MOVIIMA SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 18. 0., MONDAY MORNING. NOVEMBER 21, 1949 LETO LI.— VOL. LL Štiri zrafne ladje propadle v par dneh SLOViiMIJE Sam VfeJfc _____ Umrl je Sam Veksk iz 5410 General Vandenberg odredil standard Ave- *^'° leii v . . .. . flrtlnlWmrAm 7-flJVO- FREG|A|NJANE CERKVE honorarne, pa jim ostavk ne gre divje naprej v celi Sloveniji. Vedno več krajevnih odborov prepoveduje cerkvene pogrebe, vedno več krajev nima več službe božje, ker duhovnik ne dobi dovoljenja, da bi maševal. Na drugi strani komunisti silno love posamezne duhovnike, da bi jih najeli za njihove priganjače. Komunistični komisarji neprestano mučijo duhovnike z vabili na sestanke in tam jih silijo, da bi postali vladni ovaduhi in poročevalci. Hočejo ipač s tem spraviti duhovnike Ob ugled in zaupanje pri ljudeh. IZ KRANJSKE GORE so isti dan selili 10 družin iz Rateč pa tri družine. Poglavarji družin so romali v zalpor, drugi člani pa na kočevsko. Menda tam delajo na državnih posestvih. Zaprli so oba župnika v teh dveh farah, župnik iz Kranjske gore je dobil 8 mesecev, župnik iz Rateč pa dve leti zapora. UMRLI SE: Maks Kostanjevec v Ljubljani, Karl Tegl v Ljubljani, Ivan Mojzer v Ljub-, ljani, F,rape Pirnat v Kamniku, Hinko Glavan v hd ubijam. VSI HOČEJO BITI URAD- sprejmejo in morajo ostati na svojih mestih. Nič ni čudno, da petletka ne uspeva. Zaradi nesposobnosti precejšnjega števila uradništva marsikje prihaja do nerednosti. Zato pa ustanavljajo vedno nove kontrblne komisije, kamor pošiljajo najboljše uradnike, teh pa potem zopet manjka po uradih. Dinar je razvrednoten na 10 odstotkov __v zrcalu uradnih cen — in na 5 odstotkov — gledano po svobodnih cenah. Lira in dinar imata skoro enako kupno moč tudi za dolar in zlato. Hamilton, Bermuda. — Končno se je rešilo 18 zrakoplovcev, ki so ostali živi, ko je njihova zračna ladja morala nasilno pristati sredi morja. Sprejel jih je na krov kanadski rušilec Hai-da. Dva člana posadke sta se Prosimo režite nas v Ameriko Komunistične vlade ogrožajo mir •nVer tudi sicer vsa državna podjetja. Však, ki je količkaj sodeloval v '“osvobodilnem" boju hoče zato plačilo v službi uradnika. Tako ima podružnica Narodne banke v Solkanu 28 uradnikov. Včasih pride en u-uradnik na enega delavca. Skla- Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga iznjed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljiidi haj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem « Vsak, ki jbfl ta imena bral,, naj Caatel Gandolfo, h napravi trden sklep da bo po- Papež Pij je sprejel magal vsaj enemu. — — •*■* - *— Bogomir Malenšek, roj. 1922, delavec, Josip Manfreda, roj. 1892 v Sv. Lucija pri Tolminu, z ženo in triletnim sinom, Boris Mihalič, roj. 1896 v Ljutomeru, sodnik, govori sloven- diščniki so skora j vsi v ostavki. 8k0, srbohrvatsko, nemško, če- Knjižno in blagovno stanje se redkodaj ujemata. Nihče noče odgovarjati za kalo. Ostavk navadno ne sprejemajo, ker se nihče ne peha za naporno in odgovorno delo. Ker povsod dobrih uradnikov primanjkuje, jemljejo honorarne in jih dobro plačujejo. Na uro dobivajo taki uradniki po 20-40 dinarjev. So torej boljše plačani kot ostali uradniki. Zato bi mnogo stalnih uradnikov rado šlo med ško, italijansko, angleško ter zna nemško in angleško stenografijo, z ženo, Anton Mihelič, roj. 1915 v Škofji Loki, slikar, Franc Miklavčič, roj. 1904, čevljar, z ženo in 21 letnim si-noro, Franc Miklič, roj. 1916 v Mačkovec pri Novem mestu, kolar, kmetski delavec, SHOW valjah, organist, sprejme tudi vsako drugo delo, Karl Močnik, roj. 1919 v Oko- rnu n ne ve brez ciganke) Melgleno, mrzleje in sneg danes, nocoj bo padel toplomer na 20 stopinj; jutri delno megleno in mrzlo. ___________ Irina dan članica pravico za pet slik? • • * Milanček Medvešek, ki zdaj “gostuje” pri Titiču, se je nekoč spraševal v Prosveti, če ameriškim Slovencem res že bije zadnja ura. NOVI fi 1010 VI Johnson o obrambi proti komunizmu inšpekcijo vseh B-29 Golubovem pogrebnem zavodu. Cas pogreba še ni določen. Anton Muha Po daljši 'bolezni je preminul v petek zvečer na svojem domu na 962 E. 237 St., Euclid, O. dobro potoni Anton Muha, star 76 let. Tukaj za- Vojni proračun bo znižan za 2 bilijona — Amerika mora 'zdraevati so se ponesrečili kar štirje avi-joni B-29 in nesreče so zahtevale veliko smrtnih žrtev. Radi teh pogostih nesreč je komanda vojnega zrakoplovstva odredila, da morajo vse zračne ladje B-29 takoj nazaj v delavnice oziroma na domače aerodrome, da bodo pregledani, da se ugotovi, če ni morda kaka napaka v strojih. Poleg tega je šef štaba, general Vandenberg zahteval naj se pospeši modernizacija vseh teh zračnih ladij, da bodo opremje-ne z najmodernejšimi Stroji. učinkovito ob-rambo proti komunizmu Boston. — Tajnik za narodno brabmbo je objavil, da namerava znižati vojni proračun v prihodnjem letu za okoli dva bilijona dolarjev. Proračun boi Francoski komunisti obsojajo Tita Pariz, Francija. — Vodja francoskih šocijalistov Thorez je je napisal izjavo v kateri pravi: “Francoska komunistična stranka je enostavno in odločno obsodila Titove napake in kasneje njegove zločine. Tito in njegovi so najprej prekršili načela leninizma in marksizma ter proletarskega internacij ona-lizma, padli v buržujski mali na-cijonalizem, 30 izvlekli svojo de- Švigel, doma iz Begunj pri Cerknici, sestrično Frances Turk v Youngstown, O. Rojen je bil v Studencu pri Postojni kjer zapušča brata- Jafiezh in več sorodnikov. Tukaj* je bival 25 let. Bil je član dr. Cleveland št. 126 SiN'PJ. Zaposlen je bil nazadnje ipri Cleveland Trencher Co. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda ’ jos. Žele in Sinovi na 458 E. 162 St. v cerkev sv. Kristine ob 9:00 uri in na to na pokopališče Kavarija. Julia Zemnik Po žri letni bolezni je preminula v Lakeside bolnišnici v soboto' zjutraj, Julia Žerovnik (Jerovnik), stara 27 let, stanujoča na 14919 Hale Ave. Tukaj zapušča žalujoče starše: očeta Thomas, rojenega pri Medvodah na Gorenjskem, umjuiut ....ul, j v,. - — cijonauzem, 30 izvieioi svojo ue- znašal 13 bilijonov. Kljub temu jej0 jz jatora demokracije in ___ TnknOAn /In nn T1Q- ... • • II sr__v__ upa tajnik Johnson, da bo narodna obramba močnejša in bolje preskrbljena z vsem potrebnim kot je bila doslej. Johnson je tudi povdaril, da morajo Združene Države biti vedno* čuječe na straži, dasi je gotovo, da bo komunizem zgubil bitko, ki jo vodi sedaj. Komunizem je duhovno škodljiv, uničuje človeško dostojanstvo, v gospodarskem oziru pa je nemogoč. Kljub temu ima komunizem še krdela fanatičnih zagovornikov in borcev, ki nočejo priznati, da je njihova borba za popolno oblast v diktaturi in suženjstvu izgub- Papež je skupini U$A senatorjev zopet govoril — o vojni nevarnosti in povdar---------— — ---- jal nujnost nove ureditve mater Julio rojeno Borstnar, človeške družbe proti imperijalizma. Končno ho se razkrinkali kot navadni agenti imperij alističnih sil, kot sovražniki delavskega razreda, demokracije in miru.” Irska država vzdržuje trdne zveze z Vatikanom Dublin, Irska. — Irska država je povdarila svoje zveze z Vatikanom. Pri sprejemu novega nuncija je predsednik republike izjavil: živimo v času ko sta katoliška Cerkv in ves Kri- v umuituii m ou«ig».Tu ______stusov nauk napadana s strani ljena. Borba zavestno in v pre- novega in naj hujšega sovražni-pričanju, da rešujemo vse kar ka. Mi stalno in vedno obsoja- • i ______ ____ 1-_ OOfO IVI Razne drobne novice is Clevelanda in te mo vsako preganjanje vere in Cerkve. Mi smo vedno zagovar- nam je dragega in svetega, vse kar je vredno življenja. Ameri- Ženeve. mi smo »cui.,, ka bo to svojo nalogo izvršila do jali in spoštovali pravice, ki jih konca, ker je ameriški narod je Bog dal človeku. To prepri-zaveden in požrtvovalen v ob-žanje nas združuje s Sv. Oče-mater Julio rojeno Borštnar, rambi našega načina živjenja in torn sedaj, ko trpi v veliki za-irojena v Vasi Dravlje pri ker vidi strašne posledice komu- loati radi premnogih krivic, k okolic« Božične razglednice— Lepe božične razglednice v slovenskem jeziku dobite tudi v Novak's Card Shop, 6122 St. Clair Ave. Nocoj na bazar— Kdor si -hoče nabrati leipih in koristnih sltvari za Zahvalni dan, naj obišče nocoj ali jutri večer bazar župnije Marije Vnebovizete, ki se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zaključek bazalrja bo pa jutri večer in takrat mora biti vse oddano. Ne zamudite! Za olepianje cesfe— Nadaljni trgovci, ki so prispevali za okrašenje St. Clair Ave. so sledeči: John Drenik Beverage Distributors, Vi-Mar-tin Style Shop, James Slapnik, Jr. florist, Louis Oblak Furniture, St. Clair Window Shade Co., Rogel Tailoring, Hibler Jewelry, Marn Cleaners, Haff-ner Insurance, Don Shoe Repair, jSR. Clair , Auto Parts Bill’s Hardware, Fads & Fashion Studio, Grdijia Shoppe, Emil Bukovec Groceries, Norwood Beverages, Beros Studio, John Susnuik Norwood Appliance & Furniture, Rehabilitated Veterans, Jack Kordič j Confectionery. , .1 l sorodnikov. • je bila v Clevelandu. Dovršila je v Collmiwood višjo šolo in Fenn College. Zaposlena je miu cm« ne I..C1C ——- bila V Euclid Road Machihery. morajo milijoni ljudi živeti v sta- gjj je pri dri;Slovenske nju sužnpsti. Rekel je, da je se- g^jj^ ^ .442 SNPJ. Pogreb natorjev USA in imel nanje političen nagovor, v katerem je povdaril, da vojna nevarnost toliko časa ne more minili, dokler daj človeštvo v žalostni družabni zmedi, ker se na mnogih mestih izključujejo krščanska načela pravičnosti in ljubezni iz javnega in družabnega življenja. Povdarjal je, da je potrebna nova družbena organizacija, ki bo čuvala pravičen red in mir. Kajti zakon sam, kakorkoli naj bi bil moder, se ne more obdržati in uveljavljati, če nima garancije v primerni moči. človeška narava je tako slaba, da vedno krši zakon, če ni moči, ki bi ga uvelja- [iiei/Siu uciovct, ..........—— o- Metod Milač, roj. 1924 v pre- vila. Moč, ki naj jo družba or i... j: • • __• s____SAtfif ganizira, naj ima namen ščititi in braniti pravice, ki jih je Bog dal človeku, nikdar pa ne sme lean ;um mi,, iuj. m, - -r —, ........ ■ . slavci, Gor. Radgona, autome-3lužiti zato, da bi te pfavice izi hanik, šofer, Ljubo Montana, roj. 1887 v Starem gradu, apotekar, Franjo Mordej, .roj, 1900 v Sv. Rok ob Sotli, aktivni vojaški tehn. uradnik, trgovec, šo-fer, Mira Mozetič, roj. 1923 v Pr-vačini, prevajalka. Stanislav Istenič, roj. 1924 na Vrhniki, kmet in vrtnar, Janez Jaklič, roj. 1912 v Rašici, kmet, Jože Jakoš, roj. 1914 v Ro-ženberk, št. Rupert na Dolenjskem, kmet, Franc Jamšek, roj. 1900 v Radečah krojač, z ženo, hčerami: gravala ali jih lomila. Papež ni imenoval nobene dežele in nobene vlade z imenom. Očividno pa je meril na komunistične totalitarne režime kot tiste, ki ogrožajo sedanji mir. V zadnjih dveh tednih je papež že aouiijiii ».su aa o«, imie ™ ““ '— tretjič zahteval novo pravično E 162 st. ter na Lakeview po- , • ■ t vi • ^ .,nl,nnn _ ..uu , V zadnji “Zarji” je bilo tiskanih samo pet poročnih slik hčerke gl. tajnice. Gotovo je mama plačala drage klišeje. Saj men- u™.. - -—. —- da ja ne Zarja? Ali ima vsaka 16, 9, 4 leta ter sinovi: 14, 6,17 Sokolice št. -442 SNPJ- Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 uri iz ipogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi; na 458 E. 152 St. ter v cerkev St. Jerome ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarija. Rose Rokavec Po dolgi bolezni je preminula v Lakeside bolnišnici Rose Rokavec, rojena Urbanc, stara 60 le*t, stanujoča na 16122 Grovewood Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, rojengga na Gorenjskem, sina Franka in hčer Rose 0-mož. Aljančič, dve vnukinji hi več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Mrtviče, fara Leskovec pri Krškem na Dolenjskem kjer zapušča brata Janeza in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 42 let. Bila je članica dr. V Boj št. 53 SNPJ. Po- it. 53 SNPJ. Po- ygaki župnijj ^ p^ton odbor da Jos. Žele in Sinovi na 458 ureditev družbe in nove zakone, ki naj ščitijo pravice in dostojanstvo človeka. kopališče. Churchill zahteva naj zapad prizna vsako vlado & Kako je pri “njih” ne vemo. Ampak po rasti naših naročnikov sodeč pravimo, da smo ame- in 2 leti, Maksimilijan 'Japelj, roj 1909 v Postojni, avtomehanik, šofer, Alojz Jarem, oj. 1929 v Krušni vrh pri Drobniču, kmečki delavec, Ivan Jazbar, roj. 1906 v Idriji, kmet, Franc Jenko, roj. 1914 v Gorenji vasi pri Ratečah, kmet, ter 1 .. *__TamItA gibati. tiki. Zahteval je naj USA in Velika Britanija priznata kitajski komunistični režim de facto in da naj obnovita popoldne diplomatske odnose s Španijo. Rekel je, da nima smisla upirati se priznanju kitajske komunistične vlade, če pa priznavamo sovjetsko vlado in je kitajska no* torno samo podružnica Moskve. kov sodeč pravimo, da smo ame- renji vasi pri riški Slovenci šele začeli dobro njegova sestra ^Ivanka Jenko, JjJJ roj. 1918 gospodinja, •------- Mnsgr. Etore Felici, bivSi Novi Slovenci prihajajo V jvojni nuncij v Beferadu./ Ameriko Prejeli 3mo obvestilo, da prihajajo v Ameriko naslednji Slovenci : V Cleveland, Ohio: Marko Malovrh, Jožef Cenin, Anlton Lavrida; V Lakewood, Ohio: Ivana Rems; V Milwaukee, Wis.: Ana Rems; V Glendale, L. I„ N. Y.: Jože Pfajfer; V Warshaw, 111.: Jakob Faster; v North Chicago, Illinois: Franc Čepon. Oborožitev zapadne Evrope je nujna Washington. — Odbor za izvedbo Atlantskega pakta je sklenil, da naj komisija za ekonomsko obnovo takoj da prednost izvedbi oborožitve zapadno-ev-ropskih dežel. Odbor pravi, da je oborožitev nujna za ekonomsko stabilizacijo in utrditev zapadne Evrope in naj vse ustanove pazijo, da se bo izvršitev izvedla točno kakor je določeno. SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLIE-NJE. POMAGAJMO JIMI NARODNA KATOLIŠKA ORGANIZACIJA POBIRA TA TEDEN STARO OBLEKO V vsaki katoliški škofiji v cije so ameriški škofje. V vsaki organiziral, d? bo St. Clair avenija tudi letos lopo okrašena za božično sežijo. Vse delo še vrši pod pokroviteljstvom St. Clair Merchants Ass’n in Lake Shore Post št. 273 od Ameriške Legije. Ne bo lista— V četrtek 24. nov. bo Zahvalni dan. ki je v Aimeriki velik praznik. Ameriška Domovina na ta dan ne bo izšla in urad bo ves dan zaprt. Dober tek vsem skupaj 1 Sovjeti unifcijeio cele narode Zed. državah je ta teden v teku nabiralna akcija Narodne katoliške organizacije (National Catholic Welfare Conference). V Jobrih ljudi, ki bodo zbirali obnošeno obleko, obuvalo in milo, vse to sortirali, spravili v zaboje in odposlali na pristojno mesto. Načelniki te dobrodelne ak- iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Preteklo nedeljo je priredila Slovenska ženska zveza pevski koncert. Ljudje so pokazali, da visoko cenijo slovensko pesem in so napolnili dvorano sv. Štefana. Pesmi so Rame najnovejše svetovne vesti London. — Churchill je par- „-------------- lamentu govoril o zunanji poli- kar lepo zvenele. Videlo se je, da se je dirigentinja Anna Cham dobro zavzela za ta zbor. Lepo je, da naše žene najdejo poleg vsega svojega dnevnega dela tudi še nekaj časa za slovensko pesem. Na tem koncertu je odpel nekaj pesmi tudi moški zbor Prešeren. Zadnja pesem “Završki fantje” nam je bila poaebno všeč. dobro igral Snyderjev orkester. Taki večeri so kar prijetni. župniji bo župnik imenoval poseben odbor, ki bo 3krbel, da se akcija vrši ter završi z uspehom. Obleko, obuvalo in milo bo nju litvanskega naroda, razposlala katoliška dobrodelna akcija na vse kraje sveta najbolj potrebnim, najbolj osirotelim po zadnji vojni. Kdor le more, naj daruje. V clevelandski škofiji bo 20,000 oseb sodelovalo pri zbiranju tega blaga BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Moskva je zahtevala, da mora jugoslovanski odpravnik poslov takoj odpotovati iz Moskve. Obdolžili so ga, da je vohunil proti Rusiji. Pred nekaj tedni je Jugoslavija morala odpoklicati svojega ambasadorja, sedaj pa je na vrsti odpravnik poslov. .Dejansko se odpravnik poslov La- --- - - - tinovič nahaja pa itak v Belgradu in je nezaupnica, ki jo je dobil, &1?