovo največja stranka v parlamentu ter dobi iz vseh treh delov naroda 150 do 200 poslancev. Drobili njeno moč je istovetno z namenom, obtežiti ielozmožnosl ustavotvorne skupščine. Ponovno moramo torej opozoriti vse dobro misleče napredne elemente, da se obrnejo proti cepljenju moči. Zlasti je to potrebno pri nas Slovencih, ki po svejem številu že itak ne moremo priti do one veljave, katero bi bilo želeti z ozirom na našo zemljepisno in gospodarsko situacijo. V boju za Jugoslavijo in proti Ve lesrbiji se mora združiti v Sloveniji vse ono, kar je pred prevratom bilo v beju za Jugoslavijo, in vse kar želi, da ta Jugoslavija postane zdrava in mogočna. Klerikalni separatizem ki hoče dopustiti — za ceno proste roke za SLS v Sloveniji — gnilo go spedarstvo srbskih radikalcev, treba uničiti. Zavrniti pa treba odločno tudi vse, ki mu s cepljenjem hočejo in direktno oomasrati. _ Milan, 4. nov. Izv. Tovorni vlak je med Tridentom in Caldonazzom na pokvarjenem mostu preko Brente skočil s tira. Lokomotiva in nekaj va gonov je strmoglavilo v reko. Več oseb je mrtvih, materijalna škoda je Velika. | Usodni pondeljek. ItaKjanskč pro^s^: Sedanja demarlpcijska li/tšia in SneSnik. - Nscifomlisti zahtevajo uad& Dalmacijo. Pim, 4 ndv. Izv. Italijansla zuna-1 turne, ekonomske in strategične ga-: y minister Sforza in vojni r.inistcr j rancije za druge jadranske dežele, Bonomi odpotujeta v nedeljo iz Ri- kjer stanujejo v velikem dcln Italija-ma na jadransko konferenco, ki re ri, ki morajo dobiti avtonomijo, ki bo vršila v Santa Margherita Ligure, jim grrantira bodočnost in uspešno nekaj minut od Rapalla. Pogajanja varstvo italijanrtva." — Člani itali-p-ično v ponedeljek 8. t. m. popol jancke delegacije so bili danes pri dne in bodo trajala teden dni. Itali- kralju, da ga informirajo o r^lna rednem položaju s posebnim cr-rcm na jadranska pogajanja. Admirai Thaon de Reve! in drugi nacijonalisti nadaljujejo svojo agitacijo o priliki pogajanj. Giornale a Italia še vedno zahteva Dalmacijo in Korčulskp otočje, češ, „brez njih r.e bo Italija na Jadranu nikdar sigurna. Šibenik in Split, to našo zemljo, osvobodimo sedaj ali nikdar!" Eeograd, 4. nov. Izv. Regent Aleksander je prispel včeraj ob 5. pop. v Gjevgjelijo, odkoder je uro kasneje nadaljeval svojo pot proti Beogradu. Njegov prihod se pričakuje za danes opoldne. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Regent se do danes zvečer ni še vrnil v Beograd. Pričakuje se ga za jutri. Ker ima pred odhodom delegatov v Italijo biti še kronski svet radi instrukcij, se zna njih odpotovanje, ki je bilo določeno za jutri, morda zavleči. Ljubljana, 4. novembra. V Ameriki je končana volilna vojna Tam ni šlo za lokalna gesla in osebna vprašanja. Za ali proti zvezi narodov, za ali proti vmešavanju Amerike v evropske spore — k tem problemu sta morala zavzeti stališče ameriški kmet in delavec. Vsi ameriški čehi in Jugoslovani so šli v boj za demokrate, Nemci in Italijani za Hardinga. To nam dokazuje sorodnost naših narodnih interesov in de-mekratizma s programom svetovne ga miru in pravičnosti, ki ne bo n*1 hal živeti, četudi je v Ameriki začas- janska poluslužbena Agenzia Volta — -----javlja, da potuje italijanska delega- cija na pogajanja s trdnim namenom, da se pogodi, da je pa odločena, „da odkloni vseko popuščanje, ki bi moglo oslabiti obrambno črto, postavljeno v premirju 1918". — V St. Margherit: je italijanska vlada najela prvo in drugo nadstropje hotela Imperial. V prvem nadstropju bodo delegacijske seje, v drugem stanova-i glavni spor okoli katerega nie jugoslovanske delegacije in osob-če v tej državi: ali Vele srbi ja. Italijanska delegacija bo stanovala v sosednji vili Spincla. V italijanskih diplomatskih krogih sodijo optimistično. Ravno takšno je mišljenje v Parizu ia Londonu, kjer je italijanska baza za pogajanja že znana in odobrena. Kot italijanski program se navaja v teh krogih: „Varnost me; ■ta kopnem, ki. se doseže s tem, da se vojašho-poliiična meja potegne ob alpskem razvodju na Snežnik, in kul- Veteiz^alstvo floro-Spevih zaveznikov v Bosni. Zagreb, 4. novdmbra. Veleizdajniš-ke mahinacije mestarskih muslimanov, ki so širili letake za pravo samoodločbe mus!ir—.ov in poslali tu di tozadevno noto mirovni konferenci v Par > so zavzele senzacionalen značaj. V torek popoldne se j: vršila preiskava v uredništvu ..Pravde" in v stanovanju glavnega urednik "1 K">r-!:uta. Korkuta ni bilo dem? ker agi i;ra v Konjiču. Policija je zaplenil? v njegovem stanovanju več spisov. V noči cd torka na sredo jc bila nreis-'•:ava pri drugih pristaših musliman ske organizacije. Več oseb je bilo aretiranih. (..Pravda" je glasi1« Muslimanske Jugoslovanske organizacije, katere poslanci so v narodnem predstavništvu v Protič-Kor-See- vi parlamentarni zajednici. — Op. uredništva). Oinari! so v^fe^sN! kakor avtesoomija Hrvatske- Beograd, 4. novembra. (Izvirno). Danes sta se zslasila pri ministru za prosveto PrilnčevKm in finančnem ministru Siojanoviču vseučiiiSka profesorja dr. Žišič in ur. Kostmi čič iz Zagreba in zahtevala izenačenje plač z Beogradom in Ljubljano. Oba ministra sta sprejela deputacijo jako ljubeznivo in obljubila, da se bodo vso zahteve izpolnile. (Kakor znano, je zagrebška t.;., • o«Jkh njala statut, ki velja za tx.-v£ra';sko iu ljubljansko univerzo, ees, da jo podložna lo hrvatski vladi. Za to pa je bila onemogočena ureditev plač v dinarjih. S tem, da sta Šišič in Ko-strenčič prišla prosit ministra za pomoč, je prvo priznanje kompeten-ce osrednje vlade. Amerika interesent jadranske le^eznsee- Washin£ton, 4. novembra. (Izvirno.) „\Vashington Post" poroča iz Newyor- Del SLS proti plemenski avtonomiji. Ljubljanski »Slovenec" razglaša dan na dan plemensko avtonomijo kot glavno volilno geslo SLS. Po njegovem receptu treba raz-dejati Jugoslavijo, samo, da ostane moč klerikalizma v samostojni Sloveniji neokrnjena. Pri tej agitaciji se klerikalci poslužujejo istih sredstev, katerih so se posluževali pri plebiscitu na Koroškem Nemci in nem-čurji, ter pišejo in govore proti Srbom in proti Beogradu skoraj v istem tonu, kakor so to delali leta 1914. Izgleda, da so v SLS. zopet nad-•••:Tdali šusteršičevi elementi, ki Ju-•r .ilaviie nikdar niso hoteli in ki še danes stoje v siužbi Habsburžanov. Zanimivo je, da v vprašanju samouprave klerikalci r.e nastopajo enotno. Dočim vzbuja „51 ovenec" med Jugoslovani vse prirojene in privzgojene inšiiakte, da jih pridobi v plemenskem boju na svojo stran, vidimo, da zavzema predsednik SLS. dr. Korošec čisto drugo stališče. Pretekli teden je bil dr. Korošec v Mariboru in ob tej priliki je prinesla „Straža", njegovo glasilo, zelo značilen članek o centralizmu in samoupravi. Člankar meni, da bi se moralo L temu vprašanju postaviti načel Uničeni® Wranglova armade. Moskva, 4. novembra. (Izvirno), koljena in da je pot v Kri", prosta. Uradno sc poročil, da rusko četo na Moskva, 4. novembra. (Izvirno.) južni fronti prodirajo. V zadnjih Trockij piše v ..Izvestjih . Pet bolj-dneh so zajele veš tisoč mož. Štc- seviških armad okroža z vseh str a m vilo ujetnikov raste. 