209. številka.
Ljubljana, v četrtek 11. septembra.
XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan iveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedan meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolinam* hiSi, ^Gledališka stolba". U p r a v n i š t v vi naj se blaguvulijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 11. septembra.
Povedali smo nedavno, kako je v Rimu izha jajoča „Fanfulla" okoristila Be z izmišljenimi „Sokolovim^ izgredi. Obljubili amo takrat, da bodemo o tem Še govorili. Zatorej navajamo danes ves čla nek iz „Fanfulle", ker je gotovo poučno znati, kako narodni nag nasprotnik o nas misli, kaki bo njegovi nazori.  Omenjeni članek slove:
Neki gospod iz Čedada na gorenjem Frijulskem, spisal je knjigo, v kateri se drzne odkriti obstoj (živobitje) mikroba, ki preti napasti Evropo in ki, ne da bi bil v sorodu z onim po doktorji Kocbu odkritim, prouzročuje na drugih poljih jednak« učinke.
Knjiga ima naslov: „Mlada Slavi ju" in preteča prikazen se razodeva takole:
nKdo sumi v Italiji, da se v vsem inozemskem (?) Slovenstvo od Arhangelskega do Novega Bazarja, od Astrahana do Ljubljane pripravlja delo neumorno, urpeSno, morda odločilno in to v proučevanjih iu propagandah za razširjenje slovanskega Življa ua vse strani, neizimši Italije?"
No, odgovoriti mu morem, da je Fanfulla, o vsem tem imela vedno najzanesljivejše vesti, ni se nikdar bala in se ne boji, da bi nam teh malo Slovanov, kar jih imamo v svoji hiši, moglo postati nevarnih. Ne da bi gojila irredentizem, marveč z dobrimi nakanami čuva odrešilno idejo pred pre-tiranostjo, opisala je Fanfulla pred petimi leti tiste maloštevilne naše Slovane, ki bi hoteli biti mikrob Italije. Štiri ali pet tisoč kmetov jih je, razkropljenih po gorenjem Frijulsktm, kateri govore slovenski, kakor bi jaz govoril hotentotBki, to je barbarsko mešanico barbarskega jezika, katerej bi se čudil kak profesor iz Petrograda iu za katero bi sam hrvatski ban osebno potreboval tolmača.
Ta majhna Slavija je torej. Tisti seljaki se pokorovajo naiim zakonom, plačujejo naše davke, rode se, žive in bivajo v senci naše zastave; a vprašajte jib po nj.h domovini in odgovore vam: BSmo Slovenci" s plemenito ošabnim pogledom, kakor avBtroogerski vojaki romunskega rodu, kateri ti na dotično vprašanje odgovore latinski: „Ego r o m a n u h su m."
Ali kaj je to Slovenija? Navadna politiška iznajdba, ki nema niti časti bivati zemljepisni izraz.
Na Dunaji so si domišljevali Slovence pred letom 1866 in to jedino le kakor kako bojno orožje: dalo se jim je ime ljudstva osrednjega, da bi kazalo ljudstvom na mejah z jedne strani mržnja do avstrijskega imena, z druge strani pa sleparstvo italijanstva.
Po ustanovitvi miril postala je Slovenija nevarnost, ali če ne drugo vsakdanja nadlega za isto vlado, katero njo je ustvarila umetno!
Nedaven prihodek to potrjuje. V Ljubljani so pred nekaterimi dnevi, nekateri Slovenci o povratku z nekega tabora ali z nekega ljudskega shoda, pozdravili uradnike predsedništva (officiali del presidio) z vpitjem: „Smrt Nemcem!u Tisti Slovenci so na-padovalci naših ribičev Cbiozzotov: oni so provzro-čitelji mnogih škandalov, katere avstrijska policija, da prikrije lokalue pogreške, zvrača na irredentizem.
Fanfulla je vse to povedala in dokazala na neovrgljiv način in z njene strani je popolnem pravilno. Ali, bojim se, da italijanska uprava ne bode mogla govoriti drugačno. Na primer, bi se jo moglo vprašati, če ona ne misli, da šole na Italijanskem morajo biti laške, zakaj taiste neso mej Slovani na gorenjem Frijulskem? In bi se jo moglo pač vprašati, da-li ne misli, da se v cerkvah ;>o Italiji mora pridigovati laški, zakaj bo tam govori slovenski?
Res je, du cerkve po razglašenji velikega Ca-vourjevega pravila morejo delati po svojem in tako delajo istinito one slovenske cerkve v Italiji: duhovni (i pretti) s slovenstvom ucepljajo svojim vernim mržnjo do Italije v imenu papeževega Rima . . . dvoi no mržnjo ob jednem 1
Nevernost je po vsem tukaj. Naj misli vlada in častiti Coppino (minister nauka) naj se previdi. Smoter je, da se ondu napravi rob iz italijanske zemlje, kjer se kakor v Rim, jednako gleda v Ljubljano.
Ljubljana je Mekka Slovenstva.
Kakor znano, jednake ognjišče Slovenstva je v Tolminu, v selu, kjer je še vedno živa tradicija o Danteji, ki je ondu živel v prognanBtvu in katerega bi, če bi se vrnil tja, dan danes vsprejeli s kamenjem! ... DonSlovino.
Obrtniški shod na Dunaji.
[Izvirno poročilo „Slov. Naroda*.]
Na Dunaj i 8. septembra.
(Konec.j
Obravnave obrtniškega shoda bile so danes 8. septembra popoludne končane. Vsprejeli so se vsi že navedeni predlogi. Navzočnih je bilo morebiti kakih 1500 osob. Razgovorov s<: je udeležilo posebno veliko DunajCanov in vsaka najpomžneja opozicija in vsak predlog, naj bi se ta aH oni nasvet nekoliko Hpremenil, se je kar preupil. Ljubljanski zastopniki obrtnega društva kranjskega gg. Filip Zupančič, M. Kune iu G, Fischer so po vsem tem sklenili, da po kranjskem obrtnem društvu sklene-nih predlogov niti ne stavijo. Mnogi Dunajčani in vnanji odposlanci bili so s takim načinom zborovanja jako nezadovoljn , a kaj bi bilo pomagalo to izjaviti, preupili bi ga bili.
Kakor sem poiivedei, udeležili so se sami an-tisemitje zborovanja in ti so potem odločevali. Ko je g. Kune opomnil, da se od fabrikantov *er ne more terjati dokaza zmožnosti, bil je tai upor iu hrup,  a pozneje,  ko je bil ta p vsprejet, je vender   izjavil  g. Lbblicb, bi la blamaJa tako  gorostasna,  naj velja vaj predlog le  za tovarne,  katere  rokodelski izvaja, svoje proizvode (handvverksmiissig erzeugte Artikel). Res interesantno bi bilo, od tovarnarjev,  ki izdelujejo sladkor,   špirit,  papir i. t. d.  zahtevati dokaz zmožnosti.