- da s0..Rusl. unlč‘l1 v samo sovjetski ukaz naj ne hodi nazaj v Moskavo. Tito je pa tudi skl nokrajim ze tudi nad po- izgnal tri sovjetske diplomatske uradnike iz Belgrada. * • * Poročilo predsednika litvanske vlade — Pol milijona Litvancev že uničenih Lake Success. — Predsednik začasne litvanske vlade v izgnanstvu je predložil Zvezi Narodov zelo obširno spomenico o ruskem preganjanju in uničevanju litvanskega naroda. Predsednik litvanske vlade pravi, da Stalinov režim hoče za vsako ceno uničiti ves narod. Litvanije, Letonske in Estonske. Tem narodom grozi popolno iztrebljeneje. Doslej so iztrebili v Litvaniji nad 520,000 oseb. V dvajsetih lftih ne bo več nobenega sledu o teh narodih več, pravi Lozoraiti% če se to pobijanje ne ustavi. Položaj katoliške Cerkve in vseh drugih verstev je v Litvaniji skrajno tragičen. Zvezi Narodov je predložila angleška delegatinja tudi poro- DETROIT. — Tovorni avijon DC3 je zadel v hišo blizu aero- —v . , droma. Pri tem se je ubil pilot in njegov namestnik, pet oseb, ki Judje nočejo mednarod- . .< 1 «iv> • LM.___1 A 4. trnvil KnAiKno /lovila Irma■■■ nlnmm uruiua« o** j*' ....i-o”'------------, so bile v h»i pa je bik) ranjenih. Aeroplan je vozil božična darila. * • * CLEVELAND. — Unija A. F. od L. vozačev trukov na dol- torno samo pouruzui« — muo. ............................P«>ge Je začela s stavko v nedeljo opolnoči. Unija ima okoli S tem, da priznamo kako vlado Po koncertu je bil pl«, kjer je 7,000 članov. Eokalni vozači, ki vozijo mleko in kruh ne bodo a . “ - • ■--------- 1—. o—1—1— —v—+— stavkali. Podjetja so zavrnila zahtevo unije glede novih pogojev v službi in glede zdravstvenega in podpornega fonda. ški pokrajini že tudi nad poldrugi milijon raznih muslimanskih plemen. ■0- ne uprave Jeruzalema Lake Success. — Zastopnik Palestine je zavrnil predlog za mednarodno upravo Jeruzalema in svetih mest. Zavrnil je tudi vse predloge posredovalne komisije Zveze Narodov. - Wiinffinr noroviTO, NOVEMBER g, lflg Ameriška Domovina ----iMiTitaiii' -1 ' ' — JAMES DXBKVBO. HttOr) Mil St CUJr A«. HEndcnon 0828 CtoteUM «. Ohio PubUibad dali} ozxoepl Saturday«, Bunda}« and Holidays NOVEMBER KIM MON TDK WEO TMU FRIftSAT 12 3 4 5 678 9 10 n 12 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 272829 p NAROČNIN/ Za Zed. države 18.80 na leto; ta pol leta $5.00; za četrt leta 83.00. Za Kanado in sploh ta dežele izven Zed. držav 810.00 na leto. Za pol leta 86.00, za 8 meeece 88.60. SUBSCRIPTION RATES United State* 88-60 per year; 85.00 for 6 months; 88.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States 810 per year. 86 for 6 months, 88-60 for 3 months. cev more prenesti. Zapadna Evropa sama je premajhna. V združeno Evropo morajo priti narodi, ki so po nesrečni politiki koncem druge svetovne vojne postali del sovjetske vplivne cone. Evropa za in pred železno zaveso se mora združiti, Nemčijo vključiti in si postaviti skupen cilj obnove demokracije in vzdrževanje stalnega miru. Dokler bodo Rusi mogli pošiljati svoje maršale po Evropi, bodo preprečevali vse naše napore, da se izognemo novi vojni v Evropi. 111111111111*11...i«..mmn»IIUllllllll»MM Entered as mood film m**-**r January ®th 1908, at the Poet Offioe at fll^vfiflTwt, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 228 Mon., Nov. 21, 1949 Po pariški konferenci Pismo Yrhenikega Tineta Acheson je v Nemčiji slavil upornost berlinskega prebivalstva in pri tej priliki dejal, da Amerika ne more pomagati tistim, ki si ne pomagajo sami. Te besede so očiten poziv naj narodi pred vsem sami nastopijo proti svojim tiranom potem naj pa pričakujejo pomoči od zunaj. Ob enem so te besede nekako značilno opravičilo za sedanje ravnanje zapadnih sil. Njihova borba proti komunizmu ni sicer zastala ali aktivnih, vidnih, učinkovitih dejanj v zadnjem času ni začenjala. Amerikanski generalni konzul je v kitajski komunistični ječi, pa so zastonj vsi pozivi odličnih Amerikancev naj vlada kaj stori, da ga reši. Komunističen tisk na Kitajskem pa je iz njegovega slučaja napravil ogromno tirado proti vsem Amerikancem in hujska dnevno proti vsemu kar je ameriškega. Obenem komunisti slave nastop svoje policije kot dokaz, da se komunističen svet ne bo dal zatirati po ameriških imperialistih. Žalitve in obrekovanja Amerike dežujejo na -komunistično javnost s tako silo kot da bi jutri moral komunističen vojak pred topove in puške branit svoj komunističen režim in oblast. Nekateri poznavalci razmer