30. oktobra je \Vranglovo armado, ki je bila v zad-boljševiška konjenica napadla mesto njih dneh skoro poginoma odreza-Salkovo in ujela celo garnizijo. ! na od morske ožine. Obroč postaja London, i. novembra. (Izvirno.) vedno ožji. Wranglova armada sicer Boljše viški sunek proti jugu je. res- še ni popolnoma uničena, ker pri-nejši, kakor se je skraja pričakovalo, hajajo še močne sile z raznih strani. Armada Wranglova je v nevarnosti, vendar pa je toliko kakor gotovo, da da ho uničena. Tamopol javlja, da ie usoda »lavne armade že odločena. • ka: Medzavezniška železniška komisija - ~ - • ' • """ za Balkan je končala študij načrta že- leznice, ki bi vezala Beograd in Besno s Kotorom ter tako dala kraljestvu SHS direkten lasten izhod na Jadran. Polkovnik Clarence S. Coe, ameriški zastopnik v tej komisiji, je izjavil nado, da bo zgradba te železnice olajšala rešitev političnih in gospodarskih problemov južne Evrope. Nameravana železnica bi bila nad 300 km dolga in znači težavno nalogo za tehnično znanost ker je treba prevrtati Dinarske Alpe. Na projektu je interesiranih mnozo največjih ameriških bank in in-(Justriialnih velepodjetij. ššova avstrijska vlada. Dunaj, 4. nov. (Izvirno.) Podajanja glede sestave novega kabineta je Wranglova fronta predrta in ob- Ta uspeh nam odpira pot na Krim. in Karlsrube, 4. novembra. (Izvir.). J jasnjen. V obe mesti so dospele črne Francoske čete so v nasprotju z mi- "rupe, ki pa se zaradi hudega mraza rovno pogodbo danes zasedle Karls- j branijo nastaniti v barakah, ruhe in Mannhcim, Vzrok še ni po- i Važni ukrepi mmislr. sveia deiavneka in ustanovitev detesfsifo zbornic. v dotičiia.i c-briu. Treba bo sedaj staviti ministru nemudoma utemeljene predloge, katere \Tste obrtov in obratov naj izvzame iz ocernurnika. Opcm- Beograd, 4 novembra. (Izv.) V ministrskem svetu včeraj sprejeta dr. Ku-kovčeva naredba o dodatkih k naredbi o osemurniku. je od ministrov že podpisana. 2 nio je minister za socialno ba uredn.) politiko pooblaščen,da gotove obrate in i Beograd, 4. novembra. (Izv.) V obrti manjšega obsega izvzame iz ■ Ljubljani Zagrebu in Sarskvu se po osemurnika in dopusti "deveturno delo. j predlogu ministra za sociialno politi-(Ta vest bo gotovo vzbudila v cbrt-Jko dr. Kukcvca usranovc delavske to- ne pa: ,,cenrializem centralizem m samouprava , ali samouprav va"? Oboje namreč ne izključuje drug- drugega, ampak izpopolnjuje. Ne sinemo postavili med njimi boja, ampak soglasje. Stališče ..Straže" je torej diametralno onemu ljubljanskega „Siovenca". Izvajanja „Sjxaže" so pa v nadaljevanju članka še bolj inleresrmfna. Glasilo dr. Korošca piše doslovno: „Fred vsem je tieba pribiti, da je to vprašanje samo praktično, gre samo za vprašanje, kako se lažje, bolje in ceneje vlada? izključeni morajo biti vsaki drugi oziri. Dalje moramo odkloniti vsako takozvi-.no plemensko avtonomije, kakor roji po glavi le nekaterim siarokopitmm lin (dom. Plemenska avtonomija pomeni, naj bodo Slovenci za sebe, Hrvati za sebe, a vse, kar je skupnega, skupno. Z fcesedami se to sliši lepo, a poglejmo, kako bi bilo v resnici. Med Srbi je tudi zelo močna struja, ki bi bila za tak j ,avtonomijo' — takozvana velikesrbska struja, ki ima zlasti pristaše po Banatu in po Bosni. Oni.se hočejo najtesneje združiti s Srbijo, Slovence na potisniti na stran. (In vendar je Korošec to stroj o vzdrževal ori življenju! Op. vred.) Napravila bi se torej Velika Srbija, obstoječa iz srbske kraljevine, iz Bosne, Bana-ta. Bnčke, Srema, Južne Dalmacije, dela Like in Slavonije. Hrvatska bi obsetala večino hrvatske banovine in del Slavonije, Slovenija pa sedanjo mških krogih zadoščenje. Revizija ni naperjena proti delavstvu, ki je v kolikor se'ne udaja huiskaštvu, samo uvidelo. da osemurnik ni vzdržljiv v manjših obratih, kjer se telesna »noč ne izrablja čisto mašinelno, ampak v presledkih, ki jih prinaša narava dela more. Njih glavni ramen bo zastopati socijalne interese delavstva. Obenem pa bodo pri njih obligatorna razsodišča za mezdne spore. Ministrski svet ie predlog ministra dr. Kukovca potrdil. Večina ministrov jc naredbo že podpisala. ameriški pred- ??n izvedel, da je njegov kandidat ssdnik. London, 4. nov. Izv. Kardingova večina je brez primere v zgodovini ameriških volitev. Od 531 elektorjev ie doslej 351 Hardingovih. Ker jih zadostuje 276, je njegova večina 75. Po številu glasov pa ima Harding oet milijonov glasov večine Vseh vo-lilcev je bilo okrog 30 milijonov! Sa-no v državi Newyork ima nad 1 milijon glasov večine in v mestu New--ork četrt milijona glasov večine. V ?ensylvaniji znaša njegova večina /50.000 glasov, v Illinoisu 600.000, v Ohio 400.000 glasov. Ko je Wil- Cox propadel, je izjavil: „Ljuhše mi je, da podležem v stvari, o kateri sem prepričan, da bo vendar Še zmagala, nego da danes slavim zmagoslavje v stvari, ki je obsojena, da nekega dne propade/" Rusija in Češka. Praga, 4. novembra. Zunanji minister dr. Beneš je v včerajšnji sej: zunanjega odseka zbornice izjaviL da je sovjetska Rusija ponudila češkoslovaški tajno vojaško in politično konvencijo, češkoslovaška pa je pred-log zavrnila. še nišo končana, vendar p.", napredu- • cfovensko no':rajino. Srbija bi štela ..... ~ccz iq m;uio;iov prebivalcev, Slove• riiia 1 mili:on in Hrvatska še niti dva milijona. Srbija b; imela vse rodovitne in bogat z pokrajine ter morje, Slovenija pa samo nekaj — gozdov •n premoga. Skupne zadeve, kakor: carina, vojaštvo, zunanja politika bi frle vod vplivom Srbov kot naj-rnočneišik, drugo bi delali sami, kakor bi hoteli, samo če bi imeli s čim. vlačevati. Vso vojno odškodnino in 3ploh vse gospodarske ugodnosti, ki oribajajo naši državi iz mirovne pogodbe, bi zahtevali Srbi sami zase, -nor d a bi jim celo prišlo še na misel, da naj plača naša dežela Srbom vojno odškodnino! Morda bi nam vele-Trbska struja dovolila celo lasten denar, lastno carino in lastno vojaštvo! A seveda bi potem naša krona ne veljala 2Vi avstrijskih, ampak celo nanj kakor avstrijska, carino bi pla-:evali potem na dve strani, proti Avstriji in proti Srbiji m skleniti oi norali s Srfci vojaško zvezo, katero hi morali dobro plačati jejo tako uspešno, da se pričakuje tekoiu današnjega dneva odločitev. Kot bodoči državni funkcionarji se imenujejo kancelar Hans Sebober, dosedanji policijski predsednik na Dunaju, državni tajnik za notranje zadeve dr. Waller Breiskv, dosedanji tajnik za notranje zadeve, državni tajnik za promet dr. Banhans, bivši generalni lavnatelj državnih že-leznie. državni tajnik za trgovino dr. Ileir.l. Kar st- tiče imenovanja državnega tajnika za zunanje zadeve, še ni prišlo med velenemci in krščanskimi sooialci do sporazuma. Vsenemci zahtevajo, da mora biti državni tajnik za zunanje zadeve vzet iz krogov birokracije, dočim žele krščanski tocijalei na to mesto parlamentarca ir sicer profesorja Majerja. Državni tajnik za finance postane bivši generalni tajnik Frie-drich Schmidt. Beograd, 4 novembra. (Izv.) V Kragujevcu v Sumadiji so zahtevali amošnji seljaki za nosilca demokrat ske liste Svetozarja Pribičeviča. Vsaka plemenska avio/iomija ia vsaka federacija — to je zveza držav, da bi Slovenci in Hrvati tvorili svoje države in bili samo v zvezi s Srbijo — mora biti izključena... Samouprava