DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezno številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: meseftno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - !>tev. 4
Trst • Gorica 28. januarja 1955
Izhaja vsak petek
Trst gleda in čaka
Trije meseci minevajo, odkar je Trst dobil novo upravo, a še nikjer ni obrisov, iz katerih bi lahko sklepati, kakšna bo njegova bodočnost. Ne ve se v kakšnem roku, po 'kakšnem postopku in v kolikšni meri bodo uresničeni vsi v Londonu podpisani sporazumi in izmenjana pisma, .ne ve se, ali bo u-stvarjena avtonomna pokrajina Julijska Benečija- Furlanija ali pa bo italijanski del Tržaškega ozemlja tvoril enoto zase, prav tako jt tudi še popolnoma nedoločen bo dači carinski in sploh prometni režim, kateremu naj bi bilo podvr-, ženo tržaško pristanišče in trgovina. 'Morda so 'trije meseci še prekratek čas, da bi si nova -uprav«
o	vseh zapletenih vprašanjih ustvarila jasno sliko, toda vsaj na tržaški strani bi pričakovali, da bodo prizadeti prebivalci in njegovi voditelji vendarle združili svoje sile na qsnovi nekih okvirnih zahtev, za katere bi nato skupno- skušali doseči, da jih rimska vlada prizna in izvede.
Doslej se pa to še ni zgodilo. Res je, da so se več ali manj vse politične skupine izrekle- za avto-nom no ureditev teh- predelov. Toda o obsegu te avtonomije, kakor tudi,
0 mejah ozemlja, ki naj bi ga vključevala, vladajo različni nazori. Kakor smo že poročali, se je De Castro izrekel za pokrajino Furlan1 ja-Julijska Benečija, v kateri naj bi Trst in Videm imela veliko samostojnost, -tako da bi bila nekakšni avtonomiji v avtonomiji. Profesor Schiffrer (bivši podpredsednik cone, socialdemokrat) je iz Dl' Castrovih razglabljanj potegnil logičen zaključek. Po njegovem fc ne sme omalovaževati posebnih mednarodnopravnih obveznos-ti ('posebno glede 'narodnih manjšin), ka-kor tudi ne posebnih gospodarskih 'pogojev, ki veljajo za Tržaško o-zemlje. To je tipično trgovsko - industrijsko središče-, ki ne -bi moglo reševati svojih vprašanj v soglasju s pretežno kmetijsko Videmsko pokrajino. Imeli bi dve enoti, ki ena druge ne bi razumela. Zato se iz-t reka za 'samostojno avtonomijo Tržaškega ozemlja. Temu stališču se je nEt nedeljskem -zborovanju Tržaške komunistične partije približa! tudi* Vidal-i, ki - se zavzema še z? priključitev Tržiča, -katerega ladjedelnice so itak -de-1 tržaškega gospodarstva. Drugačnega mnenja j? najbrž gospod Alessi (»Piccolo« i-t d.), kajti v ponedeljski, prilog; njegovega glasila je objavljena karikatura Tržačana, ki prosi Sonce, »kii ni Furlan«, naj vendar da avtonomijo.
(Namesto da -bi rimska vlada imela pred seboj Tržačane, ki bi več ali manj vsi zahtevali eno in ista,
1 fina razbito množico strokovnjakov in predstavnikov, od katerih ji vsak -ponuja svoj recept. Tako mora sama 'izbirati, pretehtati in odločiti, medtem pa teče čas.
, iPodo-bna- je usoda, načr-tov za bodočo carinsko - prometno ureditev naše-ga ozemlja. Res je, da je „a-hteva po ustanovitvi proste cone, ki je od začetka bila nekakšen »glas vpijočega v puščavi«, razmeroma hitro pridobila veliko -zagovorn'-kov in pristašev, toda z naraščanjem njenih podpornikov so se tudi -tu- začele pojavljati vedrjo večje .razlike. Tako smo prav te dni 6\-tali, da sta izstopila iz odbora, ki ga je za proučevanje tega vprašanja ustanovila Trgovsko - industrijska -zbornica, dva njegova člana, in -sicer delegat trgovcev na drobno in delegat malih industrij. To sla storila iz protesta, ker odbor -do srede tega meseca še ni zavzel nobenega stališča o tem tako važnem vprašanju. V torkovem »Pic-colu« 'pa smo či.tali, da so tržaški demo-kr-ščani posvetili vprašanju proste cone .poseben sestanek, na katerem je ing. Suppani predlagal, da bi naše ozemlje razdelili na dvra carinski področji, (delitve so, kakor je videti, v te-m delčku Evrope res v modi!). Prva, ki bi obsega-la Prosto pristanišče, skladišče lesa pod Skednjem, ladjedelnice, skladišče nafte in- derivatov, nekdanjo Rižar no, Aqui.lo in vse področje Milj, naj bi uživala popolnoma mednarodno carinsko prostost. To -bi b.'l tore-j naš »mali Zader«. Vse ostalo področje Tržaškega ozemlja pa naj bi -uživalo samo olajšave za določane surovine in konzumne potrebščine, podobno kakor je to urejeno v Gorici. Kar se samega prometa skozi našo luko tiče, je treba če dodati, da ni še ne duha, ne sluha po dogovorih o predvideni mednarodni konferenci vse-h držav, ki se poslužujejo našega pristanišča. Seveda ,se s takšnim odlašanjem okoriščajo druga pristanišča, poseibno Hamburg, Bremen in tudi Reka.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Za upcllauljanle ..statuta**!
Spomenica sloo. županov in svetovalcev vladnemu komisarju za T. O.
V	ponedeljek 24. januarja ob 18. uri je vladni generalni komisar dr. iPalamara sprejel -delegacijo, ki- -o jo sestavljali 4 slovenski župani .'n 10 svetovalcev iz .vseh občin Tržaškega ozemlja. Ob tej priliki to mu člani odposlanstva izročili spomenico, ki jo spodaj objavljamo.
V	razgovoru, ki je trajal uro in tri četrt, so mu svetovalci obrazložili posamezne točke spomenice.