pravijo, da Amerika drži ruskega medveda za rep. Kaj naj pomeni ta fraza? Tisti, ki se z zverjo bori tako, da jo drži pri repu, je gotovo v veliki zadregi. Pri repu je treba silnih moči, da zver držiš toliko trdno.da čufi, aaj o 'boli toliko, da te ne udari ali s šapo ali z zobmi ali s kakim drugim bolj učinkovitim orožjem. Držanje pri repu je silno nevarno za tistega, ki drži. Ali bo moral spustiti ali pa se mu vsak čas lahko kaj hudega zgodi. Če pa držanje pri repu uspe, da je bolj dolgotrajno, pa pokaže, da je medved izredno slab in se celo tako slabega in nerodnega prijema ne more več otresti. Tak medved izgleda sedaj Višinski, ki v Lake Success pri sejah Zveze Narodov vpije v najvišjih tonih proti Ameriki, Angliji in Franciji, zraven pa se mu pozna, da kakega učinkovitega udarca ni več zmožen ali pa se ga sam boji. Ruski predlogi so vsi po vrsti zavrnjeni in Višinski prihaja z novimi predlogi in novimi govori. To je vse. Cel mednarodna aktivnost se s tem neha. Tudi imenovanje ruskega maršala Rokosovskega za notranjega in vojnega ministra poljske republike izgleda, da ne pomeni več kot notranje boljševiško utrjevanje. Boljše-viki se pripravljajo na nekako novo propagando med Nemci. V ta namen hočejo čim preje izprazniti iz vzhodne Nemčije svojo vojsko in svojo okupacijsko upravo. Poteh bodo vpili, kako oni spoštujejo svobodo narodov, kako so prijatelji Nemcev, kako je treba, da vsi Nemci vidijo v Rusih svoje edine iskrene prijatelje in se z njimi združijo v borbi proti “reakcijonarnim” silam sveta. Vse to hočejo Rusi napraviti v bližnji prihodnjosti. Zato mora biti pa Poljska, ki je neposreden mejaš vzhodne Nemčije, trdna policijska postojanka Moskve. Poljska ne samo da mora čuvati vse interese Moskve in mednarodnega komunizma kot je to dolžnost vseh satelitskih režimov, Poljska mora biti po boljše-viškem vzoru tako brezpogojno pokorna sovjetskim oblastem in interesom, da bo pokorno izvrševala tudi ukaze, ki bi bili potrebni v korist Nemcem in na škodo Poljakom, če bo to cena, da se dobi simpatija Nemcev. Poljska vzhodna meja reže v meso vsakemu Nemcu, Rusi pa za vsako ceno hočejo dobiti Nemce na svojo stran kot orodje svoje' na-daljne politike v zapadni Evropi. Poljska vlada pod sovjetskim maršalom bo izvedla tudi. korekture meje če bo tako glasil ukaz iz Moskve. Da bi prehitel in preprečil tak razvoj dogodkov na škodo interesov demokracije in zapada, je hitel Acheson v Pariz, v Bohn in Frankfurt. Zato je slavil nemški berlinski upor, zato je dal koncesije vladi zapadne Nemčije. Ade-nauerjeva vlada bo brez dvoma storila vse, da prepreči valo- ___:______XI________________--------------------------AU Waukegan, 111. — Dragi urednik! Vaš list A. D. se mi kar dopade. Posebno Vaša kolona “Če verjamete al’ pa ne,” ga pihne. Dobro ga pokate brez flinte in fižola. Podobna mojstra sta tudi tista dva iz Joli-eta, Tone s hriba in pa Jure. Vam trem jih nikoli ne zmanjka, kakor moji stari ne, pri kateri prav malo kdaj pridm v Štih. Začne, pa konča vedno o-na. Da sem sA spravil pisati to pismo, je pa največ kriv moj prijatelj in sosed Harjulsk Nace. Veste, zadnjih pet tednov smo imeli v tukajšnji žičarni počitnice, ker smo štrajkali. Pa smo se tako privadili štrajka-nja, da nam je skoro težko, ko smo te dni slišali, da moramo nazaj na delo. Kar privadili smo se. Naš boljše polovice so nam doma kaj dobrega cvrle, zraven smo kajpada poskrbeli, da smo kako prato primerno zalili z dobro pijačo in kar fletno je bilo. Seveda, naše skrbne ženice so bile malo v skrbeh, kaj bodo koncem k<#cp - |fkli fi- li, da je, kjer je. Tudi druga društva lepo napredujejo. Dragi urednik, moja roka je že trudna, saj toliko kakor zdaj že nisem napisal najmanj dvajset let. Zato bom nehal, pa. če me bo lušt, bom pa še drugikrat kaj napisal. I,epo pozdravljam vse čitate-lje tega lista, posebno pa vse Vrhenčane in Harjulce! Vrhenšk Tine. Regerčan: Jesen in moj obisk v ameriški “Beli Ljubljani” Slovenci se radi oklenejo’ vsake dobre in poštene stvari. In izdajanje Baragovih knjig je taka zadeva. ' Zato je prav n* mestu, da se vsem dobrim slovenskim ljudem po Vsej širni Ameriki, ki so segali prej in zopet zdaj leto« po Baragovih knjigah najtopleje zahvalim za njihovo naklonjenost do Baragovih knjig. Prav dobro se zavedam, da vsa. vaša prijaznost, vaše velikodušno sodelovanje v tej zadevi ne gre meni, ampak gre slovenskim knjigam — Baragovim knjigam, ki skušajo vam dobrim in veselim Slovencem v tem tujem svetu ob tistih prostih trenutkih vašega-odmora delati veselo domačo alovenslco druščino, v kateri je veniko krajši čas, ko se s knjigami pogovarjate v vaši mili prijetni domači slovenski besedi. V imenu tega vam vsem najlepša hvala za vse. Omenil sem že nagibe, ki me vodijo pri izdajanju in razpečavanju Baragovih knjig. In ti so me privedli tudi v slovensko V starem kraju je najlepša letna doba pomlad. Ko se začne probujati priroda tja koncem sušca, so prve, ki začno brsteti mačice, za temi se prikažejo kmalu vijolice in druge zgodnje cvetke. Nato drugo. Ko zelenijo travniki in logi, je kmalu vse v cvetju, potem so cvete raznih cvetlic in rastlin kar vrsti in ogrinja lepi slovenski svet'vse na okrog. .Zato smo se v starem kraju vedno najbolj veselili lepe pomladi. V Ameriki pa je pomlad bolj pozna. Hladno vreme se vleče tja skoro do konca maja, včasi še dalj. Vsaj na osrednjem za-padu in okrog Velikih jezer je tako. Na severu pa še toliko ■ pa spomlad sploh NASA MICKA IMA TUD BESEDO Joj, kako sem zadnji teden našega zaštapala! 