Pri konečni obravnavi v nedeljo vsprejel se je predlog g. Schneider-ja, da se naj postavno določi, da se sme v tovarnah delati namesto kakor sedaj po jeduujst, le po deset ur, a muli obrtniki neso bili vzeti v ta predlog. S tem predlogom hotel se je g. Schneider laskati tukajšnji socijaldemokratični stranki, kar se mu pa ni posrečilo, kajti proti koncu zborovanja u rinili so se socijaldemokratični vodje vender v dvorano iu napravili proti Lobliehu in Schneider-ju velik Škandal, da je morala policija posredovati.
Veselice pri  Ronacherju udeležili bo ee 1 udje Ljubljanske deputacije gg. Z u pa nči 5, Kur Stritzl,  Bernard in Fischer za kratek in pn tej priliki so se razgovarjali tudi z gor
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Je zi k.
Kako se je začel jezik, to je skrivnost za vse učenjake. Kadar poslušaš govorjenje in vidiš kako metodična zveza glasov izražuje razne misli vprašaš se osupnen, kdo je vstvaril to čudo? Ako potuješ po raznih deželah zemeljske oble in slišiš mnogo-različnih jezikov, nerazumljivih drug drugemu, se ti še bolj zanimljivo zdi zasledovati, kdo je ustvaril toli različne jezike raznih narodov. Jezik se je začel v globokej starodavnosti, in usiljuje se nam misel, da je bila slavna in blebteča doba v začetku sveta, ko je človeški um bil sposoben ustvarjati si narečja raznih plemen, katera sestavljajo pozneje človeško društvo. Naši predniki o tem neso zapustili nič natančnejših poročil, kakor tudi zapadni učenjaki ne, če tudi ima naše slovstvo za 2000 let starše pisane spomenike, nego je Homerova pesen. Dali so pa nam nekatera poročila o tem, kako se je spreminjala naša
pismenost, ki so gotovo zanimljiva za vsacega, kateri se zanima za zgodovino starih časov. Zgodovina nam pripoveduje, da v dobi od začetka sveta do 3000 let pred Kr. r. Kitajci neBO imeli nikake pismenosti. Imeli so navado zavezavati ozle na vrvici, da so si zapomnili kak dogodek. Ta običaj se je ohranil v nekaterih mestih do današnjega časa. Še zdaj pogostem vidimo, koga narejati ozel na robci. Isto je važno vedeti, kje da ne znajo pisati. To je znak nevednosti in zaostanka. Na daljnem vztoku se še Bedaj cela plemena, katera so oddaljena od upliva ostalega sveta, obranila v vsei čistoti prvotni jezik in še sedaj ne umejo pisati; zamore Be misliti, da so ti narodi ohranili nespremenjene in prvotne korenine besed, katere sestavljajo njih jezik. Izučenje teh narečij moglo bi dat« bogato gradivo za splošno poznanje jezikov in njih razvoja. Najprej se je pojavila pismenost v Kitaji za cesarja Čan-ki-ja. On je izumel pismene znake, ki se imenujejo tsiang. Sestavljal jih je po sozvezdji. Ti znaki se neso imenovali črke, ampak liki, ker so predstavljali predmete, kakeršni so. Znaki tsianga so zn deset vekov starejši, kakor prvi egiptovski piBmenski znaki. Sistema tsianga je jako primitivna.
Bolj dovršila so pismenost sledeča pokolenja. Njen razvoj je mogoče zasledovati več stoletij. Poprej smo, kakor sem Že povedal, imeli like, podobe; s časom so se polagoma spremenili in navstala je abeceda li, katera še vedno predstavlja predmete, samo da so liki nagneni.
Z li so pisane knjige Konfucija in Laotse-ja. Nekaj pozneje za carstvovanja carja Čang-Janga-a iz rodbine Ču v 783. letu pred Kr. r. je akademik Si-Lin uvel nove premembe v pismenost. Znaki, katere je on izumil, imenujejo se to tehiang. S temi znaki so pisane svete knjige I-Kinga, jedine, katerim je bilo prizaneSeno, ko je cesar Tzing - Cju-Hang zaukazal občno sežiganje knjig. Črke to tehiang bile so v rabi do vlade cesarja T/.inga v 240 letu pred Kr. r., ko so se uvele nove spremembe v pismenosti. Te spremembe se tičejo samo obrisov črk. Te poslednji pismeni znaki obranili so se do sedaj v ofi-cijalnih tiskovinah. Nadpisi nad poslopji in na dragocenih posodah pišejo se s temi znaki.
Pa v omenjenih dobah sp še nasa pismenost ni bila dovršila.
V začetku prvega st <tiji\nskej ča-
sovnej  štetvi je  bil  ne1 t Čeng-Mian
LoblcB-om. Izjavili so mu, da se z njegovim pretiranim postopanjem in idejami ne morejo iretmti, kajti kranjski obrtniki izgubili bi vse simpatije v deželi, ko bi take zahteve stavili. Tudi so opazili g. Loblichu, da je jako čudno, da je ou po takih sklepih še čiau zjedinjeue levice V državnem zboru, na kar je g. Lbblich odgovoril, da on stoji ua nemško-narodnem stališči, ako-ravno pričakuje le od konservativcev, da bodo pospeševali sklepe obrtnega shoda. Iz tega je vidno, daje Lbblich „štreber" najnavadniie vrste, kaker-šnih je žal vsekdar in povsod preveč, ne izimJi nas Slovencev ter da mu nikakor ni toliko proti zidom, ker se je na njegov predlog volil g. Matties predsednikom III. obrtniškega shoda, kojemu Dunajćani ne morejo odpustiti, dajeagitoval in glasoval proti podržavljenju severne železnice, — torej za žide. Jedini pravi nasprotnik Židov je mehauiker Schneider.
Iz vsega ae torej razvidi, da III. obrtniški shod vsled pretiranih, deloma obrtuikom posredno celo Škodljivih sklepov, ne bode imel zaželjenega uspeha, kajti sleherna terjatev bodi si v političnem ali pa v gospodarskem oziru mora imeti meje, da ne postane umetna in ueizpeliiva.
Delovanje deželnega odbora kranjskega.
Deželni odbor kranjski izdal je posebno poročilo o svojcih delovanji od 1. avgusta 1883 do 31. julija 1884.
Izmej jako obširnega gradiva povzamemo naslednje za deželo Kranjsko zanimljive podrobnosti:
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z dopisom dne 12. oktobra 1. 1883 št. 7211 naznanila deželnemu odboru, da je o. kr. miuisterstvo notranjih zadev potrdilo predložene načrte za uravnavo Save, ter da se imajo od tega dela še v teku leta 1883 izvršiti stavbe za uravnavo sedauje struge pri Pod-gradu za proraeuujeuo svoto 6382 gld. 2 kr. in od najnujnejših naprav za uravnavo Save od Laz do Kiesnic, katere so proračunjeue na 34.000 gld., se ima leta 1883. dodelati za svoto 9522 gld. 93 kr.