občin, okrajev in pokrajin mora izvirati iz močne in dobro urejene osrednje oblasti... Močna in dobro urejena centralna oblast mora biti podlaga in opora ter braniteljica samouprave občin, pokrajin in okrajev, če ne, se vse izrodi v anarhijo. Postavimo torej načelo: centralizem in avtonomija, oba močna in dobra, oba se izpopolnjujeta in podpirata drug drugega." Že enkrat poudarjamo, da je to stališče zavzela „Straža" in to v svoji 120. številki. „Slovenec" molči kot grob. Ako bi mi pisali tako kakor Straža", prinesel bi celo serijo uvodnikov ter nas dolžil, da hočemo „Na križ s Slovenijo!". V normalnih razmerah bi človek pričakoval — sodeč po članku v „Straži" — da so klerikalci vendarle začeli uvidevati, v kak velesrbski prepad vede ekstremistično poudarjanje slovenske avtonomije, iz. ključeno pa ni, da je tudi ta pojav le derikalna igra s posebno špekulacijo. SLS. bi očividno rada imela železo istočasno v dveh ognjih. Taka politična brezvestnost pa se mora nad storilcem samim maščevati. Kdor je količkaj politično poučen in preudaren, mora uvideti, da se bo vršil v konstituanti boj v glavnem samo za to, ali naj bo naša država Jugoslavija ali Velika Srbija. Mi hočemo mogočno Jugoslavijo, v kateri bodo vsi državljani enakopravni in enakovel javni. V naši državi ne sme biti razlike med Slovenci, Srbi in Hrvati. Pravoslaven Jugoslovan imeti mora iste pravice in iste dolžnosti kot katoliški ali pa mohame-danski. Slovenec, ki ruši Jugoslavijo, nbija samega sebe. Volilna borba ifoiišia ia volilna prsdsasa« sednikl Ljutomer: Plitvički vrh: (Apače, Lutverci, Nasova, Plitvički vrh) doktor Lenart Bolcio, advokat v Gornji Radgoni; Videm: (Bolehnici, Galu-šak, Kraljevci, Siabtinci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Trbegovci) dr. Ivan Hoj-nik, sodnik v Mariboru; Orehovci: (Boračeva, Orehovci, Zbigovci) Milan Vončina, sod. kanciist v Ljutomeru; Ključarevci: (Boreči, Ključa-■revci, Logar ovci, Križevci, Lokavci) Miha Fajt, davčni asistent v Ljutomeru; Bučečovci: (Bučečovci, Ilja-ševci, S• ara-Nova vas, Vucja vas) Niko Vrabi, sodnik v Ljutomeru; Vrže j: (Bunčani, Grlova, Kristanci, Vrže j) dr. Marko Stajnko, advokat v Ljutomeru; Čezanjevci: (Branoslav-ci, Čezanjevci, Kamenščak, Siara cesta) Ivan Bogateč, sod. kanciist v Ljutomeru; C ven: (Cven) Jožei Kajč, davčni upravnik v Ljutomeru; Gor. Radgona: (Čresnjevci, Gor. Radgona, Police) Anton Cigoj. okr. sodnik v Gor. Radgoni; Mala Nedelja: (Godemarci, Mala Nedelja, Mo-ravci, Radoslavci) Jože Perme, davč. upravnik v Ljutomeru; Spod. Ivanj-ci: (Grabonoš, Ivanjci, Ivanjševci, Negova, Očeslavci, Okoslavci) Franc Vefak, sod. kanciist v Gor. Radgoni; Radenti: (Hrastje-Mota, Kapela, Radenci, Rihiarovci, Šratovci) Lov-ro Kuharič, davčni upravnik v Gor. Radgoni; Ljutomer: (Ljutomer, Nor-šinci) Hinko Drvenik, davčni upravnik v Ljutomeru; Murščak: (Mur-ščak-Zasad, Stanetinci) Hinko Po-žun, notar v Gor. Radgoni; Presika: (Presika, Pristava, Slamnjak) Hinko Vodnik, gimnazijski profesor v Ptuju. v. Volitve v Ljubljani. V volilne imenike za konstituanto je bilo v Ljubljani vpisanih še 592 volilnih upravičencev, katere so vreklami-rale posamezne stranke. Voiilni imeniki vsebujejo sedaj 11.235 volilcev. — Ljubljana bo dne 28. t. m. volila na 14 krajih; prvotno je bilo določenih samo 11 volišč. Spodnja Šiška dobi dve volišči, še po eno pa najbrže poljanski in šentjakobski okraj. v Škof Mihr Napolnile ,«.•? jr podal v volUm boj. Jzdal je, kakor svoječasno za Orle, sedaj tudi za krščansko kandidate, volilni pastirski list, ki se je minulo nedeljo čital .po vseh cerkvah in je že na popoldanskih klerikalnih shodih odmevala njegova vsebina. Zdi se nam pa. da tudi ta škofov žegen klerikalnim kandidatom »e bo dosti zale.?]- kakor ni zalegel njegov žegen avstrijskemu orožju, generalom in cesarju. v Javni shodi JDS. na, Štajerskemu V nedeljo 7. t. m. ob 10 uri dopoldne v Mariboru, ob treh popoldne v Slov. Bistrici, dno 14. novembra ob 10 dopoldne v Ptuju, ob treh popoldne v Ormožu, dne 14. t. m. po prvi maši v Vnzeniei in po drugi maši v Marberlui. v Javen shod JDS se bo vršil v nedeljo ob treh popoldne v hotelu Beograd v Slov. Bistrici. Govorili bodo: Minister dr. Kukovec, obrtnik Rebck in bivši član Jugoslovanskega odbora dr. Gustav Greeorin. v. Beograd, A. novembra. (Izv.) Volilni boj postaja vedno ostrejši. Volilni plakati se raznašajo že po slehernih srbskih vaseh, kar je za Srbijo novost. Splošno se opaža, da želi narod kandidirati ljudi iz svoje sredine, ki niso kompromitirane. Po starem običaju so se že pričele stave in razpisi nagrad za najtočnejia iz-vestja o izidu predstoječih volitev. ./Tribuna'" jc razpisala tri nagrade po 500, 300 in 200 dinarjev. Večina stav stoji na 2:1 za demokrate, celo med radikalci. v Beograd, 4. novembra. (Izv.) Glavni odbor JDS. ima vsak dan dan ob treh popoldne sejo, na kateri razpravlja o volilnem položaju in kandidaturah. 2Sa včerajšnji seji jo razpravljal o kandidaturah v Vojvodini. Vesti, ki prihajajo iz vseh strani, so za demokratsko stranko jako po-voljne. v lavno, 4. novembra. ( Izv. ) Tu se je vršila ogromna skupščina JDS., ki je uspela nad vse sijajno. Govoril jc advokat Gjurgjevac. v Zagreb, 4. novembra. Današnja ,,[Narodna politika" javlja, da sta pl. Hervoj in dr. Maček izstopila iz Radičeve stranke. v Osijek, 4. novembra. V Sremu je prišlo do krvoprelitja v volilni borbi. Komunisti so namreč imeli v Opatovcu shod. ki so ji a hoteli radikalci razbiti. Iz kumunističnili vrst je padlo več strelov. Ena oseba je bila ubita, dve pa ranjeni. Po revol-verskem streljanju je prišlo še do boja z noži. v Osijek, 4. novembra. ..Hrvatska Obrana'*' javlja, da je bivši madža-ronski ban grof Teodor Pejačevič priglasil svoj vstop v hrvatsko zajed-nico. Kakor znano, je Pejačevič zaman ponovno poizkušal priti v demokratsko stranko. v Volilno gibanje v Baranji, na skrajni severni meji naše države je jako živahno. Volilna borba se vodi na prvem mesht med demokrati in radikalci. Po poročilih iz Baranje se je velika večina Baranjcev izrekla za demokratsko stranko, ker je demokratska stranka v vprašanju agrarne reforme zavzela stališče, ki popolnoma odgovarja željam baraniskega prebivalstva. Poznavalci razmer sodijo, da bo pri volitvah za konstituanto demokratska stranka dobila pet šestin glasov. Nosilec demokratske liste je znani narodni delavec učitelj Bora Petrovič, radikalne pa pop Mi-lutin Petrovič. v Kandidatura dr. Trumbiča. Na medstrankarsko kandidatsko listo, katere nosilec bi bil dr. Trumbič, so pristale demokratska, ljudska in se-ljaška stranka. Pristati so v principu tudi radikalci, a poprej hočejo še informacij od glavnega strankinega vodstva v Beogradu. Dr. Trumbič, ki je brzojavno obveščen o kandidaturi, doslej še ni odgovoril. Kot pogoj kandidature je, da v slučaju izvolitve ne stopi v noben strankarski klub. Folifične Mžk Resen opomin. Milanski „Corriere della Sera" priobčuje pod naslovom „Zvestoba!" članek, v katerem svari italijansko javnost pred nacionalistično propagando, ki izzove lahko v Italiji največja razočaranja, ker ravno taka tendenciozna agtiacija stvarja v masah razpoloženja, ki