Podrobnejše poročilo ' sprejemu bo delegacija podala na .zborovanju vseh slovenskih občinskih svetovalcev, ki bo v nedeljo 30. januarja ob 10. uri v Trstu, v ulici Machiavelli 22-11.
Ekscelenca!
Podpisani slovenski župani in svetovalci so bili na plenarnem, zasedanju vseh od ljudstva izvoljenih občinskih svetovalcev pooblaščeni, da iznesejo v imenu jugoslovanske narodnostne skupine na Tržaškem ozemljtu nekatera vprašanja, ki zadevajo londonski sporazum od oktobra 1954.
Zato se obračamo na Vas, gospod vladni generalni komisar, kot predstavnika italijanske vlade, da izmenjamo misli o izvajanju tega dogovora.
Želimo, da se določbe »Posebnega statuta« prično čimprej izvajati hkrati pa predlagamo, naj se brez odlašanja izvedejo naslednja nujna\ in izvedljiva določila:
1) Prekličejo naj se vsi fašistični zakoni, ki so bili izdani, da se Slovenci zatirajo in raznarodujejo, a danes nasprotujejo črki in duhu Posebnega statuta ter ostalih listin, zlasti pa:
a) kr. dekret od 29. 3. 1923, št. 800, ki vsebuje določila o imenih občin in krajev priključenega o-zemlja;
b) kr. zakonski dekret od 15. in. 1925, št. 1796, o obvezni rabi italijanskega jezika na vseh sodiščih;
c) zakon od 24. 5. 1926, št. 898, n poitalijančevanju slovenskih rodbinskih imen;
d) zakon od 8. 2. 1928, št. 383, ki vsebuje določila o imenih novorojencev;
e) člen 137 kazenskega postopni-ka od 19. 10.1930 in člen 122 Civilnega postopnika od 28. 10. 1940, ki pod kaznijo predpisujeta izključno rabo italijanščine na sodiščih.
Poleg tega naj se razveljavi u-kaz ZVU št. 183 od 2. 9. 1949 o c-mejeni rabi slovenskega jezika v občinah.
2) Izda naj se odlok o prepovedi in katznovanju podžiganja narodnostne in plemenske mržnje, kakor določa člen 3 Posebnega statuta, kajti ta mržnja resno ovira medsebojno spoštovanje, mirno sožitje in sodelovanje med tu, živečima naro doma.
3) Pozovejo	naj se vsi župani
Tržaškega ozemlja, da prično izvajati določila člena 5. Posebnega statuta, ki se tičejo krajevnih in uličnih imen,ter naj se izda ukaz, da vsi javni	uradi in ustanove
(enti pubblici) postavijo poleg italijanskih tudi slovenske napise.
4) Imenuje naj se za vse javne urade in sodišča sorazmerno število uradnikov,	pripadajočih vsem
položajnim skupinam, ki naj jih zasedejo pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine, ter tako cmo goči izvajanje	določil o uporabi
lovenskega jezika.
5) Odredi naj se, da vsi javni u-radi, sodišča in ustanove začnejo izstavljati slovenskim strankam li-
stine ter odgovarjati ustno in pismeno v slovenskem jeziku.
Prav tako naj se uradni razglasi, javne odredbe in publikacije objavljajo tudi v slovenskem jeziku.
Dovoljujemo si še opozoriti Vašo Ekscelenco, da organi javne varnosti zaslišujejo v vseh podrobnostih Slovence, člane prosvetnih, gospodarskih, stanovskih, političnih in športnih društev o njihovem političnem mišljenju in pripadnosti, o njihovem občevalnem jeziku in celo, ali pošiljajo otroke v slovens!:o šolo, kar ni v skladu z demokratičnimi načeli in z obstoječimi zakoni.
To postop'mje brez potrebe vznemirja slovensko prebivalstvo.
Glede teh in drugih točk Posebnega statuta pripominjamo, da bomo predložili Vaši Ekscelenci še nadaljnje spomenice.
Slovenski župani in svetovalci izjavljamo, da smo pripravljeni sodelovati z nasveti in predlogi z.i pravično in dosledno izvajanje vseh določil londonskega dogovora, Posebnega! statuta in ostalih prilog.
Sprejmite, Ekscelenca, izraze našega odličnega spoštovanja.
V	Trstu, 24. "anuarja 1955.
(Slede podpisi)
Djilas in Dedijer svobodna
Pretekli ponedeljek je v Beogradu začela in pozno v noč je bila obenem že zaključena sodna razprava proti Milovanu Djilasu In Vladimirju Dedijerju. Potekala j’ za zaprtimi vrati, ob -izključitvi domačih in -tujih časnikarjev ter javnosti. ‘Najbolje jo je označil neki tuji .dopisnik, ki je dejal: »Bila ’e razprava sovjetskega tipa, z. edino razliko, da ni šlo za. obsodbo -a vsako ceno, temveč za oprostitev za vsako ceno.«
Milovan Djilas je bil obsojen na 18 mesecev -zapora, Vladimir Dedi-
jer pa na šest, toda oba pogojno in sta se tako po končani razpravi lahko vrnila domov. Mifiivana Dji lasa je zagovarjal zagrebški odvetnik dr. Ivo Politeo, ki je pred vojno že -bil zagovornik ."'ita, po vojni pa Stepinca, Vladimir Dedijer pa si je izbral svojega prijatelja, beograjskega- odvetnika Veljka Kovačeviča. Obtožnica je očitala, da sta Djilas in Dedijer hotela izpodko pati oblast delovnega ljudstva 'n da sta v ta namen dajala tujim dopisnikom izjave, in to v trenutku, ki je bil izredno važen za razvijanje mednarodnih odnosov in krepitev zunanjepolitičnega ugleda Jugoslavije. Za uresničenje svojih ciljev sta itako hotela- dobiti pomo? iz tujine.