C. kr. miubteistvu notranjih zadev je ob jed-nem naročilo c. kr. deželni vladi, da naj glede sklada za obrambo Savskih bregov upliva na to,  da bodo dotični udeleženci kakor tudi dežela  kranjska dali primerne  doneske  k   vsem   stavbam  za uravnavo Save in obrambo bregov.   Vsled tega zaukazala je c. kr. deželna vlada c. kr. okiajnima glavarstvoma I v Ljubljani in v Kamniku, naj izvršita koukurenčno | obravnavo z dotičnimi udeleženci in z južno želez- * nico  ter je tudi naprosila deželni odbor kranjski, naj pove, koliko bo dal deželni zaklad za leta 1883. nameravano  uravnavo   Save   in  za  breg braneče stavbe.
Z dopisom dne 30. marcija 1. 1884, št. G608, naznanil je deželni odbor c. kr. deželni vladi, dn je za stavbe uravnauja Save io za obrambo njenih bregov, katere se za skupno svoto 15904 gld. 95 kr. nameravajo izvršiti leta 1883., dovolil donesek 2000 gld., ter ob jednem deželni blagajnici naročil, naj ga izplača; glede doneska za leto 1884. pa se deželni odbor za zdaj ne more izreči, ker mu še ni mogoče presoditi, koliko se bo od splošne svote 5000 gld., ki jo ima deželni odbor za „javne vodne Btavbeu za leto 1884 na razpolaganje,  porabilo za
druge  nujno   potrebne  podpore   v tekočem letu. (Št. 6608   I. 1883.)
C kr. deJelno predsedstvo v Ljubljani predložilo je deželnemu odboru i dopisom due 2. febr. 1884, št. 2735 I. 1883, prošnjo županstva občine Vipave za državno podporo za nujno potrebno uravnavo potoka Močilnik, ter je prosilo za dovolitev primernega doneska iz deželnega zaklada jvsaj kot posojilo, da bode mogoče delo uravnanja pričeti. Po poročilu c. kr. deželnega predsedstva na c. kr. ministerstvo poljedelstva, katero je bilo v prepisu pridejano navedenemu dopisu, proračunjeni so bili skupni troški za uravnavo te vode tu okrogli znesek 9000 gld, ter se je v ta namen prosilo 6000 gld. doneska iz državnih sredstev.
Deželni odbor je vsled tega z dopisom št. 1035 dne 10. februvarja I. 1884 županstvu Vipavskemu naročil, naj semkaj poroča, koliko bodo znašali doneski uravnanja tega potoka udeleženih občin.
Z vlogo dne 13. februvarija 1884, št. 260, poročalo je župaustvo občine Vipava, da so dotične občine sklenile, da hočejo [zložiti donesuk v gotovem znesku 300 do 400 gld. po davčnih prikladan., kakor tudi preskrbeti potrebno tlako v vrednosti najmanj 1000 gld., kar bode zadostovalo, da se od vrne preteča nevarnost po vodi, ki je mej tem časom nastala in ki preti podreti most na cesti proti Slapu in dve cestni progi,
Glede na to, da je slavni deželni zbor s sklepom dne 7. oktobra I. 1882 deželni odbor pooblastil, da sme eventualno še dovoljevati podpore za uravnavo voda v Vipavski dolini, in glede na to, da je deželni odbor prepričan, da se v zadevi povračila prošenega posojila 2000 gld. od vdeleženih občin pač ne sme Bog ve kaj pričakovati, dovolil je deželui odbor za vravnavo potoka Močilnik 1000 gld. podpore, ter je ta znesek z dopisom št. 2756 dne 23. aprila I. 1884 dal na razpolaganje slavnemu c. kr. deželnemu predsedstvu.
Z dopisom št. 1065 dne 20. maja 1. 1881 naznanilo je c. kr. deželno predsedstvo, da se je za uravnavo potoka Močilnik iz dotacije poljedelskega ministerstva in ministerstva za notranje zadeve za leto 1884 dovolil donesek po 3000 gld., torej skupaj 6000 gld. iz državnih sredstev. Z i. adi tega je tudi c. kr. deželno predsedstvo dalo potrebne ukaze, da*se izvrši uravnanje potoka. (Št. 1035, 2756 1.1884 ) (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. septembra.
Štajerski deželni glavar je omenil pri otvoreni i deželnega zbora, da se bode letos zboru predložil nov poselski red, na dalje je omenil, di se bode zidalo novo poslopje za tehnično šolo. Političnega položaja glavar ni nič omenil v svojem govoru. Včeraj so se mu predstavili deželui uraduiki.
Klub čeških veleposestnikov deželnega zbora pripravlja predlog, da se v vseh čeških srednjih šolah uvede nemščina, v vseh nemških pa češčina za obligatni predmet. Radovedni smo, kaj na to poreče urednik najnovejšega slovenskega dnevnika, ki se je v mestnem zboru Ljubljanskem tako branil u vedenj u obligatnega pouka slovenščine na Ljub-Ijanskej realki, sedaj pa svoje germanizatorske poskuse vedno hoče opravičiti s tem,  da kaže na
podobne razmere na Češkem, ki s   pa le njemu podobne zde.
Poslednji čas so nemški liberalni listi neprestano napadali gallške Poljake in um očitali, da se njih politika ne ujema s politiko naše države. Na te napade odgovarja „(,'/ih , da Poljaki hočejo podpirati samo cesarsko voanjo politiko, pa nikake druge. To, kar se je pisalo proti Poljakom, je samo obrekovanje. — Deželni 2bor je v torek jednoglasno vsprejel predlog, da dežela prevzame poroštvo za plačilo onih 300 000 gld., katere posodi država za nakup semenskega žita, potem je sklenil, da se trgovska zbornica premesti iz Brodvja v Tarnopol, da bodo nova obrtna podjetja prosta deželnih pri-klad, da se naprosi vlado, da dela na to, da se zn'ža voznina za sol in v vseh krajih Galicije odloči soli isto ceno. Nadalje je deželni zbor zavrgel protest volilcev proti anuliranji volitve poslanca Iskr-zvskega. Naposled je zbor sklenil resolucijo na vid do, da strogo postopa proti židovskim zakotnim šolam.
8<>liio|f radslto veleposestvo je predvčeraj
izvolilo 5 konservativcev v deželni zbor. V zboru imajo sedaj konservativci večino in sicer 16 poslancev, liberalci pa samo deset.