so nevania državni ideji. List konstatira, da do rešitve jadranskega vprašanja mora priti, rešitev pa jc mogoča le v medsebojni popustljivosti. Ako sedaj nacionalisti podčrtavajo svoje maksimalne zahteve. ki jih noben resen politik ne more smatrati za izvedljive, ako maso sugerirajo s to maksimalno zahtevo, bo°prišlo razočaranje, ki mu bo masa dala oduška na svoj način. Ako tudi verujemo, da sc od strani nacionalistov ne pripravlja državni udar, vendar pa vemo, da ie sondiranje terena, kakor ga pripravljajo nacionalistični krogi, ravno toliko, ako še nc bolj ne- varno, nego organizacije državnega udara ali prevrata. .. + Ameriške ladje sapuste Adnjo. Iz Splita se ..Beograjskemu dnevniku" poroča, da se je ameriški admiral Andrews po kratkem bolovan-ju v Italiji, vrnil zopet v Split, odkoder so poda v London kot razsodnik glede vojne ladje „Titburg", ki je bila zapeljana v baltiškem morju. Admiral bo, ko se vrne iz Londona, izročil Italiji ladji „Radetzky" in „Zrinv" bivše avstroogrske vojne mornarice. Ladji sta popolnoma neuporabni. Potem bo n^oga ameriškega brodovja v Adriji izvršena in flotilja zapusti Jadransko morje ter sc vrne v Ameriko. + Priključitev Besarabiie Kummtiji je izzvala v ruskih političnih krogih veliko gorčenje. Ruska sovjetska kakor tudi ukrajinska vlada sta vložili v Parizu energičen p roteči proti zaključku vrhovnega sveta ter mu cdreka+i pravico, da razpolaga z ozemlji, kis o sestavni del Rusije. Vit ovni svet more odločevati le v vprašanjih, ki so se rešila na mirovnih pogajanjih in so izrecno formulirana v mirovnih pogodbah. Tega pa v vprašanju Besarabijc ni bilo ter vrhovni Vet ni konrpetonten da bi pa svoji »--jiii dodeljeval kar cc-Ic pok-ajinf ti r'i oni državi! -]- ?.Teir.-"ri v Rnsiji trajajo še vedno zlasti so v radnjem času izbruhnili veliki nemiri v Moskvi, ko je prišlo poročilo, da je general Balakovič zasedel Minsk in da njegove čete napredujejo proti Smolensku. Tudi v Smolen-cku samem so bili veliki neredi, ki so jih izzvali Belorusi. Boljševiki so upor zadušili z vojaško silo, 800 Belorusov so postrelili, čez 2000 pa jih je aretiranih. —- Vprašanje grškega prestola je z odgovorom princa Pavla prešlo v novo fazo. Princ Pavel je kakor pogoj, da stopi na grški prestol stavil zahtevo, aa naj grški narod izreče svojo voljo, da ne želi da se povrneta več na Grško bivši kralj Konstantin in prestolonasledn;k Jurii. Kako naj grški narod izreče to voljo, v svojem odgovoru ne omenja. ,.Matin" pravi, da bo odgovor dal grški narod sedaj, ko bo voli! novo skupščino. Zmaga ali pa poraz Venize!osove liberalne stranke bo pozitven ali negativen odgovor gr-škga naroda. Ker ie pa Venizelosova zmaga danes takorekoč že zagotovljena, princ Pavel torej ne pride na grški prestol. Tako nastane že dar.es vprašanje, kdo bo novi grški kralj! Glede republike je izjavil Venizelos, da v današnjih razmerah Grška ne more biti republika, ker še ni zrela, posebno pa sedaj, ko je po zmagovalni vojni toliko povečana. — Vsekakor se bo vprašanje v prestolonasledstvu reševalo šele v novi skupščini, a dotlej bo upravljalo regentstvo. Naraščajoča brezposelnisto v Nemčiji. Kruti pogoji mirovne pogodbe, ki nalagajo Nemčiji dolžnost oddati za obnovo ar.tantiuega gospodarstva dva milijona ton premoga, imajo za posledico, da se industrija radi pomanjkanja premoga ne more dvigniti in da ne more zaposljevati vedno večjega števila delavstva. Veliko industrijskih podjetij je radi občutnega pomanjkanja premoga prisiljeno reducirati število zaposlenih delavcev. Zunanja trgovina se ne more razviti. Eksportne tvr.dke omejujejo produkcijo. Veliko tovaren je radi pomanjkanja sirovin ustavilo obratovanje. Nemčija čuti vedno bolj pritisk gospodarskih mirovnih določi! in z raznimi vladnimi naredbami skuša katostrofo odmakniti v daljšo bodočnost. Državni gospodarski urad je izdal naredbo, po kateri noben podjetnik ne sme samovoljno ustaviti ali skrčiti obratovanja in mora vsako tako namero naznaniti oblasti. Večni nemiri v premogovnih revirjih, težak politični položaj v Šleziji, vse to priliva hrano največjemu socialnemu zlu — brezpo-elnosii/Oni obrati, ki niso obratovanja popolnoma ustavili, so prisiljeni skrčiti osemurni aelavirk, tako, da, faktič-no veliko podjetij dela samo pet do sedem ur dnevno, ali pa samo štiri do šest dni v tednu. Po poročilih uradnega lista državnega delavskega ministrstva je od 5,0 milijonov delavcev 222.000 brezposelnih ali 4,6 %. V aprilu pa samo 1,9 %. Posebno večje strokovne delavske zveze izkazujejo visoko število brezposelnih. Kovinski delavci imajo 2,3 % brezposelnih (v maju samo 1,8 %). V zvezah samostojnih delavcev je 2,6 % (v maju 1,77 %) brez službe, lesni deiavci so pri celotnem številu brezposelnih uedeieženi z 6,8 %, tekstilni pa z 8,5 % (v maju 6,2 %). Državna statistika izkazuje veliko povpraševanje po delu, tako da pride na 100 ponudb približno 201 povpraševanje. Posebno kričeče so številke v predilnicah, kjer se je za 100 prostih mest o-glasilo 1033 moških delovnih moči in 763 ženskih. Samo v rudokopni industriji ie položaj ugodnejši. Volilni shod JDS. se vrši v petek, dne 5. novembra 1920. ob 8. uri zvečer v dvorani „Uniona". Na shodu govorijo kandidati Jugoslovanske demokratske stranke za IjuHjansko volilno okrožje gg. dr. Ivan Tavčar, profesor Jc»«?ip Reisner. Ivan Mohorič ii dr. Albert Kramer. Soroi-Jjeniki, udeležimo se po'n<*-ftevilno! - Mačeistvo JDS. Iz mM liste. : Zner.ovarja prt socialn<"*t skrbstvu. Pri poverjeništvu za sociaTno skrbstvo v Ljub!jani so imenovani za komisarje v IX. čin-vr-m razr-du kon-j cipst; Ivan Legat, dr. MirH Kuhclj,» dr. Karel Dobidc, Stanko Likar in Ivan Štibcr; za računskega r<-vident?< računski oficial Ivan Mcir.:a, za računskega oficiaia asistent jo~in iiaat, za pisarniškega adjunkta cficia! Pisansky, za pisarniškega c5cL°'a 1:talci is ta Ciril Tomšič in Star.!:"> Tome, za kanciista oficanta Stanko Grzcscr in Ivan Colič. Začasni uprr.viiCij na državnem zavodu za slepce Josip Si-mončič je imenovan za defmitivnega upravitelja. Imenovanja v zdravniški službi. L odlokom ministrstva za narodno zdravje so bili imenovani višji okrajni zdravnik v VIII. činvonem razredu dr. Ignacij Jelovšek v Radovljici, dr. Edvard Šavnik v Kranju, dr. Bronislav Gallasch v Krškem in dr. Karel Sisinger v Celju za višje okrajne zdravnike v VII. rinovnem razredu. Pri tem se je pridržal čin višjemu okrajnemu zdravniku drju. Juliju Kctzmuihu. Dr. Josip Lužar jc imenovan za definitiv-nega okrainega zdravnika v Kočevju. : Imenovanja pri deželni vladi. Ravnatelj deželnih pomožnih uradov z naslovom in značajem višjega ravnatelja Fran juvcnc je imenovan za višjega ravnatelja pomožnih uradov v Vll. či-novneni razredu; pisarniški pomočnik Anton Intihar pa je sprejet za računskega praktikaiita — oba pri poverjeništva za notranje zadeve. : Imenovanje v justični upravi. Minister za pravosodje je imenoval av-skuitanta Antona Šavlja za sodnika brez določenega službenega mesta za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. : Iz davčne službe. Oricial pri davč-nm uradu v Ptuju Fran Košar je imenovan za davčneca upravitelja. Šport lit \m\M. st. Nogomet