Po -takšni hudi obsodbi je razmeroma mila obsodba prava uganka-, saj so že za mnogo manjše stvari postavljali ljudi pred zid. Odločitev so narekovale številne okoli ščine, med katerimi navajajo: potrebo, -da Jugoslavija, ki rabi zahodno pomoč, -ponovno dokaže, da ne bo hodila po -sovjetskih stopinjah; izogniti so se morali ustvarjanju mučenikov; -niso se smeli zameriti številnim socialističnim gibanjem v svetu, ki so ob tem primeru postala preveč po-zorna na Titov -totalitarizem.
Ta-ka je torej pravica v komun:-stični Jugoslaviji: kmeta, ki je prikril 100 kg koruze, pridelka svojih rok, so ustrelili; ljudi, ki so poneverili milijone državnega denarja, so kaznovali s policijskim zaporom. Kdor je v gostilni izrekel trdo besedo proti režimu, je prejel 20 let.
Beograjska »Borba« pojasnjuje milo obsodbo z dejstvom ,da -gre pri tem za obsodbo načina, ne pa za vsebino izjav obtožencev, kajti »v Titovi Jugoslaviji misli in go vori- vsak, kar hoče«...
Blagor mu, ki verjame!
Žerja»ica pod pepelom
Pred dnevi smo dobili v roke novo, božično številko »Domovine«. glusila Slovenske demokratske stranke v begunstvu. Pod gornjim naslovom je v njej objavljen tudi niz ponatisov iz novoletne številke ljubljanskega štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Z ozirom na razpravo proti Djilasu in Dedijerju, ki je• pretekli ponedeljek začela v Beogradju, so ti izvlečki iz pomembnega slovenskega glasila še posebej zanimivi. Režim skuša namreč z vsemi sredstvi dokazati, da gre v Djilaso-vem in Dedijerjevem primeru za dva osamljenca. Utrinki, kakor jih vse pogosteje srečujemo v sodobnem slovenskem tisku, pa nc.m dokazujejo prav nasprotno. Jugoslovanski narodi in celo komunisti vse težje prenašajo duhovno tiranstvo in vsestranski monopolizemt kakršnega izvajajo sedanji oblastniki. Ali ni naravnost značilno, da je uredništvo »Naših razgledov« smatralo za potrebno, da mora seznaniti svoje čitatelje prav s tistimi mislimi ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Adlaia E. Stevensona, ki obsojajo takšno duhovno tiranstvo (glej zadnji citat!)?
Žeja za svobodo in notranji odpor proti obstoječemu stanju morata biti res velika, da se zavestno ali, kar bi bilo še značilne j-še, podzavestno dela takšne spodrsljaje, kakor jih zasledimo v eni sami številki ljubljanskega štirinajstdnevnika! Naj Kardelj izjavljrl »Ansi« kar hoče, tega dejstva ne more izpremeniti.
Uredništvo
»■Svet je- enoten in nedeljiv ia prav tako ni več mirov, več svo bod, več 'blaginj, ampak en mir, e-na svoboda, ena blaginja, ki gredo prebivalcem, ne kot pripadnikom držav . ali blokov v količinah, kot jim jih določajo uradni razlagalci, ampak ki. jim gredo v celoti kot ljudem. Muo Tse-lungov Kitajec nima le pravice, da uživa ^se sadove svoje dežele, kot lahko -to dela Eisen-howierjev Američan, temveč tudi pravico, da o Mao Tse-tungu sodi dobro ali sla-bo, kot -to dela o Eisenho-werju Američan. Od praktične možnosti vplivanja ljudi vsega sveta na usmerjanje politike — •kar je nekje uresničeno bolj, nekje manj, -nekje sploh ne — bo v prihodnosti Vse bolj -odvisna usoda človeštva, čigar cilj ni, da se naslaja nad obeša-nji te ali one vrste in da bere svoja pisma, potem ko so j ih brali že drugi; ne v tem. da aplavdira sveti neumnosti in .it) znanost -uporablja za rušenje sveta; ne v tem, da s svojim delom bogati predale drugih ter da ne delo, ampak privilegiji -teh ali onih
Komunisti grozijo Formozi
2e nekajkrat smo omenili, da -Sovjetska zveza verjetno želi, da bi se 'Združene države zapletle v vojno s Kitajsko. Takšen spopad bi obe veliki državi precej izčrpal, Sovjetska zveza pa bi lepo gledala in se krepila-. Toda verjetno še nikdar nismo bili tako blizu morebitnemu uresničenju tega načrta, kakor smo danes.
Zače-lo je 18. t, m. z napadom ki tajskih komunističnih sil na oto'c Jik Jank San, ki je bil dotlej v rokah Cangkajškovi-h čet. To je majhen -otoček iz skupine Tačen-ski-h otokov. 'Nacionalistična posadka se je vkljub sovražni premoči junaško upirala ter je klonila .šele po 60 urah ogorčenih borb, ki so' po priznanju napadalca terjale .velike žrtve.
Po sorazmernem premirju, ki e vladalo med Cang Kaj-šekom, ki sedi na Formozi, in rdečimi oblastmi, ki obvladajo matično deželo, je ta nenaden napad očiten znak. da je ‘Mao Tse-tung sklenil začeti pohod proti Formozi. Spravil se j® pač najprej na otoček, ki je najbližji kitajski obali. To pa je samo prvi korak. Ze v teku borb za ia otok so komunistična letala .napadla tudi glavni Tačenski otok, 24. januarja pa so ga obstreljevali tudi s topništvom. Ofenziva se je raz-
DIBWH.T)
TA POT NE VODI V ORGANIZACIJO ZDRU2ENIH NARODOV
širila na- nekatere druge točke. Predsednik kitajske vlade, Cu En -laj, ni prav nič skrival namenov svoje vlade, ko je izjavil, da »Kitajska nikakor ne more sprejeti nobenega tako imenovanega, prene , banja sovražnosti v. spopadu s Can,g-kajškom.« Po njegovem je Formoza neločljiv del kitajskega ozemlja, njena osvoboditev pa je notra-nja- kitajska zadeva. Poudaril je odločnost Kitajske, da osvobodi Formozo ter je .Združenim narodom izpodbijal pravico, -da se vmešajo v to zadevo.