Na Hrvatskem je j -ko živo volilno gibanje. V Slavoniji stoje stvari za vladno stranko jako dobro, na Hrvatskem samem pa bodo v več krajih zmagali Starćevićevci ali pa vsaj dobili znatno manjšino. Neodvisno stranka pa v -dno zgublja zaupanje, ka i ti narod se nagiba na odločno vladno, ali pa na odločno opozicijsko stranko, to je k stranki prava. Tako je neodvisna stranka sklicala volilni shod v drugem volilnem okraji Zagrebškem, a ta shod se je i večino i/rekel za kandidata pravne stranke.
Včeraj je ogemki miniBterski predsednik Tista govoril pred svojimi volilci v velikem Vara-dinu. Izjavil je, da je mir zagotovljen in se more Ogerska baviti z urejenjem notranjih razmer. Najprej bode treba skrbeti, da se doseže ravnotežje v bud-getu, potem bode pa treba skleniti kake naredbe proti narodii08tuim, verskim iu socialističnim agitacijam. Nadalje je treba reformo.ati gospodsko zbornico iu podaljšati mandate poslancev na šest let. Ta predlog ministerskega predsednika smatra se za program vlade za bodočo zasedanje državn°ga zbora. Za nas je najvažnejše vedeti, da Tisza hoče nove nartdbe proti narodnostnim agitacijam. Ogerski vladi ne zadostuje, da so že sedaj nemadjarske narodnosti oropali skoro vseh pravic, temveč z novimi nared-bami hočejo zabraniti vsak pojav narodue zavesti in jih pomadjariti. Namen Madjarjev je, popolnem uničiti nemadjarske narodnosti v Ogerskej, slasti pa Slovane.
Na novo se bodo v Bosni in Hercegovini
osnovale štiri domače stotnije. Potem bosti okupo-vani deželi imeli 12 svojih stotoij. Vsaka teh stotnij broji 1O0 doroačiticev, poleg tega so jej pa pride-jani 3 častniki, 1 častniški namestnik iu 20 mož iz c. kr. vojske. Stroški za to domaČo bosniško vojsko iznašali su dozdaj 346.000 gld , od zdaj bodo pa 470.000 gld, na leto. Prihodnje leto se bodo pa že imenovali definitivni batalijonski poveljniki, kar bo zopet povišalo te stroške.
Vlada neki namerava osnovati kazenske kolonije. Dala je povelje nekej pomorskej ekspediciji, da nuj ogleda na obrežji Afrike, kje se bo zato našel primeren kraj. Število kaznencev se vedno muoži, zlasti mnogi prihajajo večkrat zaporedomo v vječe, ter večina njih je kmetov, zato bode vlada take, ki so že bili večkrat kaznovani, pa še nesu pustili svojih hudodelskih navad, odposlala v take kolonije, da bodo tam obdelovali zemljo. Take kazenske naselbine imajo že tudi druge evropske države.
V u a u j r države.
Shoda treh cesarjev se ne bodo udeležili samo skoro vsi ruski ministri, temveč tudi mnogo
dejan v ječo. Pod«l je carju prošnjo za pomiloščenje. Ta prošnja je bila sestavljena iz treh tisoč besed. Besede so bile načitane na mnogo ložji in pripro-stejši načiu, kakor ie bil prej v navadi. Cesar ga je pomilostil iu h hratu je zaukazal njegovo zbolj-šano pismenost splošno rabiti.
Poslednji pot so se pismeni znaki pri nas pre-menili za vladajoče rodbine Han. Jeden carjevih svetnikov, ki je hotel carju davati kakor hitvo mogoče poročila, sestavil je polhitropisno aebecdo, na podlagi sisteme li.
Pet stoletij pozneje prešla je ta sistema v po-polen hitropis in se še sedaj rabi na Kitajskem. Pri tej pismenosti potrati se manj časa, kakor pri katerej koli prejšnjih tako pii črtanji likov, kakor pri črtanji črt, sestavljajočih besede. Iz tega se lahko razvidi, kako težko je izučenje pismenih spomenikov nuše strne literature.
Pismo, katero se sedaj rabi je hitropis, sestavljeno je tako, da se z jedno samo potezo zapiše celo besedo, brez najmanjših obstankov ali pretrgljejev. Vse posamične črtice so zjedinjene mej seboj. To jc brez dvojbe jako pripravna nova uptljava.
Oncijalna pisma,  dela pri  izpitih,  pisma na
cesarja pišejo se posebno ra?.ločno in z veliko skrbnostjo.
Pri nas so različni obrazci kaligrafije in njih izuČenje je glavni predmet naše odgoje. Pišejo pri nas s tušem, pri čemer so določena pravila, kako ravnati s tušem in vodo, kako držati čopič in papir pri pisanji.
K koncu hočem še povedati nekaj besed o posebnosti, ki odlikujejo našo pismenost od zapadnoevropske. Mi si prizadevamo v pisavi izraziti ne samo obseg kakega dela, temveč najmanjše različje mislij pisatelja. Če je delo napisano v vzvišenem tonu, imamo mi posebne črke, katere ugajajo baš temu tonu. če je pisatelj humorist, imamo zato zopet posebne črke, da izrazimo humorizem idt. V tem jaz vidim prednost naše pismenosti pred zapadno-evropsko. Ž njo izrazimo ne le smisel kake znamenite fraze, katero je izrekel kak znameniti človek, ampak tudi ton, v katerem je povedana.
Razre di.
V Kitaji so Štirje razredi ali kategorije državljanov, k« se odlikujejo po zaslugah in veljavi, katere odločujejo zakoui vsakemu iz njih.   Ti razredi so
sledeči: učenjaki, zemljedelci, obrtniki in kupci. Taka je razredba občinstva v Kitaji. Učenjaki zavzemajo prvo mesto, kot predstavitelji duševnega plemstva; zemljedelci zavzemajo drugo mesto, ker pridelujejo najpotrebnejše za deželo — živež, obrtniki so bolj ali manj čislani, kakeršen je njih obrt, kupci pa zavzemajo poslednje mesto. Prva dva razreda sta najbolj spoštovana in sestavljata plemstvo uma in truda. Jeden del našega plemstva moral bi imeti na svojem grbu pero ali čopič, drugi pa plug, in polje grba prvega bi moralo biti modro, da bi predstavljalo nebo, druge pa temno in bi predstavljalo zemljo.
Ves čas sta človeško pozornost nase obračala dva nasprotna pola: nebo in zemlja. Nebo t. j. vse nevidno iu neobsežno in zemlja, kakor naravni vir človeškega truda. Če se bavenje z znanostjo smatra za najplemenitejše in uživa največje spoštovanje, ter dela človeka sposobnega voditi javno in državno Življenje, je pa poljedelstvo zaradi tega nič manj čislanja vredno, ker je glavni vir materijelnega obstanka. Obrt in trgovina stojita h kmetijstvu v istej razmeri kakor veje h koreninam.