Poslednji rezultau: Rapid, Wien : Celje 8:1, Rapid, Wien :Atletiki, Celje 7.:2, Ilirija: Croatia, Zagreb 5 :0 in 4 :1, Ilirija rez. : Primorje 4 :0, Primorje : Her-mes 1 :1. Prvenstvene: Rapid, Maribor : Herta, Maribor 3 :3, Rapid, Maribor : Celje 5 :0, Svoboda :Her-mes 2:1, Sparta : Primorje 2 :0, Jadran : Sparta 3 :0, Vesna : Ptuj 4 : 0; prijateljska: Maribor : Rote Eli 2 :2. — V nedeljo 7. t m. zadnie prvensvene tekme v Ljubljani: Svoboda : Jadran, Hermes : Primorje. SoftoisM vestnik. sv „Sokolič" (št 7—8). Naš so-kolski list za naraščaj in mladino sploh bi moral biti v vsaki narodni hiši. Zadnja številka prinaša zopet mnogo lepega čtiva za vse. »Sokol sem in Sokol ostanem" podaja nekaj krepkih misli. ..Našemu dijaštvu" piše A. Gnidovec lep opomin. Popisi naraščaja na zletu v Pragi in v Mariboru bodo lep spomin. „Plavanje" ima s slikami lepo vzgojno vrednost. _ Sokolič stane 24 kron. Naročajte ga! — Prosveta. — Predavanje. Opozarjamo na današnje predavanje društva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani, ki se vrši v zbornici na univerzi (deželni dvorec) ob 8. uri zvečer. Pre-dava g. prof. dr. Mantuani „o knjižnicah". Prodaja vstopnic od sedmih dalje na univerzi. _ Koncerti „Zika" (Rihard Zika I. gosli, Karel Sancin II. gosli, Ladislav Černy vijola, Ladislav Zika čelo) se vršijo kakor smo že poročali, dre 6. novembra v Mariboru (Gotz) in 7. novembra v Celju (Union), štirje umetniki in ena duša. Prediiašajo komorna dela svetovnih skladateljev: tehnično dovršeno, umetniško popolno in občutno. S komorno glasbo, ki ;e najlepša instrumentalna glasba, ram nudi Zikov kvartet, kateri je že sološno znan in je pri vsaki priliki osvoul srca vseh poslušal* ohilo duševne hrane in užitka. Prepričani smo, da bosta omenjena koncerta napolnila dvorano in bo občinstvo znalo unoštevati vrednost naših izbornih mladih umetnikov in pokazalo, da ve ceniti upravičeno potrebo komorne glasbe, katero smo dosedaj tako težko pogrešali. Predprodaja vstopnic se vrši v Mariboru v trgovini muzi-kalij Jcs. Hofer (Šolska ulica) ter v Celju v trafiki Kovač (Aleksandrova cesta 5). — Književni vjesnik (Bibliografski list). Zagreb, uredništvo v Iliri št. 30. Naročnina je na leto 20 kron ter ga pošilja knjigarna St Kugli, I lica 30. Ta edini jugoslovanski bibliografski list je izšel sedaj v 9, do 10. številki. Zal da mu založništva (tudi iz Slovenije) ne pošiljajo publikacij kakor bi trebalo. Sploh se redakcija pritožuje, kako malo važno-sti dajemo Jugoslovani bibliografiji, dasi nobeno literarno delo brez popisa knjig ni mogoče. Književna produkcija naša je letos (od 1919 do 1920) padla, pač ker je papir drag in ker se je sploh vse podražilo, tudi je propagandne literature manj. „Le Droit d Auteur" (v Bernu) je priobčil statistiko književne produkcije zadnjih let; izmed slovanskih literatur je v pregledu zastopana edino poUska. V vojnih letih je relativno najbolj padla književna produkcija pri Nemcih ia Francoziii. __Mckranjčeve koa.pozicije. NaŠJ 1 centralna vlada je odkupila vse Mo-ikraničeve kompozicije ter jih izda v I svoji režiji.____. * Nemci se ne menjajo. Poprejšnji velikovški župan Pinteritsch je izdal oklic v obliki okrožnice na vse prebivalstvo cerkvene občine Ši. Rupert V tej okrožnici poziva Pinteritsch vse župljane, naj se izrečejo za izgon župnika Treiherja in šolskih sester z motivacijo, da so te osebe najbolj podpirale slovenski živelj v velikovški okoiici. Pinteritsch žuga dalje, da se bodo (Nemci) na svojo pest maščevali, ako knezoškot ne bi hotel izgnati imenovanega župnika in šolskih sester. Kaj je obljubila plebiscitna komisija? Da se nikomur ni bati nobenih slabih posledic zaradi glasovanja. Prepričani smo, da te obljuba veljala samo Nemcem za sluča; jugoslovanske zmage in da žii&ifika Treiberja in šoLskih sester ia znamenita in nad vse ,.pravična'" komisija gotovo ne vzame v zaščito. * Cudcn stečaj. Ko je bil Nikcla Pašič na svojem agitacijskem zborovanju v Novem Sadu, ga je novosad-ski občinski odbor na predlog občinskega svetnika, ravnatelja novosad-ske gimnazije Marka Viliča, izvolil za častnega meščana novosadskega. Beograjska „Politika" pravi, da je prav lepo, ako so Novosadjani tako i počastili Pašiča, a čuden slučaj je, i da je častno meščanstvo predlagal 'ravno oni, isti ravnatelj Vilic, ki je leta 1915. v novosadsfcem občinskem I svetu predložil, da se imenuje čast- iim meščanom grof Štefan Iisza m da je Tiszi častno diplomo z navdušenim govorom izročil isti Vilic. * Nesreča poštnega ministra. U Splita poročaio, da je tja prišel na volilno agitacijo minister pošt Drin-kovič, ko je obiskoval svoje prijatelje, so mu na avtomobilu ukradli kolo. To je jako simbolično za Drinko-vičevo pošto, ki je tudi na treh kolesih, kakor sedaj njegov avtomobil. * Predsedstvo društva državne varnostne straže ter detektivov, policijskilt uradnikov itd. v Ljubljani, Izjavlja tem potom, da bivši društveni predsednik Dobrovšek ni bil od društva pooblaščen, udeležiti se kot društveni predsednik nikakoršnih zaupnih volilnih strankarskih sestankov, tako tudi ce sestanka SLS stranke. — Naša strokovna organizacija je in mora ostati nadstrankarska in nepristranska ter bo tudi kot taka v nadalje ostala. * Izdaja orožnih listov. Odslej je izdaja orožnih listov civilnim osebam poverjena za Ljubljano policijskemu ravnateljstvu, za ostale kraje pristojnim okrajnim glavarstvom. Ladevne prošnje ie kolkovati s kolkom za 6 K. za orožni list pa se plača pristojbina 9 K v kolkih. * Za izdajanje potnih listov v zasedeno oz§mlje in Italijo v Ljubljani prevzame — dokler se ne ustanovi italijanski konzulat v Ljubljani — to mesto neki tajnik v it lijanskem poslaništvu v Beofrradu. * Doklade provizionistom, vdovam lo sirotam pri bratovskih skladnicah v Sloveniji, dalje vsem v naši državi Jdvajofim rentnikom začasne delavske zavarovalnice v Ljubljani, že-lezničarske zavarovalnice v Ljubljani, železničarske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani in začasnega obče pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vsled predloga poverjenika za socialno skrbstvo doktorja Ravnikarja in tozadevnega sklepa deželne vlade zvišajo s 1. jan. 1921 izdatno. V ta namen se bo pobiral od premoga, razen onega, ki je namenjen aprovizaciji prebivalstva, davek 2 kroni od 100 kg (torej za 1-60 krone več kakor doslej). * Taborišče v Strnišču pri Ptuju se ima vsled sklepa deželne vlade čim prej likvidirati, in sicer če le mogoče, v prid načrtom industralizacije. Tozadevne ponudbe zasebnikov in zadrug se imajo vložiti do 1. j?n. 1921. Poseben ozir se bo jemalo na zadruge, oziroma na podjetja, kjer se udeležujejo tudi mali obrtniki in delavci. Za nastanitev beguncev ostane še nekaj časa rezerviranih nekaj barak. * Sto let Kranjske hranilnice. Danes je na poslopju Kranjske hranilnice vihrala državna trobojnica, da označi slavnosten dan. V zavodu se je delalo. Predsednik g. Dragotin Hribar je sprejemal čestitke prijateljev zavoda. Imenom JDS je osebno čestital dr. Žerjav, ki je izjavil, da ve JDS ceniti kulturne zasluge zavoda, da se bo potegovala, da se zacelijo vojskine rane, tako da bo zavod tudi