9e zlaj se mi dobro zdi, da sem ga. Saj me vsi poznate, kako da sem krotka,in ponižna, ampak da bi kdo svoje škarpe brisal obme, „„ ...c F...v—--------------nak, tisto pa ne! Saj ne rečem, metropolo v Cleveland, Ohio,1 ,ja jih, ampak veste, človek mo- 1 * .... _ . __1 a-amxxA. rm MA«! A 1_ _ 1_u.‘ nMniTAM PQQ11 Doflo Koncem k<»cji * |y*u i»- bolj. Tam .k-™. -t-— nanc ministri o vsem tem. Mi nima prilike oglasiti. Morda ko- Imožički smo jih pa tolažili, da maj pogleda v deželo tja enkrat , . • ii ■ 1 ‘ _ 1,a n a HaUii nnmlani 70 bo še vsega zadosti, dela, jela in bakšiša. In tako tudi bo. Počitnice so se nam prilegle in so nam kar dobro teknile. Nekaterim nam so ob tem paradiž-nem življenju trebuščki odebeleli, da zgledamo kakor kakšni poklicni aldermani ali politikar-ji. Hvala Bogu, ni nam slabo. Harjulsk Nace je djav, Tine, vse je fajn in luštno tu v Wau-keganu, samo od nas se premalokrat kdo oglasi v kakem listu. Od drugod zmiraj kaj pišejo. Tudi če le koklja zakokodaka, pa je že v cajtengah. Pri nas pa mora bit že hedu velika reč, da se kaj poroča. Mora že kdo na drug svet odit, ali pa kak prav visok jubilej doživet, potem šele kaj povemo. Veste, to me je pa dregnilo v nos in je seglo prav noter do srca, pa sem sklenil, da bom enkrat jaz kaj napisal od nas. Vi urednik pa razsodite po svoji modrosti in pameti, če je to pismo za objavo ali ne. Novic je pri nas vedno kaj. Na deseti cesti popravlja svoj dom naš slovenski pogrebnik Jožef Nemanič. Preuredil bo vse prav lepo. Naš č. g. župnik M. J. Hiti vedno hitijo z raznimi popravili in prenavljanjem okrog cerkve, šole itd. Včasih kar sami zavihajo rokave, pa pada kladivo po glavah žebljev, kakor da bi kak unijski kontraktor udarjal nauerjeva viaaa do Drez avoma siurna vse, ua prepreči vaio- --------- vanje nemškega javnega mnenja v korist boljševikom. Ob P° niih- Tega delavnega gospo-enem pa naj vsakdo ve, da se vsak Nemec zaveda, da se za- ”“m Rncr nhram 88 mno' pad in vzhod borita za njegove simpatije, da vsak Nemec res pridno in vztrajno dela, da vsak yztrajno izkorišča svetovni spor v nemško korist. Nemci nimajo nič drugega pred očmi kot ponovno vstajenje nemškega naroda in nemške moči. Če zapadni narodi ne bodo aktivnejši v graditvi novega reda, bo ponoven nastop Nemcev samo nova težava v Evropi. Te težave in njene nevarnosti se mnogi evropski na- *“ “ *..................... -- rodi že sedaj boje. Ponoven pojav nacistične stranke v Av- jeziku mu je vedno le beseda za striji je hudo svarilo in kaže kam nemški duh cilja. Ker to društvosv-Jožefa Da za K- • ■ K-vidijo Francozi, so tako trdi in nepopustljivi v vseh zadevah, ki jih Amerikanci predlagajo glede nemške obnove v gospodarskem in političnem oziru. Francozi se opravičeno boje, da bodo Nemci zagospodovali v zapadni Evropi. |““W --—- r To more preprečiti samo združena Evropa. Samo zdru-itreb“ie delovnih moz. — žena Evropa je dosti velika, da harmonično vključenje Nem- Mo^e tu*16®8 tlpa so J° dvlgni' da naj nam Bog ohrani še mnogo Ipt. Naša slovenska društva tudi lepo napredujejo. Za društvo sv. Jožefa pridno skrbi njegov delavni tajnik Jože Zorc. Vedno je na potu in delu za nove člane in za razne športne zadeve. Na društvo sv. Jožefa pa za K. S. K. Jednoto. Najbrže še ponoči samo o tem govori v spanju. Zato ^ pa ima pri društvu uspehe. Le j tako naprej, Jože! Jednota po- v rožniku, ko se doba pomladi že poplavlja. Imamo pa zato v zameno toliko lepšo' jesen V starem kraju je pa jesen pusta, sama deževna doba. Tu v Ameriki pa imamo prijetne jeseni. Ko začno v septembru postajati daljše noči in ko tu in tam v začetku oktobra poljubi zemljo slana, tedaj se začne zlatiti listje na mecesnih, topolih in drugem drevju. Grmičevje (sumac) in drugo pa začne rdečiti. In pokrajine zgledajo, kakor bi bile pogrnjene s pisanimi prti. To je v Ameriki doba takoimenova-nega “indijanskega poletja.” Letos smo imeli izredno lepo indijansko poletje. Sredi oktobra sem odbrzel z Baragovimi knji gami proti vzhodu, v ameriško Belo Ljubljano — v Cleveland, Ohio in tamošnjo okolico. Izdajaijje slovenskih knjig v Ameriki nikakor ni lahko, niti dobičkanosno podvzetje. Le ne-odjenljjva vztrajnost, pa pogum, premagata te težave. Ko jih pa premagaš, nosiš v sebi bogato hfaležno zavest, da si opravil neko posebno herkulovo delo. In to je plačilo, ki ti ga ne more dati nobena druga zadeva. Ko te tako pot vodi ponovno okrog zavednih slovenskih družin in vidiš, kako se je pri njih že udomačila in priljubila Baragova Pratika in lani prva knjiga Baragove knjižnice, knjiga “S potov življenja slovenskega naroda,” si v zavesti bogato poplačan. Tedaj se zaveš, da tako delo le ni tako prazno. Tedaj gledaš v duhu na tisoče zavednih slovenskih