(Da\je prih.)
ruskih diplomatov, mej drugimi ruski poslanik na Dunaji knez Lobanov-Rostovski in ruski vojaški atache pri ruskem poslaništvu na Dunaji Iz tega, da se bodo diplomatje mnogoštevilno udeležili tega shoda, sin^ se sklepati, da bode imel velik političen pomen.
Pruski državni sovet se bode kmalu sklical, ustanovljeno je že vseh sedem oddelkov. Kakor je že jedenkiat bilo povedano, se ne bode z nobeno zadevo bavil ves državni *ovet, ampak le jeden iz teh sedmih oddelkov skupno s predsednikom (car-jevičem), vsemi državnimi ministri in državnim tajnikom.
Belgijski senat je pred včeraj izrekel pri posvetovanji o nekej interpelaciji zarad nedeljskih izgredov svojo nevoljo zaradi t^h izgredov, potem pa prešel o tej stvari na duevni red. Minister notranjih zadev je pa naznanil pri tej priliki, da se je zaiad. teh izgredov že začela preiskava.
V torek sta prišla v Aleksandnjo angleški komisar Nortbbrook in ueneial Wolseley. V imenu egiptovskega podkralja ja je vsprejel Nubar-paša. Iz Aleksamlrije sta odpotovala takoj dalje v Kajiro.
Dopisi.
Z Dunaja 8. aept. [Izv. dop.] (V sprejem ni izpit se bi res moral vršiti samo Slovenski.) Uvodni sestavek v štev. 204 „Slov. Naroda" je obravnaval vsprejemne izpite na Kranjskih gimnazijah, le škoda, da ga je drugo polovico državno pravdnistvo zaplenilo. S>cei se pa v njem ni zahtevalo nič pretiranega, nič nemogočega.
Znani ministerski ukaz ustanovil je pri kranjskih gimnazijah prvi in drugi razred z izključno slovenskim urnim jezikom. Ker se v sprejemni izpiti vrše le za prvi razred, jasno je, da se pri gimnaziji v Ljubljani, v Rudolfovem in v Kranji, dntični izpit mora vršiti le t. j. i/k 1 juČno slovenski, ker je prvega razreda učni jezik izključno slovenski. Vzprejemajoči učitelj se po ministerski naredbi pač le mora prepričati, znajo li učenci vzprejeinanci dovolj slovenski, ker je ravno ta slovenski jezik učni jezik v prvem razredu. Nepoatavuo, a tudi popolnem nepotrebno pa je, da se do sedaj od slovenskih dijakov v slovenske razrede ustopajočih terja znauje nemškega jezika. Ad quid? Saj se vsprejeti ue poučujejo z nemškim učnim jezikom. In nemščina kot predmet se tudi tako poučuje, da pri tem nikdo ne zahteva kakovega prejšnjega znanja nemščine. Pov-sodi se dijakom pri tem predmetu pomaga z materinščino, s slovenskim učnim jezikom. In raujki Šolar je ravno za to upeljal Madeirin rDeutsches Lesebuch" ter mu sestavil slovenski besednjak. Tako ravnanje zahteva naravna zdrava pedagogika. To pa tudi spričuje, da dijakom v slovenske razrede stopajočim ni treba znati nemškega jezika — po takem je odveč, da se pri vsprejemnem izpitu z nemščino mučijo in more*.
Utrakvizem ali pa narodna ravnopravnost, zakričal mi bode kak najet pisač. To kričanje ni druzega nego pesek v oči slovenskega prebivalstva v kranjski deželi. Zakaj se pa od Nemcev, ustopajočih v nemški oddelek I. razreda Ljubljanske gimnazije ne zahteva zrn«nje slovenskega jezika, zakaj se ti nemški dijaki izprašujejo le uemški?! Odgovor je jasen in kazal bi z nova kolika krivica se godi slovenskim dijakom, da jih z dvojnim delom in z dvojnimi zahtevami obkladajo.
Ministerski ukaz o vsprejemnih izpitih od leta 1870 (in tega ni letošnji ukaz od maja nikakor pre-drugačil) je tako jisen in vsem razmeram prikladen, da se človek- le čudi, zakaj bi slovenskej mladini ue smel hasniti. Po Češkem in Moravskem, v Galiciji in Bukovini se ravnajo po njegovi določbi: izpit se vrši v učuem jeziku in o učnem jeziku. Po njem se ravnajo v Dalmaciji — in neki Primorec mi je pripovedoval, — da so nekdaj tako ravnali tudi v Trstu in v Kopru. V Kopru, ko je bila zgornja gimnazija popolnem nemška, nižja pa izključno ali pa večinoma laška — in vsprejemni izpiti so se vršili laški, t. j. v učnem jeziku I. razreda. Predno so bili Lahi v Trstu si ustanovili laško gimnazijo, bili so ua državnej nemškej gimnaziji laški oddelki (v I. in II. razredu) poleg nemških in vsprejemni izpiti so se vršili za nemški oddelek nemški, za laški pa laški — in državna nemška gimnazija se zaradi tega vender ni podrla — in država ni trpela nikake škode.
Iz vsega tega in iz postavno veljavnih mini-Bterskih naredeb le sledi, da imajo oni narodnjaki prav, ki zahtevajo : vsprejemni izpiti po Kranjskej naj Be vrše izključno slovenski in le v Ljubljani za nemški oddelek nemški.
SJKrasa 8. septembra. [Izv. dop.] (Odprava šolskemu voditelju g. Hrovatinu v Sežani.) V Vašemu listu odgovoril je že Komeu-ski šolski voditelj prav krepko nadučitelju Sežan skemu, g. Hrovatinu. Mej drugim pa tudi javi: Bin za drugo je Vaš g. nasprotnik — „Slov. Naroda" dopisnik — odgovoren". To je istina; ali jaz niti nesem mislil več pomočiti peresa, da bi g. Hrovatinu dalje odgovarjal, saj me je njegov originalni odgovor v 198. listu „Slov. Narodu" dovolj uveril, da je težaven boj s takim nasprotnikom. Mislim, da je izobraženemu čitatelju znan oni Goethe-jev izrek, ki je primeren v tem obziru — in torej ga tudi neh-čem navesti, da bi ue pretresel preveč Hrovatinovih rabi h živcev! . . .
Vender, da ne bode mislil, da mi je „sapo Z9prlu in, da tudi kolikor toliko ustrežem Komen-skemu voditelju, slede naj te vrstice.
Gosp. Hrovatin sam imenuje svoj spis „Sad-jarstvo" „uuhoparen". Tedaj on „suboparnosti" pouuja učečej se mladini! Izrek veljavnega deto-viii I m. „Das Beste ist ftir die Jugend kaum gut genug" —■ neznan mu je povsem 1
Glede deželnega šolskega sveta se naš učeni agronom čudno zagovarja, posilil me je smeh, ko sem čital one vrstice.