v narodnem oziru izvršil svoj poklic. * Narodno zdravje. Ministrstvo za narodno zdravje razvija živahno delavnost, kako bi se na sistematičen način izvršila higijena v celi kraljevini in izboljšalo narodno zdravje. V ta namen se bodo v vseh večjih krajih naše države vršila popularna higijenska predavanja. Ministrstvo je naročilo večje število higijenskih filmov, ki bodo v krajih, kjer je kak bioskop, prikazovali najbolj razširjene in nevarne bolezni kakor tuberkulozo, sifilis itd. Zdravniška predavanja se bodo tiskala v posebnih knjižicah, da se čim bolj razširijo med ljudstvom. Izreden mraz iMiiceni oktobra. Dočim je bil potek vremenskih prikazni do 2i>. oktobra v celi Evropi normalen, pojavil so je nenadoma 26. oktobra t, 1. nad Vzhodnim morjem visok pritisk, ki se je raztezal •lo ogrskih nižin. Ta pojav jo bil v neposredni zvezi z dotokom mrzlega Kraka iz severovzhodne smeri, tako da je na Vzhodnem morju padla temperatura že 37. oktobra globoko pod ničlo. I»Irzla zračna plast, ki so je prvotno stvorils nad Vzhodnim, morjem, valovala je v naslednjih. številki ,,,Jutra" nam poroča ljubi-dneh v vedno širšem obsegu proti telj domačih narodnih motivov: Ne-cktobra preplavila že * Trgovska 'korespondenca. Slovensko trgovsko društvo „ Merkur" je izdalo v ponatisu trgovsko strokovno knjigo Kleibel-Volc: »Trgovska korespondenca" ter s tem odpomoglo občutni potrebi te strokovne knjige. — Trgovce in trgovske sotrudnike opo zarjamo na to knjigo, ki bo služila šolskemu kakor tudi privatnemu študiju. Gena vezani knjigi je 46 kron, po pošti 2.50 kron več, in obsega 206 strani. Naroča se pri slovenskemu trgovskemu društvu „ Merkur" v Ljubljani, Gradišče 17/1. * Za bolnico usmiljenih bratov v Kandiji r-bira te dni br. Gervarij mile darove v Ljubljani. Izkazal se je v našem r.:dniftvu z legitimaciio. * Zdr^vfveno stanje v Ljiiblja-7». Kakor posnamemo tedenskemu izkazu o z^ra^stve-iem stanju mostne občine ljubljanske, se jo v dobi od 24. do 30. oktobra r.arodilo v Ljubljani 29 otrok (med njimi 2 mrtro-rojenca), umrlo pa jc 23 oseb in siccT 11 domačinov in 12 tujcev. 4 oseb'-so umrle za j etiko, 2 za grižo, 17 pa za raznimi boleznimi Obolele so v tej dobi 4 osebe za tifuzom, 4 pa za grižo. "" Telefonistinje in obonc.iti. Ministrstvo za pošto je izdalo potom oglata v katerem pravi, da bo poštno ravnateljstvo brezobzirno v2elo telefon vsakemu abonentu, ki bi se nedostojno ali nculjudno ponašal Vsako pritožbo glede spoja ali nekorektnosti od strani službujočega organa je nasloviti nadzornemu kontrolorju, ravnatelju, ali pa neposredno ministrstvu. Stavka brivskih pomočnikov borita-na. Med stavkujočimi brivskimi pomočniki in mojstri je bi! dosežen sporazum. Brivski pomočniki so po osemdnevni stavki v sredo zjutraj nastopili delo po vseh brivuicah. Mojstri so jim dovolili 35 % povišanje mesečne plače. * Dravinjske doklade prometnega osebja. Sedaj so urejene draginjske dokiade osebju vseh prometnih ustanov. Po tej ureditvi bedo draginjske doklade omenjenega osebja za večje, od draginjskih doklad ostalih državnih nastavljencev. V ministrstvu za promet se sedaj izvršuje naredba glede ureditve dnevnic za čas potovanja. Otvoritev novega klavirskega salona. Gospa Jerica Dolenc je otvorila Ljubljani, Hilšerjeva ulica št 5, I. nadstr., novo trgovino s klavirji in nianini. v Razpisane ustanov t', Razne enkratne nstauove za revne uovoporo-čenke in za reveže razpisuje magistrat ljubljanski. Oklic jc nabit na rotovžu in 1)0 razglašen tudi po cerkvah. * Slovenski hcrmclin. K notici ..Slovenski Itermc-lin" v včerajšnji jngu in je oeli evropski kontinent. V Ljubljano ie prišel mrzli sračni tok ponoči m od 28 iu 29tako da se oeli naslednji dan temperatura ni več dvignila nad ničlo in je. ostala za telili 0*1° pod normalom. 30. okt. s« je mraz pri večinoma jasnem nebu znova poostril in je kazal zvečer termometer že 4-0° pod ničlo ali l i-':;J pod normalo. Od večera proti jutru je pri jasnem nebu temperatura konstantno padala in dosegla do&odaj v oktobru še ne-jpazovano nižino 7"6" pod ničlo ali 13° pod normalo. Od tega dne je polagoma mraz začel ponshavati in so aparati šelo včera j zaznamovali pozitivno temparatnre. Kakor poriva prof. Seid'1 iz Novega. Mesta je tam kazal 31. okt.. toplomer 0-6" pod ničlo, za 4-6° manj kof. leta 1S66. v katerem letu so opazovali najnižio toplino v tneseen oktobru. V Cel jn so merili isteap dne 6-2 pod ničlo. Ker ie je v zadnjem času pojavil na An-?leškem nizek zračen pritisk z ger-kimi južnimi vetrovi, pričakujemo Preobrata in upamo, da se bomo za dalj časa znebili tega redkega in r.e-priietnefira crosta. Nekdaj in danes. Zagrebška Ki-J** poroča, da kandidira kot inteligenčni kandidat zajedničarjev v Vi-rovitici dr. Lorkovič. a njegov namestnik jc profesor Maštrovič hivši frankovec, ki je leta 1914 po sarajevskem atentatu v Zagrebu govoril raz balkon Starčevičevega doma in rekel: Krvava srajca naša bodoče kraljice je dokaz, da je naša kraljica mrtva. Hrvatski narod, tvoja kraljica je mrtva, a živ je ifedakovič iiv je Pribičevič, živ je Lorkovič' Tako leta 1914-., a danes je Maitro-vic Lorkovičcv namestnik. hote se ti ra^vesc-li oko ob pogledu na našo lepo narodno kožuhovino, iz katere jo prikrojen modem ženski plašč,. razstav! jen pri tvrdki Griča r in Mejač v Prešernovi ulici. Se do nedavnega časa uičile so se s tp našo domačo kožuliovino le tujke. Tako »a pr. je bilo videti na neki razstavi v Nemčiji plašč iz pc-Ihovine. ki je bil narejen za neko nemško bijesinjo in plačan z neverjetno vi-visoko vsoto. Razumljivo jo torej, da ginejo polhi po naših gričih in z naših trgov, da jih skoro ni več dobiti. Ker se očividno po pri jemlje naše obrtništvo domačih surovin, želeti bi bilo, da bi prodajalci polšjih kožic naj prvo stavili to že itak redko kožuhovino na razpolago našemu domačemu trgu in potem "o-Ie tujini. Vsled strah« jc izgubila govorico. Mlada šivilja Ana Klopčar je šla na delo Na Glincah, v bližini gostilne Marije Agnola, jo je popadel velik, črn pes ter ji raztigai 400l:ron vreden jopič. Klopčarjeva se je besnega psa tako prestrašila, da je začasno izgubila govorica Ko je prišla v delav-rico. ji je postalo naenkrat slabo, a govoriti ni mogla niti besedice, samo nerazumljive besede je jedjala. Vse-učiliščni prof dr. Alfred Šerko je pri njej konštatiral histerično jecijavosč vsled prestrašenja. — Dotični pes je zelo popadljiv in je inieia lastnica že ored vojno ž ujim velike sitnosii. Klopčarjeva bo morala biti najbrže operirana, da zadofci zopet dar govora. * Vojna odškodnina Srbiji. Predsednik naše repar?diske komisije v Parizu, Mate Baškovič, je prispel v Beograd in je bil sprejet od ministrskega predsednika dr. Vesniča in zunanjega ministra dr. Trumbiča, katerima je poročal o svojem delovanju in uspehih pri pogajanjih glede izplačila vor-c odškodnine Srbiji, = Posebni interes Slovenije, kot pasivne pokrajine je, da dobi po 7tnerai ceni kruh od drugod, ker ga doma ne pridela zadosti. Ta interes Slovenije hočejo klerikalri po „Slovencu" varovati na ta način, da hočejo imeti pokrajinsko slovensko ».federativno deželico" s samostojno zakonodajno oblastjo. Ta zakonodajna