ljudi širom te velike zemlje, ki ob tihih večerih berejo tvojo besedo. Pripovednik si jim. In to ni brez vrednosti. Ce te vodi ta duh, potem je vsa muja pri izdajanju slovenskih knjig med Slovenci v Ameriki prijetna. Z dosedanjim izdajanjem Baragovih knjig se je dokazalo, da kjer sem se sestal zopet z mojimi starimi prijatelji in znanci. Saj jih je toliko! Res ne gre, da bi jih imenoma navajal. Pozabil bi tega ali onega, pa bi ne bilo prav. Zato naj zahvalim kar vse skupaj. Posebno zahvalo pa dolgujem Mr. in Mr3. John Tu-tin, kjer sem stanoval. Vsem m bluzo, hlače in prečno! Polkovniki vseh polkov so bi-vrečo s pripravo za snaženje, di že zajahali naprej, da iza-čcz vse to vrečo iza provijant, vzemo svoja bojna mesta, petno vštevši kozlovega meha, vo-jindvajset metrov pred fronto. 1'aojke steklenice in vojnega ko-j Ka-pftani so bili na svojih me-(a. Nežno sočutje je polnilo stih na čelu oddelnikov. Zdaj čakanje. 'Nobenega šuma, no-'v daljavi kakih tisoč metrov ,vom vrgel naprej; vojaki s0 le-benega diha ni bilo več sliša-'prav jasno .videl pruske kare- (žali na vratovih »vojih konj, ti pod žarečim solncem. Le še'je, nad katere so jih gnali. Si- sablje povešene, pripravljeni k eno — zadnje povelje, in vsa1 cer pa je dirjal kakor v sanjah, 'udarcu. Se dvesto metrov so ta nepremična masa se je ime-s plavajočo lahkotnostjo spe- prijezdili ab glušfečem hrupu premakniti in se iz brzino 'čega človeka, in z nenavadno nevihte. A sreda se je zopet praznoto možganov, ki ga je vzgreanila. Ljudje in živali so puščala brez vsakršne misli. Bil padali ter ovirali galop je stroj, obračajoč se pod ne- —<—»*«!»* vinrfWom premagljivim vzgonom. Poveljniki so ponavljali: “Uzdo k ulzidi!” da bi čim najtesneje sklenili čete in jim dali odpornost granita. Nato, čim hitre- sko lovce. Polki so se mešali mestu, ostajali v sedlu ter z zadrug z drugim, ostajal je le še prtimi trepalnicami naskakova- ogromert val, ki se je brez pre- li vse naprej. In to pot so se ° . ...... ... ___tistimi la premakniti in se iz burje vreči naprej. A v tem trenotku se je pokazal na grebenu griča častnik na konju; bil je ranjen, dvoje mož ga je držalo. Najprej ga niso spoznali; nato se je dvignilo srdito mrmranje in mahoma narastlo do besnega trušča. Bi] je general Margueritte, ki mu je krogla predrla lice in ga ranila: na smrt. Govoriti ni konje blazne. Kmalu je z ne- razrešnim klopčičem svojih truipel. In tudi drugi škadron je pokošen in je uničen prepustil mesto tistim, ki so mu sledili. Takrat, ko se je v junaški na- nosi granita. tun mut- ^ j- > jui jši lovci po arabski šegi izušča- trdovratnosti vršil tretji .... ]i divje krike, ki so delali njih 'skok, se je našel Prosper pome- s • ___ vrt Kiln Xrt*trt»n »vi rt A Ku^orio in 'franpn. mogel; samo z roko je mahal tja proti sovražniku. Kričanje je venomer naraščalo. “Naš general . . Maščujmo ga!” Takrat je polkovnik prvegk ________________________ bilo vse samo satansko drevenje, peklenski lov in besen galop, ki ga je spremljalo prasketanje krogel j, ki so udarjale ob kovino, ob skodelice, vojaške steklenice, medenino uniform in konjskih oprav, kakor rožljajo- stanka ražbijal in se tvoril iz-nova, da pogazi vse, karkoli mu pride naproti, s Zdaj ni imel nobenega pojma več o tem, kar se je godilo; ves se je prepuščal svojemu konju, vrlemu Zefiru,, katerega je tolikanj ljubil, in ki se je zdel ves divji od rane na ušesu. Zdaj je bil v sredi, drugi konji okrog njega so se vzpenjali in pre-kopicavali. Ljudi je matelo na zemljo kakor da bi jih odnašal SKOK, se je nasei rrusper pume- zemiju nanuj «« ------- šanega med huzarje in franco- veter, dočim so drugi, ubtii na pokazala stmišča za tistimi dvesto metri, ki so jih bili zdaj zavojevali, posejani z mrtvimi in ranjenci. Med njimi so bili nekateri, ki se jim je bila glava zarila v zemljo; drugi, ki so bili padli na hrbet, so gledali v solnce z izbuljenimi očmi, polnimi groze. Drugje spet je ležal velik črn konj, častniški konj z odprtim trebuhom in si zaman prizadeval vstati; (Dalje prihodnjič) Takrat je polkovnik prvegh konjsKin oprav, saam polka visoko dvignil svojo sab- čatoča. Skozi točo pa je šel or 1 • • r, imen*«/MTl+lrva nrln_ VrlTl Z iblH*! O ill 'bllS'kOHl, ki Ijo in kriknil z gromovitim glasom: “Naskok!” Trobente so zadonele in masa se je premaknila, najprej v trabu. Prosper se je nahajal v prvi četi, a Skoraj na skrajnem robu desnega krila. Nai_ večja nevarnost je v sredi, ki si jo sovražnik z instinktivno zagrizenostjo izbira za cilj streljanja. Ko so bili na grebenu Kalvarije ter so pričeli po drugi strani jezditi navzdol ;la. Nežno sočutje je pomilo stin na ceiu ouueimauv. nuaj |pu -----— iezdcčevo srce, ko je natezal se je ob startni tišini pričelo proti širni ravnini, je Prosper Purani! Kokoši! Race! Goske! Pridite nocoj ali jutri veter na iMNr V SLOVENSKI DOM NK HOLMES AVE. da boste odnesli lepe in koristne nagrade za Zahvalni dan! Vas vse prijazno vabi ODBOR ŽUPNIJE MARIJE VNEBOVZETE __________ HUJ 11IHI1111 kan z iburjo in bliskom, ki je tresel zemljo in puščal v solnč-nem soju vonj po sežgani volni in znojnih zvereh. Po petsto