'S tem pa spravlja komunistična Kitajska v nevarnost ravnotežje in obstoječo razdelitev vplivnih območij na Daljnem vzhodu. Združene države so že dolgo od tega javno povedale, da štejejo Formozo med tiste točke, od katerih je odvisna njihova varnost. To je* pač e-de-n 'izmed členov v tako imenovani zunanji verigi ameriških obrambnih položajev na Tihem oceanu. C s E-n-laj je to prav dobro vedel, a vkljub temu se je njegova vlada odločila za napad in za ostre izjave, ki pomenijo sk-oro vojno napoved.
iZ-družene države so seveda takoj odgovorile. Predsednik Ei,senhower je predlagal, -naj bi prišlo do- premirja na podlagi nove razdelitve, po kateri bi Ca-ng-kajškove čete izpraznile vse otoke, ki lež6 blizu kitajske obale, rdeča Kitajska pa naj bi se obvezala, da ne bo napadla Formoze in -bližnjih otokov. Po tem načrtu bi -bilo -torej doseženo premirje na- podoben -način, kako-r ja 'bilo ustvarjeno v Avstriji, Nemčiji, na Koreji in v Indokini, t. j. z razdelitvijo. Predlagal je tudi, naj bi se zai uistavitev sovražnosti zavzeli Združeni narodi.
Izrazito odklonilno Cu En-laievo stališče pa je vsaj zaenkrat onemogočilo izvedbo teh načrtov. S tem seveda ni rečeno, da ne bo do -tega prišlo v kasnejšem času. Cu En-lnj je na podobno energičen način odrekel Združenim narodom vsako nravico, da -bi se zanimali za obsojene ameriške letalce, na je kmalu nato le ljubeznivo sprejel glavnega tamika Združenih narodov, ki je orišel na pogovor o tej zadevi. 'Zato ni izključeno, da si bo zone), premislil, ko bo le spoznal, kakšni nevarnosti se izpostavlja pri vprašanju Formoze.
Prav-zaradi tega. ker so dosedanje izkušnje pokazale, da se vojno prepreči samo s tem, da se brez
odlašanja izpregovori jasno besedo, je predsednik Eisenhower 24. januarja zahteval od kongresa., naj mu da pooblastilo, po katerem bi lahko po svoji presoji uporabil a-meriške oborožene sile za zagotovitev varnosti Formoze in Peska-dorskih -otokov. Ameriška predstavniška zbornica je skoro soglasno (samo s tremi glasovi proti) o-do-hrila zadevno resolucijo, katero so nato z veliko .večino sprejeli tudi v senatu.
Položaj je zdaj takšen, da ne dopušča dvomov. Rdeča- Kitajska zahteva Formozo, Združene države pa so odločene, da jo bodo 'branile. Napetost je dosegla stanje, v katerem lahko vsaka iskra -zaneti nov požar na. Daljnem vzhodu.
Franco pred vrati OZN
Francovo Španijo so povabili, c’a pošlje svojega stalnega opazoValca na zasedanja OZN. Počasi, vendar gotovo...
-Opaziti je, da se Franco počasi v-rača na demokratične tirnice.
Vzpostavitev monarhije je po zadnjih njegovih izjavah pred vrati, in novi monarh bo gotovo odprl vrata -demokraciji.
Svetlana Stalinova v Sibiriji
Ura-d-na Sovjetija le malo govori in piše o pok. Jožefu Stalinu. O trok so se dediči tudi že iznebi1!. Vasilij, -generalni major sovjetskega letalstva, je umrl v nekem koncentracijskem taborišču, kakor smo že poročali. Graški dnevnik je pred dnevi sporočil, da so po aretaciji Vasilija, -tudi njegovo sestro Svetlano, ki je bila .z bratom zelo povezana, zaprli in pregnali v Sibirijo.
Ze skoraj petdesetletna Svetlana Stalinova ima za seboj zelo -nesrečno življenje. Njena mati Nadježn3 ji je umrla 1. 1931 v zagonetnih, e-koliščinah. -Govorili so, da so jo zastrupili. Kmalu po materini smrti se je Svetlana poročila z enim izmed sinov maršala Timošenka. ki so ga -1. 1937 ustreli-li. Po vojni se je izaročila z nekim častnikom, -V -leksand-rom Keplerjem, ki pa ga. je likvidiral takrat vsemogočni Zda-nov. Vse do očetove smrti je ostala Svetlana v njegovi bližini. Odstranitev Berje je pometla tudi s Stalinovimi krvnimi nasledniki. Usoda diktatorjev in- njihovega nasledstva!