oblast, ker bi zastopala posebne slovenske gospodarske interese, bo narekovala vojvodinskim žitnim magnatom. ki bodo živeli tudi svoje avtor^mno gospodarsko ž;vljcnje in b-> njih zakonodajna oblast varovala njih posebne gospodarske interese, jim zagrozi strogo in neusmiljeno diktirala in da morajo prodajati svojo moko samo v Slovenijo, in sicer po oni ceni, katero bo določil ljubljanski zakonodajni zbrr. Ker so vojvodinski žitni trgovci usniljeci in bogaboječi bo-'" g-tovo poslušali vsek ki c iz av-toromoe Ljubljane in bode rade volje polagali ščititi gospodarske posebnosti Slovenije. ,.Slovencu-' priporočamo, da nalo več intimno občuje s trgovd z moko in žitom in ti mu bodo povedali, kdo hoče za naše ljudi ceren kruh in tel:" je mogoče to doc:ri. — Gremii trgovcev v Ljubljani opozarja svoje p-izaMi člane na brzojavko iz Beograda, tukajšnji carinarnici, s katero se dovoljuje uvoz luksuznega blaag proti 100% povišanju carine in 10% doplačilu na vrednosti. Prizadeti trgovci dobe v gremijatni pisarni natančnejša pojasnila in pa iz kaz predmetov, ki se smatrajo za Ink-sus. — Ležprina za prtljago. Od dne 1. novembra t. L zaračunava direkcija državnih železnic v Beogradu ležarino za prtljago, ki se na postajah ne dvigne v času, ki je predpisan po tarifu, in sicer 50 par cd vsake pošiljke in za vsakih pričetih 24 ur. = Finančno sodišče v Zagrebu. Na podlagi finančnega zakona za leto 1920/21 se osnuje v Zagrebu finančno sodišče kot vrhovna instanca za reša-vanjc financijalnih sporov na teritoriju Slovenije. Hrvatske in Dalmacije. = Nova tvornica za izgotovljene obleke in perilo se je ustanovila v Zagrebu. Lastniki so bratje Bannapei. Začetna glavnica znaša 500.000 kron. — Tvernico za izdelovanje mila so osnovali v Dubrovniku denarni in industrijski krogi. V Dalmariji in hrvatskem Primorju vlada veliko pomanjkanje mila in bo zato tvornica gotovo dobro uspevala. Političaa in strankarska kupčija oškodovala državo. Današnja „Riječ" nastavlja svoja odkritja o prodaji Steinbeisovega podjetja in trdi, da je ministrstvo dobilo od Prve hrvatske rtedione ugodnejše ponudbe kakor od Konierja in Eskompine banke. Ponudba znaša namreč 300 K za delnico. Država je izgubila mnogo milijonov. Dalmatinsko delniško društvo za Poriland-ccmtrd zvišuie svojo glavnico od 5,500.000 dinarjev na šest in pol milijona dinarjev. Dne IS. t. m. se bo vršila skupščina društva, na kateri se odieči o tem povišanju. = Prva pučka dalmatinska banka je zvišala svojo glavnico cd 960.000 kron na 3,800.000 kron. — Ministrstvo železnice ie odobrilo kredit za železniško zvezo Zenta-Gjoka-Velika Kikinda. S tem bo omogočen direkten promet ekspresa iz Jugoslavije na Rurr.unslco, dočim je moral do sedaj ekspres najprej na Madžarsko in šele potem na Rumunsko. V svrho tega spoja se bo gradil most na Tisi. in bosta Bačka in Banat direktno spojena. = Agencija „Expres Compan", ki ima sedež v Parizu in svojo podružnico v Beogradu, namerava vspostavi-' ci aeroplanski promet med P^rizcm-Beogradom -Sonj o-Carigradom "Bukarešto in Atenami. Zvezo bo vzdrževalo šest letal. = Donavsko psrobroduo dr ušivo, k> je prešlo v last Angležev, namerava ustanoviti na Madžarskem, v Jugoslaviji, na Romunskem in Bolgarskem nacionalne agencije. Isto društvo je kupilo tudi premogovnike v Pečuju, tako da je parobrodni promet zasigu-ran. i = Ladjedelnica „Ganz Danubius" v Kraljeviči. Nekateri hrvatski denarni -a vod i so se pogajali s firmo Ganzj Danubius v Kraljeviti, ki ima tamkaj svojo ladjedelnico, glede nacijonalizi-j rania podjetja. Ganzovi pogoji so bili j spočetka sprejemljivi, sedaj pa jc svoje zahteve nenadoma tako povišal, da jih* naši denarni zavodi ne morejo sprejeti. Kakorje izvedd naš poročevalec, je Ganz v zvezi z nekim holandskim društvom in je ravno zaradi tega tako povišal svoje zahteve. = Donavska češkoslovaška mornarica. Ccškosiovaška gradi donavsko mornarico, ki bo štela 60 trgovskih ladi j po 600 ton. Posamezni deli ladij se pošiljajo v Bratislavo in Komarno, kjer se bodo ladje montirale. Prva ladja bo dovršena do spomladi. — Tedeaski tržni pregled. Na naših [krone 160 do 105, francoski franki IJSfcL ________ ..-J__t-. 1 „ oon ninnldAn/lnrf 1 nO i(Y) mali« tržiščih v pretečenem tednu ni bilo znatnih izore^emb. Vedno bolj pa se pojavlja pomanjkanje denarja. Dočim je to pomanjkanje napravilo skrbi večinoma le denmim zavodom, vznemirja sedaj tudt trgovce, kateri dobivajo večje zaloge blaga za skladišče, a pridejo le težko do gotovine. Poslovanje je biio nekoliko živahnejše kakor v prejšnjih tednih zdi se, da se tržišče malo stabilizira. Motijo ga nekoliko le politični boji, ki se vodijc zaradi volitev za konsf;'uanto. Tržišče deželnih priddkov jc v zne-.enju stagnacije in s+otiljrraida c~i. Tendenc-, kakor sc zdi, ne kače kvišku vsaj v toliki meri ne, kakor do sed-j. Trgovina s kolenijalnin bLigcu, v kolikor je bi't t-"-g rana z uvedbo novih trošarin, ni prkirala znatne ra e-toče tendence, ker jo je paral>.'.e2lo padanje crn na svrtovneri tržišč-!. Le glede petroleia (v zrvoj'h) je pad cena od 1020 na 960 krc:i. = Pridelovanje lana. Zadnja leta ze 900. napoleondori 490 do 502, maifee 187 do 192, leji 222 do 225, lire 540 do 545, turške zlate lire 525 do 550. Devize: Berlin 187 do 189, Milan 542 do 545. London 518 do 523, New-york 147, Pariz 915, Praga 166 do 168, Švica 2150 do 2300, Dunaj 32.50 do 32.70. Efekti: dmr bUco Hank3 ra Prcnoije ........ »75 1000 Bar'm £3 trgovino, obrt in indastrijo • M5 {80 Hrnbka eskamptna banka.....16» Brod na Savi..........280 tU TrzoviiuLa banka....... . . 470 Jailrar.Bti banka ........ —— *1*> j33£^lovan'ika banka ...•••• 5Z* WirrtiWU».......f«10 »» Nc-o^ns banka d. d............775 KXS Hr j -rvatska štad.........»100 »100 Reč!--, ptička banka....... . iti »SO Sumita ekiploaUci)a....... 1800 - Gorania..............<00 7i0 Go^ai ........... 907S SI 0 Siarc^a............ 1*50 - i -tb/j—b' i strojne tovarn« in Hrame . - 1108 B -)grad, valute: franki 225 do 230, dolarji 35.25 do 35.50, lire 134 do 135. leji 57 do 57.50, levi 41 do 41.50, marke 48.50 do 49. napoleondori 125 do 125.50, devize: London 11S.25, jc v raznih deželah priče'o s pridclo-j parjz 216, Milan 132, Solun 330, „ o ;„-! T-_____ 1, ET/l J- 4"t 57 oO 07 0.1 107 7S HM'— 50 li-— 10S5-— !j»«C— 4900 — 1805-— SSS0-— 10490 — 79»"— van;em lanu, zlasti se s to kulturo intenzivno bavi Kanada v severni Amc-riki. Tam sc je letos prideloval lan na zemljišču 31.000 hektar-.v. Temu priramo se razvija industrijsko predelovanje lanu, tako da ima Kanada seda i že 32 tvomic, v katerih se izdeluje tekstilno blago. Tudi pri nas se je pridelovanje lanu, ki je bilo pred vojno ze skeraj popolnoma prenehalo, deloma zopet obnovilo. Z ozirom na veliko važnost tc panoge našega kmetijstva bi bilo želeti, da sc gojitev lanu in izdelovanje domačega platna čim inten zivncie zoper prične. Mnogo denarja bo na ta način ostalo v C - dežclL — Cene v Pariza. Zimska suknja pcdstavlejna s krznom, 5000 frankov, moška obleka 900 frankov: par čevljev 175 — do 200 frankov, klobuk 80 do 120 frankov, tona premoga 320 do 450 frankov, kilogram govedine 17 do 19 frankov, kilogram sirovega