metrih je Prosper padel, pod>strašnim trkom, ki je odnesel vse s seboj. Zagrabil je Zefira za grivo, da seje mogel zopet 'pognati v sedlo. Sreda, obsuta s kroglami in izdolbena od streljanja, se je pričenjala umikati, dočim sta se obedve krili razpršili in stopali nazaj, da obnovita svoj naskok. To je Bilo nujno in že naprej očividno uničenje prvega škadrona. Ubiti konji so zapirali ozemlje; nekateri so bili poginili v prvem hipu,' ostali so otepali v divjem smrtnem boju. In videl si jezdece brez konj, kako so tekali it vso močjo svojih kratka nog in iskali živali. Že je bila zemlja posuta s trupli; mnogo konj je galopiralo Vse naprej in se vračalo nazaj na svoja mesta, v blaznetn besu, kakor da jih smodnik mika in vabi v ofeenj. | Napad se je obnovil; drugi; škadron se 'je z raztočim gne-1^ Making your blessings count! -with and in grow They can slip through yout fingers so quickly cans of every race, creed and ancestry—' -those blessings we count on THANKS- laws for fair practices in employment, . GIVING DAY. Yet, this year, as in all yeats equal opportunity for all in education, past, Americans have plenty to be thankful housing—and our own freedoms go for—because we know the secret of multiply- stronger, more secure • • • ... ing our good fortune. Good fortune grows when yob’spread it The secret is sharing... around. . ■ We share our plenty with people of other By sharing generously with our friends lands—our food, clothing, raw materials and abroad.... by defending the rights of our medicines-and America prospers.... neighbors M hotne ...by mating on bless- We help bolster free governments abroad- %« »«**. * “f;?- haPPler 1,fe with the Marshall Plan and the Atlantic Pact, for all. With security weapons—-and American de- m At borne wsprotect the rights of all Ameri- It’S the W^L........ f . M.' t1 * t:. • *' JV aznanih in Z*ahH)ala Žalostnega ter globoko potrtega srca nznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul ljub-Ijeni soprog in skrbni oče M Joseph Jakšič svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 4. oktobra 1949. Dragi poke 1949 ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 4. oktobra 1949. Dragi pokojmk je bil rojen 30. marca 1885 v vas. Jakšič, župnija Fara pri Kočevju. Pogreb dragega pokojnika‘se je vršil dne 8. oktobra .z pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. Pogrebno sveto mašo z asistenco je daroval c. g. Rev. Joseph Mišic ob asistenci c. gg. Rev. Simon Nekiča in Rev. Nick Novosel. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Ka varija ondi položeno k zemeljskemu počitku. Sr Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo č, g. Rev. Joseph Mišiču, k* je pokojnika previdel z svetimi zakramenti, zanj opravil sv. mašo zadušnico in vse druge pogrebne molitve. Naj mu bo za vse to Bog obilni plačnik. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Simon Nekiču in č. g. Rev. Nick Novošelcu za asistenco pri sv. maši. Dalje Rev. Simon Nekiču za obiske doma in v bolnišnici. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ozaljšali našega dragega pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru in mu tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. Dalje zahvsda vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Naša zahvala Vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za' mir in pokoj njegove duše in prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti še posebej Onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter pokojnika spremili na pokopališče vse do njegovega groba. Posebna zahvala pa še društvu sv. Janeza Krstnika it. 37 ABZ, ter društvu sv. Pavla št. 10 HKZ, za vso naklonjenost, pomoč in pa za pogrebce. Prav enako se zahvalimo društvu Najsvetejšega Imena župnije sv. Pavla. Se posebej pa se iskreno zahvalimo za vso pomoč in vso naklonjenost bratrancu Matiji Kajfež, njegovi ženi in vsej družini, dalje bratrancu John Obramovič, njegovi ženi Agnes in vsej družini, in pa sestram reda sv. Frančiška župnije sv. Pavla, ker so prišle kropit pokojnika ter molit ob njegovi krsti. Dalje iskrena zahvala vsem dobrim sosedom in sosedam za vso pomoč in naklonjenost, ki smo jo bili deležni ob tej grenki uri. Zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prvovrstno postrežbo in pa tako vzorno vodstvo pogreba. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali ob izgubi našega drageg pokojnika. A Ti predragi in ljubljeni soprog in skrbni oče, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te nove domovine, duši Tvoji pa večni mir, kiga neovirano uživaj za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si jih doprinesel za svojo družino. Naj Te Vsemogočni nagradi z večnim veseljem izvoljenih, a enkrat pa nam vsem veselo snidenje na esmci spodovi. Tvoji žalujoči: CATHERINE JAKSIC, soproga ANNA poročena RONDARIČ, CATHERINE, in JOSEPHINE poročena HOZJAN, hčere JOSEPH, EDWARD, STANLEY, in LOUIS, sinovi ELEONOR JAKSIC, sinaha RICHARD RONDARIČ, zet VNUKI in VNUKINJE Vse mine, vse zgine, le večnost trpi; a Tebi, predragi, naj luč večna sveti. Clevelapd, Ohio, 21. novembra 1949.