vrst kroje obleko njegovih otrok, ne v tem, ampak v tem, da ljudje, črni in beli, v miru in sodelovanju kljub prostranosti sveta žive blizu, skupaj, zato, ker so ljudje; v tem. da lahko mislijo črno ali belo, za* to, ker je v vsakem človeku lahko prostranstvo svetži; v tem, da lahko vsi jedo kruh, črn ali bel, zato ker je prostrana zemlja za to bogata dovolj. Ne koeksistenca sistemov, ampak eksistenca ljudi.«
(»bp« v članku »Eksistenca ljudi>u * * *
»Demagogija je načelno prepovedana, pa naj bo izrečena v sovražnem ali prijateljskem tonu. Propagandne parade in izlivi niso dovoljeni. Opozarjam p. n. predstavnike velesil, da me nihče ne bo mogel prepričati, d je njegov cenjeni pogled na svet najnaprednejši in naj-pravilnejši. Prav tako opozarjam predstavnike petih velesil, da, s" mi noben družbeni sistem na svetu ne zdi neoporečno dober in se zatorej -sme govoriti takole:	„Naš
sistem je slabši kot vaš”, nikakor pa ne, „naš -sistem je boljši kot vaš” -Pretiravanj namreč osebno ne ljubim, čeprav so včasih zel i smešna in se človek lahko nasmej! od srca. . . . Kar zadeva problem koeksistence (ko-ob-stoja), želim, da bi več govorili kot o problemu ko-ob-stoja različnih pogledov, za-1 htev in željd malega delovnega človeka, in manj kot o problemu ko-ob-stoja držav, družbenih sistemov in temu podobnega. Vse nas oa mora- prepojiti -zlato spoznanje i.i prepričanje, da nihče med nami ni nepogrešljiv in nenadomestljiv in da ni nobena velika -umetnost ali posebnost biti državnik. Skratka, da to ni poklic, -temveč zgolj moralna dolžnost, ki bi lahko -bila. zelo častna, ki pa pogosto ni, kakor vidimo.«
(Iz članka
»Vajkardove novoletne sanje«) * * *
»Kako bi namreč moglo delavsko gibanje zbuditi in dvigati vero v človeka, če se notranje ne bi očistilo. Danes je ogromni večini ljudi jasno, da ..svetovnega Oktobra” ne bo, ampak je edina pot v socializem konstruktivno sodelovanje, medsebojna pomoč, odprava razlik med naprednimi in -zaostalimi državami, to-rej same na-loge, ki jih ■brez rezerve sprejema vse delovno človeštvo. . . . danes je že zmagalo splošno prepričanje, da mora biti vsak monopol uničen in vsak monopolizem odpravljen, -tudi monopolizem na idejnem področju,«
(Dr. Jože Potrč v članku »Novoletno razmišljanje«I
* * *
»Vendar sodim, da sleherna družba, ki se giblje v smeri komandi-ranja in teroriziranja svoje in-te lektualne skupnosti, vodi v tiranijo ali samomor.... Svet se stalno iz-preminja — in on se je končno vselej izpreminjal tudi v preteklosti: in zdi se mi, da. ni prav nobenega razloga, ki bi nas upravičeval, da bi verovali, če da smo dosegli pra-A danes nespremenljivo deveto deželo. In kot se svet izpreminjal, se morajo narodi novim pogojem pri-lagojevati, v nasprotnem primeru pa bodo izumrli, podobno kot dinozavri. Sredstva, s katerimi pa do 'take prilagoditve pride, so ideje, se pravi še posebej — nove ideje. Prvo. kar se zahteva od naroda, ki -hoče -v sprejemljivem svetu preživeti, je nene-hen tok novih misii, novih pojmovanj in, če hočete, novih sanj. 'Narod, ki tak tok zadržuje, ali ki manjšini v svoji sredi dovoli, da one, ki mislijo, cenzurira in straši, je narod, ki kliče nad sebe stagnacijo.«
(Iz članka
»Adlai Stevenson o anti-intelektualizmu«)
! V ES TI z GORIŠKEGA!
Z nosilci križa na Kaluarilo
SOCIALNA VPRAŠANJA
V	družini vlada naravna povezanost med starši in otroki, med brati in sestrami in sploh med člani družine. -Najprej skrbijo starši sami za svoje mladoletne otroke, nato pa dorasli otroci sodelujejo s starši. Slednjič o-troci skrbijo za u-trujene 'in onemogle starše. Povezanost v družini je najlepši dokaz in izraz solidarnosti. Vsi za enega, eden za vse! Tu vlada božji mir, c.i vladata naravna pravičnost in poštenost. Tu skupne solze v nesreči tu veselo razpoloženje ob srečnih sončnih dneh!
Sloga v družini rodi blagostanje in veselje. Veselje vsekakor, -tu.d: če popolne blaginje trenutno ni/*
Potrpljenje je lepa čednost, krepost, ki diči človeka, preprostega kmeta, delavca in razumnika. Potrpljenje v prenašanju hudih dni, suhih let in tudi krivice.
Ce v družini m kaj v redu, postanejo vsa srca nemirna, užaloščena. Tedaj več ali manj vsi člani družine trpijo in srčno hrepenijo, da bi se mir in red zopet vrnila.
Dokler tega ni, se trpljenje stopnjuje! Kri ni voda, kri je studene,-življenja, je hrana telesu. Kri ie skupna hrana družine in rodu. Ta veže vse žile življenja ene družine in enega -rodu!
Slovenska družina je zrasla v viharju .zgodovine. Postavila ^i je svoj dom na zemlji, ki so jo teptala in zavojevala divja plemena. Pa je slovenski rod, odkar se je na te.' zemlji nastanil, junaško kljuboval vsakemu napadu, vsakemu tujemu namenu podjarmljenja! Strgal je tudi okove srednjeveške gosposke, kateri je dolga stoletja plačeval krvavi davek in si postavil svoj dom! Iz beraškega, gmojnarja, kamor ga je bila brezvestna gosposka pon;-Žala, je slovenski človek zrastel v samostojnega gospodarja!
-Družina je zadihala svobodn > življenje. Ljubezen in veselje sta bolj živo v njej zavladala. Ponos,n’ domovi, mogočna gospodarstva so toila dika, biser rodu, dika lepe Slovenije!
Se en sunek, in zrušilo se je tudi cesarstvo Habsburžanov, ki je našemu rodu kratilo svobodo in pravico do nje zanikalo!
Sledila je kratka doba neodvisnega samostojnega življenja, četudi v viharju notranjega uravnovešanja pravic in dolžnosti.
Pa so se pojavili sovražniki slovenskega rodu! Krivoverci in Judeži, razkolniki in odpadniki, k: družinske in narodove povezanosti .ne priznavajo, da le sami uživajo materijo, samo materijo, kajti duše nimajo, srca tudi ne! Gazijo po blatu svoje -pohotnosti in strašne urfi-ske puščave.
Odpravili so samostojno slovensko družino in svetost njenega obstoja. Uničili prvo in glavno celico človeške družbe. Prezir ovadu-štvo, preganjanje in trpinčenje. To so odlike materialističnih mogotcev!
In naš narod ječi v verigah! O-bup in groza, pomanjkanje in trepet, to je njegova zla usoda.