masla 18 frankov, jajca komad 80 do 90 cen-timov, kilogram slabega kruha 1 frank, 30 ccntimov. Papirnate novčanice so denar jc izginil iz prometa. = Padanje cen v Ameriki. V Ameriki sta bila za sorazmerno hitro padanje cen vsem potrebščinam me-rodajna dva činitelja: vlada s svo jimi topredmetnimi odredbami in pa jš^^ork "79.92 samopomoč javnosti. V začetku tega 494.50 do 495.50, leta se je v Ameriki pojavila orga- 1242.25, Dunaj stare 20.20 do 20.28, nizacija, ki je postala uamah popu- Nemška Avstrija 23.845 do 23.90, lama in ki je s svojim namenom P rasa 46.40 do 46.60, Budimpešta zrevolucijonirala najširše plasti. Vsak 15.40 do 15.50. član te organizarije, tega gibanja,) Zurich. devize: Berlin 8.025, New-se je obvezal nositi in kupovati vork 640, London 2198, Pariz 39.70, čisto priprosto ceno obleko, kar je Milan 22.875 Praga 7.10, Dunaj imelo za posledico, da so produ- 1-95. žigosane 1.50, Budimpešta 1.30, centi in trgovci imeli polne zaloge Varšava 1.60. in nobenih kupcev. Največje tovar-| ■ * ne volnenega blaga, kakor Ameri-j Praga 41.50 do 42. Dunaj, devize v prostem promette Zagreb 300 do 320, Budimpešta 92 do 103. Praga 509 do 539, Varšava 110 do 130 dinar 1220 do 1270, do-larii 530. lire 1575, leji 710 do 715, rublji 310. levi 500, marke 609.50 dc 614.50, francoski franki 69.75 dc 69 80, funti 1500. Ejekti. Av:tr. fcron*ka enta........ maiska renta ...••••• OgTak.1 kron-ka . ......... V. Avalrijeko vojno pos. ..... Turške sicike ........... Krcditn. zavod za trg. in rndestr.. Anflobanka.............. Bankverem ............. Avsiro-Oj-Tska banka........ Zvri pod »Goatilnas. 405 5-2 Crospodična stara, 17 let, ve^ča slovenskega in nemfkega j jezik«, ki iiaa veselje z otroci, išfia službo kot vzgojiteljica pri boljši družini. Cenjene ponudbe na upravo . 394 5 -5 FrancKIinar konc. spetiicijsko podjetje in carinska agentura na Jesenicah (Goreajsko) se priporoča za vsakovrstne reekspedicije, ocanojenja itd. pod najkulantnejšimi pogoji. i h. T 1 Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kai kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v „Jutru" Ropi se pisalni stroj, Saslov se izve v upravi »Jutra«. £e dobro ohranjen Razpis. Tri premogokopu se takoj sprejme v službo 410 i Tozadevna ponudbe z navedbo dosedanjega služ oranja, osebnih podatkov ia zahteve plače se naj vpoSljejo na upravništvo' •Jutra« pod geslom »Stavbeni tehnik" Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in snkneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhanie, flanele, cefirje, potrebščine sa krojače, Šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo, so priporočamo 308 10—8 JSL & E. Skaberne; veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mestni tpg IO. . Vabil na subskripcijo delnic Kolinske tovarne kavinib primesi, trg. del. podjetje v Pragi. Glasom občnega zbora delničarjev od 5. julija 1920. in državnega odobrenja eo delniška glavnica Ke. 12,000.000'— z izdajo 30.000 na ime se glasečih, popolnoma in v gotovini izplačanih delnic lit B po Kč. 200'— nom, zvila na Kč. 18,000.000-—. Na podlagi tega se dovoli upravni svet vabiti gospode delničarje na subskripcijo delnic pod sledečimi pogoji. 1.) Subskripcijska doba začne 26. oktobra in konča 13. novembra 1920. 2) Na eno delnico li'. A. po Kč. 400'— nom. ali na dve delnici lit B. po Kč. 200-— nom. pripade ena nova delnica na Kč. 200'— nom. se glaseča. Delničarji, ki se udeleže subskripcijo, naj pri enem izmed »ubskripcijskih mest predi že pri subskripciji svoje stare delnice brez knponskih pol, ki se po označbi o izvršeni subskripciji takoj vrnejo. Na drugi strani priglasitve je treba zaznameno-vati številke predloženih delnic v aritmetičnem redu. 3.) Subskripcijska cena za dosedanje delničarje je KČ. 620-— in je v celem znesku plačljiva takoj pri subskripciji. 4.) Nove delnice imajo delež na dobičku z dnem 1. julija 1920. začenši 5) Glede delnic, ki bi na podlagi prednostne pravico ne bile subskribirane, si pridržuje upravni svet dodatni sklep. 6) Izkupiček, dosežen med nominalno ceno (ažijo) pripade rezervnemu fondu. 7.) Subskripcijska mesta so: Živnostenska banka ▼ Pragi, češka banka ▼ Pragi in vse podružnice teh dveh zavodov. Obcbodni d&včrni ustav v Pragi, Marianska 32, in pri blagajnah naših zavodov, v Ljubljani pri blagajni Kolinske tovarne. Praga, 20. oktobra 1920. Kolinska tovarna kavinih primesi, trg. del. podjetje v Pragi. Emil Plaoek 1. r. 404 predsednik upravnega sveta. Kolinska tovarna kavinih primesi, trg. del. podjetje v Pragi. Vsled sklepa občnega zbora z dne 18. oktobra 1920. se je določila dividenda za upravno leto 1919./20. za delnice lit A. Štev. 1 do 5000 Kč. 100—, lit B. štev. 5000 do 35.000 Kč. 50 — in štev. 35.000 do 55.000 Kč. 25 —. Dividenda se izplačuje proti predložitvi dotičnega kupona pri blagajni Kolinske tovarne v Ljubljani in vseh naših zavodih. Praga, 20. oktobra 1920. Emil predsednik upravnega sveta. &. r. 2 limuzine tipa Ta!bot-Darracq, 16 HP., modre barve, z 6 sedeži, samopogonom, električnimi svetiljkami, nikljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih, kakor nove, stalno v porabi 2 odprta voza, tipa Talbot-Darracq, 16 HP., s 5 sede-d. samopogonom, električnimi svetiljkami, niklastim okovom, modro barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v izvrstnem stanju. 8 motornih koles, tipaTriumph, 3% HP.S z orodjem, ozkimi kolesi in ventili, v dobrem stanju. Zračne cevi in plašče, ki spadajo k tipu Fiat, model 2 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni avto model 15 Ter.. 25 HP. ter k tipu Talbot-Darracq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom 3 odprte potovalne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP., 1 sivo. 1 zeleno. 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, s Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognjevarstveno pripravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho itd. 2 tovorna avtomobila tip Fiat 15 Ter., 35 HP., kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi, ognjevarstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v izvrstnem staniu. 392 7—5 Avtomobili in motorna kolesa se lahko upo-gleda o v četrtek, petek in soboto, dne 4., 5. in 6. novembra. Oferti za ta vozila se zaključijo v torek 9. novembra. Po 9. novem oru vložene ponudbe se ne bodo upoštevale. Ponudbe se morajo glasiti samo v angleških funtih (oterlingih) ali francoskih frankih. delniška družba za mednarodne transporte. | Brzojavni naslov: Spedbalkan. 70 11 S a ■■mwl mi i......— m,,................................... n-............ i. ..................................................... Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. I I Špedicijo vseb vrst. Sprejemanje blaga v sMadifta. Carinska agentura. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Seiitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani. 1 | 1 Prvo ljubljansko iawno skladišče, spol eno s tirom Južne železnice. ===== SCmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih: Uita»ov1i«Ba lota 1881. Uetanovljona leto 1881. bpoz odbitka pentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. j