Nikakor ne vidim v kroniki Komenski preveč hvalisanja in zahvale je Komenski voditelj vsprejel v kroniko, kar je čisto pravilno; Vi pa ste jih tiskali posebej. Kar je pohvalnega, treba javno priznati, verjemite pa, da Vaše posebej tiskane zahvale še bolj v oči bodejo.
Vaše opravdovanje gledć „obiskovanja" in „ nadzorovanja" je jako plitvo; mislim, da Vam tudi gosp. c. ki. okrajni šolski nadzornik ne bo vedel za-nje hvale!
Prevelika dobrota, da mi ponujate mikroskop, da bi boliše videl. A začasno mi ga ni treba. Smešna je Vaša trditev, da je razvrstitev uči-j teljskega osobja Sežanskega primerne j ša, ker i gospoda kateheta  omenjate koj  na drugem mestu, j A meni se zdi, da ste tu na povsem krivem potu. j Po mojem mnenji bi morali omenjati  na drugem ! mestu  svojega namestnika,  gosp. definitivnoga učitelja K., koji Vas v posebnih slučajih zastopa ■ ali nadomešča (n. pr. ako ste bolni itd.); a kedaj ; to stori katehet, kojemu prisojate toliko prednost?! Ne bodem Vam odgovarjal na druge ni če ve VaSe ugovore, v kat rili ste se ponižali do —., ker omenjate ob „oboroženih očeh", o mežnarji, ki odzvoni! je dan itd.; vender molčati ne smem na nekoje Vaše izjave!
Ali se boljše piše „poročilo" ali „spo ročilo", o tem ni več dvojbe, odkar je veljalno besedo rekel v tem obziru, slaven filolog, o katerem bi so reklo „Roma locuta causa fiuita". Če se v mojem dopisu nahaja jedenkiat „po ročilo", dru-gokrat „s poroč i I ou, to je krivda ali korektorjeva r.li tiskarjeva; jaz se dosledno držim pravilnega iz« raza „sporo čil o".
Glede dveh oddelkov v III. razredu ste Vi napačno postopali. Ako je bilo tako, kakor Vi omenjate, potem je bila Vaša dolžnost, to v kroniki omeniti, kakor je storil Komenski voditelj, ker je bil radi pomanjkanja prostora v I. razr. poludnevni pouk. Jasuo je iz tega, da Vam ni znano, kaj je kronika, in potem se 03meljujete mene vprašati „kbj je kronika ?" D.flicile est non seribere satvram !
Glede stilističnega in Jezikoslovnega j e-jezika" (brrr!!!) tudi nekaj — kvasite! A z Vami se o takih stvareh niti ne menim! Zaradi tega je za-me tudi indignacija, ako me glede jeziške vede s seboj primerjate. Istina je, da Be ne domiš-ljujem, da sem kak Ljubljanski Levstik; a to moram izpovedati, da mi ni bilo do sedaj žal „ne skrbi, ne trudov," da sem se priučil vsaj toliko mili materinščini svoji, da je moje znanje v tem predmetu tako, kakeršno se sme zahtevati od slovenskega uči telj a.
Vi pa te stopinje še neste dosegli; Vaš „ne-stvor" jasno kaže, da bi se imeli še iz Praprot' nikove slovnice mnogo učiti. Nikarte misliti, da se kdo povzdiguje že nad druge učitelje, če je nadučitelj! Sreča in druge okolnosti upliva jo dandanes, ako kdo dobro službo dobi; žalibog, da se zmožnost skoro popoluem prezira.
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora javni seji), Katera bode v petek 12. dan septembra 1884. leta ob G. uri zvečer  v   mestni dvo-
rani.   I. Naznanila prvosedstva.   II. Pomnoženega pravnega in personalnega odseka poročilo o pre membi mestnega statuta.   Naposled: tajna seja.
— (Dr. Fran Rački,) predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti bil je v OdeBi izvoljen predsednikom arheologičnega kongresa. Za to odlikovanje zahvalil se je v ruskem govoru, ki je bil jako pohvalno vsprejet.
— (Gosp. Ludomir Pr6szyuski) pisatelj poljski iz Varšave prišel je daues preko Celovca v Ljubljano, da se seznani z našimi razmerami.
— (Slovensko   učiteljsko društvo) zborovalo je danes dopoludne v telovadnici mestne Šole na Cojzovi cesti. Zbor je bil jako številno obiskali, navzočnih je bilo nad 60 učiteljev iz raznih krajev, tudi s slovenskega Štajerskega in Hrvatskega so bili nekateri zastopniki. Zborovanje je trajalo do 12. ure in razpravljala se je peticija, katera se ima izročiti deželnemu zboru kranjskemu, naj bi ee učiteljem  petletnice   računile   po  10°/0  od njihove plače,   katere   sedaj  uživsjo,   in da se dovolijo učiteljem, na jednorazrednih   ljudskih šolah funkcijske  doklade. — K zborovanju  je   prišel tudi g Š u kl je, kateri je povedal, da bode prošnje uči-teljev zagovarjal v finančnem odseku, ker je on po ročevalec o normalno-šolskem zakladu v narodnem klubu in v dtželnem zboru.   A malo je upanja, da bi prošnje že v sedanji sesiji prodrle, zatorej treba potrpljenja. Nadalje pravi, da ou izdeluje nov šolski zakoo, kajti skrajni čas je, da pri tolikem številu šolskih zakonov in novel dobi Kranjska šolske zakone, kateri bodo šolstvo v celotnih postavah uredili.   A delo je tako ogromno, da ga do letošnjega zasedanja ni mogel dovršiti, pač pa bode do prihodnje sesije s tem delom gotov. Nasvetovane prošnje so se potem jednoglasno vsprejele, kakor tudi vse druge manj važne peticije na deželni zbor kranjski. S trikratnimi „steval" iu „živio!"-klici na pre-svitlega cesarja končal je predsednik vodja g. Andrej Praprotnik zborovanje. — Tudi udovsko učiteljsko društvo je pod predsedstvom g. prosta dra. Jarca danes dopoludne zborovalo.
— (Shod volilcev v Sežani), katerega je sklical g. dr. vit. Tonkli preteklo nedeljo v Sežano, bil je dobro obiskan. Po gosp. poslanca poročilu o delovanji v državnem zboru, interpeloval je gosp. K1 o b o v s, kaplau v Štanjelu gosp. poslanca, zakaj slovenski poslanci in zlasti dr. Tonkli sam, kot vodja, neso stavili interpelacije na vlado, ker ni dovolila slavnosti biagoslovljenja zastave slovenskega delavskega društva v Gorici. Dr. vitez Tonkli je odgovoril, da vlada ni prav nič kriva, da se je vlada z društvenim predsedstvom o slavnosti dogovorila in da je le predsedstvo zakrivilo, da se slavuost vršila ni.