Slovenska družina kliče na pomoč; slovenski narod hoče, mora živeti! Kdor noče biti krvnik svoje družine in svojega rodu, ta na; krivovercem ne pomaga! Dolžnost; slehernega Slovenca je, da svojih) staršem in svojim bratom v potre-
N-A NJIVI Očistiti je treba jarke za odtakanje vode. Jarki morajo imeti tudi tako lego, da se voda z lahkoto odteka. Kjer voda ostaja, tam dobrega pridelka ne dobimo, ker korenine zaradi vode gnijejo, rastline izbledijo in steblo se uniči.
V	KLETI Upamo, da je že vsak vinogradnik vino do tega časa pretočil. Vino je treba vsak teden pokusiti, d« izve-mo v kakšnem stanju je. Ce je še motno, mu je treba dati eno ali dve -kocki »Enosozine« odnosno kakega drugega primernega sredstva, n. pr. -»Ste ril it«, na 1 hi. Kocke zdrobimo in jih v vrečici na vrvici vtaknemo v sod, da se raztopijo. To povzroči čiščenje vina.
»Sodi morajo ostati vedno polni, da se sicer na površju ne napravi kan, kar se navadno pri šibkejših vinih rado dogaja.
Ce smo prav prisiljeni držati. sto-de do vrha nepolne, tedaj moramo prazni prostor zažveplati, in sicet; po 1 azbestni trak na vsaka 2 h! prostornine. Nato pa sod nepro-du-šno zapreti!
V	SADOVNJAKU Ce vreme ni mrzlo, nadaljujemo s čiščenjem in obrezovanjem sadnega drevja. Pri tem naj se vsakdo pusti poučiti od najpridnejšega in
bi in trpljenju pomaga! Nesreča 'e zadela ves naš narod v matični dr žavi. Mi moramo s temi našimi brati občutiti njihovo trpljenje; po vsem svetu izpričati -njihovo pravico do .neodvisnosti in do človeka dostojnega življenja povsod terjati!
Gorje mu, ki bi se upal iskati na trpečem narodovem telesu svoje u-mazane koristi. Takih hijen naša čast in ponos ne preneseta! Trdno stojimo na strani .naših bratov, ki nosijo težki križ na goro Kalvarijo, in kričimo v svet na ves glas, da se jim godi krivica, ki se mora odpraviti!
,Z božjo pomočjo in ,z našo pridnostjo in vztrajnostjo bomo dosegli zopetno obnovitev samostojlu' slovenske družine m zlom železnih okov .rdečih mogotcev, ki naš rod v sužnosti držijo! Dva komunistična mogotca sta že spregledala: Dji-las in Dedijer. »Skala poka, dob se lomi!...«
Krmin - Plešiuo
Tukaj nas prebiva kakih 600 Slovencev, pa nimamo pravega, primernega središča iza shajanje, ker smo eni od drugih precej oddeljeni. Kort središče pa bi moralo veljati Plešivo, kjer živimo samo Slovenci. Tudi Subida, ki leži nekako sredi poti med enimi in drugimi, bi lahko veljala kot središče in zbirališče, ko že imamo tu cerkvico
Ne občinski- seiji so sklenili odstopiti občinsko zemljišče za postavitev spomenika padlim iz Sovodenj. Predlog svetovalca g. Petra Tomšiča, naj bi se spomenik postavil na zasebnem zemljišču, da ga ne bodo ,v bodočnosti kaki 'italijanski oblastniki premikali in celo uničevali, ni bil sprejet. Značilno je tudi dejstvo, da mislijo postaviti spomenik ne vsem padlim iv. prve in druge svetovne vojne .ter iz vsega področja občine So-vodn-je, ampak samo padlim borcem v drugi svetovni vojni. Izvzeti :so -vsi, ki niso padli ko,t... borci in tudi oni z Vrha sv. Mihaela!
V	petek 21. -t. m. se je v Sovod-njah vršila seja občinskega sveta, na kateri so soglasno sprejeli predlog, da se z napeljavo električne luči na Vrh mora žica potegniti tudi do treh hiš pri Černičih. Tako bo posojilo, ki se za to delo najame, služilo res splošnim koristim.
'Šolskemu patronatu so odobrili 15 tisoč li.r podpore. Domačinom gg. Venceslavu Bucinu, Ivanu Cotiču in Mihaelu Devetaku pa so sklenili odstopiti nekaj občinskega zemljišča po 35 lir meter, ker ge bodo rabili za gradnjo.
(Na tajni. seji so potem sklenili, da se sedanji tajnik namesti zj stalnega. Ta točka je vzbudila živahno diskusijo, ker so nekateri svetovalci bili mnenja, da bo tajnik stal preveč, ko pride v višjo lestvico, in pa tudi zato, ker je sedaj na vidiku uveljavitev deželne avtonomije, ki bo morala prinesli s seboj našo jezikovno zaščito in torej tajnika veščega tudi našega jezika. Nič osebnega proti sedanjemu tajniku, ampak samo zadeva
najz-možnej-šega v vasi, da bo obrezovanje pravilno. Nepravilno obrezovanje drevju škoduje ni ga lahko uniči.
Vlažno vreme je drevju, zlasti breskvam škodljivo. Na enoletnih mladikah breskve opazujemo pojav rjavih peg, ki povzročajo odpadanje cvetnih popkov in posuše-nje mladik. To 'bolezen imenujemo rak in jo lahko samo preprečimo, ne moremo pa je tudi ozdraviti. Zato moramo breskve v tem že skrajnem času poškropiti s triodstotno modro galico in s triodstotnim apnom.
Raku so najbolj podvržene vrste breskev: Majski cvet, Amzden in Magdalenka .zgodnja.
V	VINOGRADU
Februar je najprimernejši čas za obrezovanje trt. Ne vsak način moramo trte obrezati, predno se začnejo solziti, to je, predno nastopi zopetna rast.
Ce je trta letos bolj močna, ;i pustimo več glav kot lansko leto. Nasprotno, če je ošibela, ji jih pustimo manj.