— (Premembe posestev.) G. Gregelnovo hišo v Frančiškanskih ulicah kupil je gospod Fran Doberlet za 13.000 gld. — Škandrovo posestvo na Brezovici kupil je g. Fran Štrukelj, mesar in hišni posestnik v Kolodvorskih ulicah Ža 23.000 gld. — Posestvo pri nekdanji „Zaponi" (zur Schnalle,) dosedaj lastnina stavbene družbe kranjske, kupil je zet tukajšnjega trgovca g. Schobra g. Peter Schleimer veletržec z južnim ovočjem v Varšavi, rodom Kočevec za 20.000 gld. Prihodnjo spomlad prične zidati na kupljneme prostoru novo hišo, v kateri bodejo v pritličji prodajalnice.
— (Ušla sta) dva krojača krojaškemu mojstru Tiuetu Rožancu v Gorici, ter mu odnesla vsaki 25 gld., skupno 50 gld. za napravljeno, pa ne plačano obleko. Sedaj ista srditi mojster v prošnji na deželno vi.-.do kranjsko in na mestni magistrat išče. A kaj pomaga če tičke„tudi ulove, obleka ne bode več nova in sleči jih tudi ne sme.
— (Iz Bozena) se nam piše v 9. dan t. m. Daues je Laška mejno quarantuino v Peri odstranila, ker je dohajalo od one do dne večje število ubogih Laskih delavcev, ki so se ua državne stroške na meji prav dobro imeli; do 400 teh revežev so morali povprek na dan streči, in dobro rediti, da se jih kolera ne prime. Vender pa zua biti, da prebrisani sosedje odstranivši nepotrebne sitnosti v Peri nameravajo Avstriji zatisniti oči iu odvzeti povod, da glede neugodnih razmer ne zapre meje Luškim begunom, ter ne posnema svojih za blagor domačinov preskrbnih sosedov.
— (Razpi san a) je služba 2. učitelja na dvo-razrednici v Loškem potoku. Plača 400 gold. Prošnje do 10. oktobra t. I. na c. kr. okr. šolski svet v Kočevji. _
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. septembra. „Politische Cor-respondenz" poroča iz Varšave: Vse vesti o nenavadnih naredbah povodom bivanja ruskega carja in carice v Varšavi so pretirane. Car in carica vozila sta se v odprtih kočijah brez spremstva po mestu. Najsimpatičniji utis vzbudil je obisk katoliške Aleksandrove cerkve. Iz Novo-Georgijevskega peljeta se car in carica naravnost v Skiernievvice. Knez Wittgenstein in grof Senkendorf, ki sta odredjena, da sta avstrijskemu cesarju na službo, peljeta se avstrijskemu cesarju do ruske meje nasproti, kjer ga bosta v carjevem imenu v Granici pozdravila.
Napolj 10. septembra. Položaj je grozen. Splošna obupnost. Procesije hodijo po mestu in glasno molijo za pomoč. Na ulicah kleči na stotine ljudstva pred podobami svetnikov. Pomanjkanje zdravnikov in zdravil ter nosačev mrtvecev.
Hazne vesti.
* (Izredna čast in zahvala) Ko je mej letošnjimi vajami frsncosk h vojakov polkovnik 134. polka redne vojske jedenkrat z vojaki v vrstah sto-pajoe;mi mimo velikih in slavnih burgundskih vinogradov korakal, zapove svojemu po'ku s prav glasnim klicem: „Predstavite orožje!" In moštvo moralo je ondu rastočemu izvrstnemu grozdju z orožjem izkazati čast. Hrabri poveljnik po več nego štiritedenskem ttudupoluem trpljenji v 31. dan t. I. zopet v vojašnico dospevAi, dobi v svojej sobi velik zaboj z nt*jr>olj4im rudečim vinom napolnjenih steklenic in zraven listak z napisom :
„Vi ste častno pozdravili grozdjiCe, našo mladino; Staro je viuo zato Vam se zahvalit prišUV —
* (Lovska fraucosčina.) Anhalt Dessau-ski knez je dovolil nekemu imen tuemu gospodu s franci skim grofom, kateri je kneza obiskal, po knežjih gozdih kokoši streljati. Stari logar se je z Francozom, ki niti jedne besedice nemški ni razumel, z raznim* znamenji sporazumel. Nekega dne sta pa lovska gosti strašno in veliko kokoši pomorila, kar je logarju skrivaj precej jezilo. K<r najedenkrat pri leti še fazanka in brzo jo ustreli Francoz. Zdaj pa stari logar ne more svoje jeze več brzdati, hitro priteče bliže in strašansko na ves g'.as k tujcu zau-pije: „Du n d r we t tu r e , ne chassez pas la fcladamf !J Francoz je dobro razumel to lovsko francoščino, njegov prijatelj se je pa smijoč in na hrbtu ležeč po tleh valjal iu bi bil kmalu samega smohu po*il Od tega časa imenujejo lovci po an-haltskih lovih fazanko „'a madame". —
T7-a, bilo
k udeležbi sadne razstave v Sevnici,
katero priredi
„Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer" v prostorih javne ljudske šole v Sevnici v dan 5., 6. iu 7. oktobra t. I.
V to razstavo pošlje ovočje (sadje), sadna drevesca, sadno literaturo, sadno orodje i. t. d. lahko vsakdo. Premije se bodo delile pa samo spodnje-štajerskim razstavitelj>-m in, ako kmetijska družba ali pa deželni odbor v Ljubljani pošljeta nekaj premij, tudi kranjskim.
Napovedbe za razstavo vsprejema do 30 t. m. gospod Fran Lonček na Blanci, pošta Sevnica (Liehteovvald).
Sadje mora se poslati do uštetega 3. oktobra poštnine prosto razstavnemu odboru v Sevnico.
V Sevnici, dne 7. septembra 1884.
Razstavni odbor.
Zahvala.
Podpisani odbor usoja si tem potom izreči vsem oa-stitim gostom, ki so nas blagovolili s svojo prisotnostjo počastiti, posebno pa slavni „Narodni Čitalnici" v Ljubljani za dekoracijo in druge stvari, katere je radovoljno prepustila; kegljaškemu društvu „Eđiuost* za odstop kegljišča; g. gostilničarju Cesarico, ki je brezplačno prepustil kegljišče; g. Frauu Miculiniču za šaljiv dobitek in vsem onim, ki so materijalno iu s svojim delovanjem toliko pripomogli, da se je naša prva veselica vsestransko tako sijajno vršila, najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, v 10. dan septembra 1884.
Odbor slov. del. pevskega društva „SLAVEC".
Javna zahvala.
Gospodu dJT-JL. XDeri--o., ki meje popolnem brezplačno zdravil, ko sem na vožnji iz Polhovega Gradca si zlomil nogo, kakor tudi vsem onim gospodom, ki so me mej boleznijo z denarjem podpirali, izrekam naj prisrčni j so
zahvHl°- Pavel Potokar,
(573) komisijonar.
Umrli so v Ljubljani:
8. septembra: Lenka Aubel, gostija, 67 let, Kravja dolina št. 11, za staro-tjo.
V deželnej bolnici:
6. septembra: Marija AndiAek, gostija, 51 let, za je-tiko. — Jožef Skrjanc. gostač, 67 let, za rakom v želodci.
Meteorologično poročilo.
J	čas op J. ESft »ovan j a b4roaH!tr» "      v mm.	Temperatura	Vetrovi	Mo Nebo   krina v mm.	
10. sept.	7. tjutrajl 73864 ■■, 2. pop. j 73060 aa. 9. zvečer; 74048mm. \	+ 9 4" C + 14 8* C + 12 8 'C	brezv. s!, vzh. si. zah.	megla oul. obl.	1 00 mm. dežja.
Srednja temperatura + 12 3°, za 2*5° pod normah)m.
XD"utr^.a0s^a- boiza dne 11. septembra ti. (Izvirno telegraficno poročil«..1
Srebrna renta .... .....
Zlata reu    ...       ....       . .
5° „ marčna renta.........
Akcije narodne banke .....
Kreditne akcije   ....      .       . .
London . .....
Srebro ...........
Napol..       . ..........
C. kr. cekini. ......
Nemške marke .....
i . državne »rećke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz I. 1864.        100 gld. ■V , avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/,......
n n »        — ....
„     papirna renta 5°/o.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°„ . . 100 gld. ezmlj. obč. avstr. 4,/»°/0 zIhU zft8t- ''8ti • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke , . ,f . . . 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljava tužno vest, da jo najina ljuba hčerka
FRANJA BERGANT
danes ob 5. uri zjutraj, po kratkej in mučnej bolezni, v 4. letu svoje starosti blago dušico izdihnila.
Pogreb bode v Boboto 13. t. m. ob 2. uri po-poludne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
V Ljubljani, v 11. dan septembra 1884.
Franjo Bergant,    Antonija Bergant,
c. kr. poštni uradnik,
stariši. (574^1
80 gld. 80			kr
81	r	60	•
	•	10	IV
95		85	
848	•	—	v)
297	•	20	*
121	•	60	•
	•	67«/,	■ •
	_	75	■
*9		60	II
124	•	50	
170	v	—	
105	•	10	
122		35	
92		25	
88	*	70	
105	9	—	
115		50	
120	Pl	50	
108	IV	30	
105		50	
176	i,	75	
18		75	j,
106		—	
211		25	
Dijak revnih starišev
z dežele vsprejmo se brezplačno v stanovanje in hrano. — KjcV po^e upravništvo „Slov. Naroda". (566—2)
Pri suhem vremenu trgr»nn (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje fniejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—11)
Die Oentral-Station fiir Obet- und Gemuse-Verwaltung in Grraz.
Mejnarodna linija.
la Trsta v Novi-Jsrk naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „a-erxna.sa.ia",      4200 ton, »i. oktobra.
„East -A.xj.g-Ha.", 3200   „   okolu 25. „ Kajuta za potuike 200 gold. — Vmesni krov 60 ko1<1. Potniki naj se obrnejo na (552—7)
U. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  naj  ae   na Kuiiliano d* Ant. Poglajen, generalnega agenta r Trstu.
star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejmo se v neko Bpecerijsko prodajalnico. — Več pri upravništvn „Slovenskega Naroda". (551—5)
Iččc se
mlad komptoirist,
Blovenskeg/a in nemškega jezika popolnem zmožen, za neko tukajšnjo trgovino m domačimi pridelki. — Ponudbe do 16. nepteiubra pod: »9M. 91. (Hi:t" poste restante LJubljani*. (570—2)
Št. 170 H. 8. sv.
(567—2)
PriČetek Sol.
V mestnih ljudskih £olab v Ljubljani, in sicer: v I. in II. deški mestni '<>li, v mestni dekliški soli in v nunski «1» k11 ki toli prične se šolsko leto 1884/5. v 10. dan ipptrmbra 1484.
Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. in 15. daq septembra t. I. /a I. mestno deško šolo v licejalnera poslopji, za II. mestno deSko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško šolo v redutnem poslopji in za nunsko dekliško fiolo v nunskem samostanu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
v 9. dan septembra 1884.
<J- KRAJE
knjigotržec v Novem mestu,
piiporoča stojo zalogo (572—1)
šolskih knjig5
za, gimnazije in ljudske šole.
(Zapisnik knjig za gimnazije dobiva se brezplačno.) f?; ? Tudi priporoča svojo zalogo vsakovrstnega
papirja in pisalnega orodja.
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
rr Brnu
(ustanovljena v leta 1822):
Volneno blago. Brnakl Izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
Blago za zluittke Nuknfe v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.r>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
NajnoveJMa podklud* za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter.
Elegantno nlago za klače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter.
Pravi angleftki popotni plaldl, 3*/i metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do ^ld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in droga društva. Uzorci zastonj in franko.   Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatvo nad 10 gld.
vrednosti poštuino proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim iM©|wtrom. — Normalno blago za obleko, normalne poateljske in potniške odeje« si h tem a dr. Ciuatava Jager-ja v snu i mi«m. v bogatej izberi. (648—8)
jOiCT KTa mnogo« trans ko zahtevanje ostane tu šc osem dnij. V torek       t. m. neprekljlcljlvo zadnji predstavi.
V Lattermannovem drevoredu.
f Največja menažerija na celem s^etn.
' Lastnik F. ELEEBERG.
Xl Otvorjeno od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer.
njMfeg Prvikrat v Ljabljaui: 1 povodnji ktnij, 1 nosorog, l tapir, 2 slona, 15 h'vov, i- prekrasnih t v, 2 mia pantra, rjavi in vrni medvedje, pegasti pautri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic. 4 kačo, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludne iti ob sedmih zvečer s Čudovitim slonom „Jombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bod ta krntlt.djiea zverin gospodićina Kina Kleehprg in slavnoznani krotilci- zverjadi gospod K. l.rail. Vsakrat je mej
produciranjem glavno krmenje gr iluv.iji\ib Bverin. iHtopiiina: I. prostor TO kr., II. prostor 4« kr., 111. prostor 20 kr. (664—8) SJmW~ Xđf€$vi »Vort/t stt  A/««./«' se kupujejo. «rl« se Wtt**n1JO ~ njimi ui-alfežtjiie ^tei-itie.
izdatelj in odgovorni uredoik: 1 v u n deležnika r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'