Ce bomo trto obilno gnojili, ji lahko pustimo kako glavo več. Tudi če so trte bolj narazen sajene. lahko pustimo več glav. Tako pri Tokaju, kjer morajo trte zaradi močnejše rašče biti močno narazen ena od druge.
mašo in 'popoldansko službo božjo. Tu bi se morali shajati tudi naši bratje z drugih krajev Goriške, in sicer v skupinah, da. nam kaj lepega .zapojejo. Prepotrebna nam je narodna omika., da ne bomo živeli kot osamljena vejica, ki jo utegneta veter in čas uničiti'. Tudi kako malo prireditev na odprtem bi v poletnem času lahko imeli!
Važna zahteva PLI
Goriški italijanski liberalci sj zborovali v zadevi uvedbe posebne deželne avtonomije in se zanjo izrekli povolj.no. Zahtevajo pa kategorično, da se goriški pokrajin' vrne červinjanski okraj in priključijo še hribovski kraji nad Čedadom. Ti hribovski kraji nad Čedadom predstavljajo Slovensko Benečijo.
Pametno bi res bilo združiti vse Slovence v Italiji v eno samo pokrajino! Zanimivo bo, kakšno stališče do tega predloga bodo zavzele ostale stranke, ki tvorijo vladno koalicijo. Zamisel bi bila ostva.rlji-va, če 'bi nanjo pristala še največja, to je demokrščanska stranka.
'Diskusija o deželni avtonomiji postaja vse dalje zanimivejša, kajti slej ali prej bo tudi vlada morala zavzeti svoje stališče in rešiti to vprašanje, ki tako živo zadeva življenje naše pokrajine.
slovenščine, ki je ne obvlada.
Toda frontaški župan in svetovalci, razen enega, so sklenili morda tudi iz posebnih ozi-rov, da je treba tega tajnika obdržati.
.S tem so frontaši še enkrat pokazali, koliko veljajo njihove trditve, da zahtevajo spoštovanje našega jezika povsod, kjer nam prl-tiče!...
'Narod naj sodi!
Fozop Steuerjancil
Pristojna oblast je odredila, da se bo prihodnjega februarja vrši! v Steverja-nu tridesetdnevni tečai za obrezovanje trt i-n vinograd.n:-štvo sploh.
V1	tečaj bodo sprejeli dvajset mladeničev, ki ne smejo biti pod 16. letom starosti. Prošnjo za sprejem je treba predložiti do 12. februarja na Kmetijski inšpektorat v Goric5. Ta inšpektorat nudi vsa tozadevna pojasnila.
V	prošnji je treba navesti vse o-sebne podatke, zlasti še šolsko izobrazbo.
Ker gre za važen tečaj, svetujemo, da se števerjanski fantje tako5 pobrigajo za stvar in se prijavijo polnoštevilno!
Oslauie pri Gorici
Ko smo pred nedavnim črtali v »Demokraciji« dopis iz Steverjana s predlogom za raztegnitev vodovoda z onstran meje do Steverja-na, nam je šinila v glavo misel, da -bi'se tisti vodovod pravzaprav dal potegniti tudi do Oslavja in Pevme. Seveda le za primer, da bi iskanje vode, ki ga je goriška občina začela, ne pokazalo uspeha.
Vlada je dala goriški občini prispevek za plačilo vode, ki ,jo ta prejema ■- onstran meje. Prav -lahko bi dala prispevek še za napeljavo vodovoda do Steverjena, Oslavja in Pevme!
Pozor živinorejci!
Pretekli teden se je dogodilo, da je g. Andreju Levpuščku iz Pevme pri Gorici poginilo ena za drugo kar pet glav živine. Vzroka te težke nesreče niso še mogli ugotoviti niti živinozdravniki!
Gospod Levpušček je dober in pameten posestnik, ki na svojo živino dobro pazi, pa je kljub temu hudo prizadet!
Zato opozarjamo vse živinorejce, naj še bolj skrbno negujejo svojo živino in nanjo pazijo.
Ker pa se je v nekaterih krajih pokrajine pojavila rtugi slinavka, je prefekt izdal ukaz, da mora .biti vsa živina v krogu 500 metrov od hleva, kjer je 'bolezen nastala, takoj cepljena. Na trg ne sme nobena glava živine, če ni spremljana z zdravniškim potrdilom cepitve.
Kriza brezposelnosti v tržišhih ladjedelnicah
V	tržiških ladjedelnicah se p> javlja nova poostritev brezposelnosti, ki bo imela svoj višek v prihodnjem mesecu februarju, ker .prav za takrat primanjkuje dela.
V	ta namen so se vodstvo ladjedelnic in sindikalne organizacije spo-
Še o krivičnem izgonu naših otrok iz slovenske šole
V. verigi krivic, storjenih našim otrokom, katerim prepovedujejo c-biskovanje slovenskih šol in so jih iz teh izgnali z izgovorom, da s-) se njihovi starši izrekli za Italijane, ker so izvajali pravico opti-ra-nja za ohranitev italijanskega državljanstva, je še en poseben člen, ki jasno dokazuje in potrjuje krivico. Gre za- otroke tistega očeta, ki je .umrl, predno je rok za opti-ranje potekel. Te osebe niso namreč izgubile italijanskega- državljanstva! Tako določa- neka okrožnica ministrstva za pravosodje od leta 1953, ki je -bila poslana vsem županom z ukazom, da morajo gori navedene umrle osebe smatrati kot italijanske državljane in izdati tozadevni državljanski list.
In ker so po zakonu št. 555 od 13. 6'. 1912 mladoletni otroci staršev državljanov tudi italijanski državljani, jasno sledi, da so otroci gori navedenih primerov, italijanskih državljanov, umrlih predno je rok za optiranje potekel, italijansko državljanstvo ohranili, ne rla bi jim -bilo treba optirati. Ti otroci imajo torej pravico obiskovati slovensko šolo in jih zloglasna okrožnica ne zadeva!
Dolžnost šolskih oblasti je„ da krivico vsaj v teh primerih nemudoma popravijo!
Prizadeti pa lahko od župana zahtevajo državljanski list za te vrste otrok, sklicujoč se na gori omenjeno ministrovo okrožnico.
razumeli, da podaljšajo do 27.. aprila rt. 1. veljavnost lanskoletnega dogovora, kateremu je vodstvo zniža-
lo	urnik dela lepemu, številu delavcev. Letos jih bo 2800 z znižanim urnikom dela, delali bodo namreč samo 24 ur tedensko, a zaradi tega bodo prejemali dopolnilno plačo.
Taka rešitev je pa seveda le začasna. Želeti bi torej bilo, da bi ladjedelnice prišle do novih naročil, ki bi omogočile polno zaposlitev delavstva, ti pa do svojih normalnih plač.
Smrtna kosa
V	'Rupi, občina Sovodnje, je v ponedeljek 24. t. m. umrl g. Leopold Maraž, star komaj 58 let.
Pokojnik je -b.il narodno zaveden in zelo značajen mož.
Njegovim preostalim, hčerki učiteljici in drugim, naše iskreno sožalje.
Vlada ZDA je darovala Jugoslaviji 425.000 ton pšenice kot izredno pomoč za težko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Jugoslav-ija Z izkupičkom, ki ga bodo dobili pri prodaji pšenice, bodo gradili nove ceste po Jugoslaviji.
Za poslovno leto 1954-55 so ZDA že obljubile Jugoslaviji 850.000 ton pšenice, kar predstavlja dobri dve tretjini vsega primanjkljaja žita.
Sklenili so tudi zelo ugodno pogodbo za nakup bombaža v Ameriki za okrog 10 milijonov dolarjev. Ta bombaž bo Jugoslavija plačala s svojim izvozom šele takrat, ko bo to omogočila jugoslovanska plačilna bilanca.
IZMENJAVA FILMOV -Pred kratkim je bil dosežen sporazum o 'izmenjavi sovjetskih i-n jugoslovanskih filmov.
iZ Italijo vodi Jugoslavija podobna pogajanja za nakup filmov italijanske proizvodnje. V ta namen je že prišla v Italijo posebna jugoslovanska komisija, ki .bo pregledala najnovejše .italijanske filme.
Tudi z Mehiko se pogaja Jugoslavija za zamenjavo filmov in za skupno snemanje.
POŽAR V VLAKU
Prav zadnji dan lanskega -leta se je na potniškem vlaku Beograd -Skopje zgodila zaradi neprevidnosti nekega potnika velika nesreča, pri kateri je bilo poškodovanih 31 potnikov, eden pa je umrl.
V	nekem prenatrpanem vozu se je razlila posoda bencina, ki je bila pod- sedežem. Bencin se je hitro .razlil po celem vozu. Neki potnik, ki ni opazil gorilne -tekočine po •tleh, je vžgal -cigareto in vrgel vžigalico na tla. V trenutku je plamen zajel vo-z in potnike. K sreči je samo en potnik podlegel težkim opeklinam.
IZVOZ IZ VOJVODINE
V	avtonomni pokrajini Vojvodini je v živem razmahu kmetijstvo in živinoreja. Vojvodina je bila
Kako učiti na osnovnih in drugih šolah
Pred kratkim je minister za prosveto izdal posebno okrožnico v zadevi izvajanja- šolskega programa, tako na osnovnih, kakor na drugih šolah. Okrožnica pravi, da so učenci na osnovnih šolah preveč podvrženi pritisku izvajanja programa, kar škod-uj-s njihovemu zdravju, zaradi nežnih let. Zato opozarja minister na nujnost, da se tak sistem skoro zaporednega pouka skozi štiri ure popravi tako, da se učencem nudi po več odmorov, med katerimi jih učitelji morajo voditi k razvedrilu in ne pustiti same. Ja posedajo in premišljujejo na tež-keče in muke
Okrožnica, pa se nanaša, kot smo povedali, tudi -na srednje šole do konca liceja, in sva-ri, da se mora program izvajati na tak način, Ja dijiakov -ne -muči in izmuči. Zlasti svari okrožnica pred preobilnim nalaganjem učenja na pamet, ker tak sistem poučevanja je zdravju dijakov zelo kvaren, poleg tega, da ni niti najmanj dobro sredstvo- za v-zgojo in izobrazbo. V mnogih primerih -pa je ta-k način šole le dokaz vzgojiteljeve nepripravljenosti • in pedagoške nezmožnosti,
V	resnici moramo ministrovo o-krožnico pozdraviti kot -potrebno opozorilo in svarilo vsem vzgojiteljem na1 šolah vseh- vrst, na katere se nanaša. Šolski programi so res težki in preobširni. Otroci v osnovnih šolah hudo trpijo zaradi dolgih ur pouka, potrebujejo več čistega zraku in veselega razvedrila. Zato jim je treba dati več -odmore, mec^ poukom pa izvajati program z materinsko ljubeznijo in ljubeznivo besedo, recimo z materino strogostjo in ne s pretirano disciplino! V nekaterih krajih so že uvedli pouk na odprtem, seveda v toplem času. Drugod pa so uvedli pouk s sodelovanjem kinematografije in televizije. V obeh primerih, zlasti pa v drugem se je izkazalo, da so o-tr-oci zelo pozorni, ker jih program, 'zaradi načina izvajanja, zelo zanima in tudi razveseljuje.
Domače vaje za osnovnošolske učence so eno najprimernejših načinov pra-vilne vzgoje. Ena sama mala vaja, kot ponovitev -tega, kar je -bil predmet istodnevnege pouka v šoli, zadostuje, in še ta- lahko večkrat odpade.
Na srednjih šolah pa je tudi zadeva izbire programa zelo važna. Dogaja se, da se dijaki uče predmeta-, ki jim nikakor ne bo v živ-
vedno žitnica Jugoslavije. Danes pa zalaga z mesom lep odstotek domačega in tujega trga. Samo v lanskem letu so iz Vojvodine po železnici izvozili 4567 vagonov prašičev ali 288 tisoč glav. In to je samo izvoz prašičev.
Da bi pospešili živinorejo i-n -trgovino z mesnimi proizvodi, so sklenili zgraditi v -tej avtonomni pokrajini šest velikih modernih klavnic s skupno zmogljivostjo 85 tisoč 750 glav goveje živine, 530 tisoč prašičev in 122 tisoč 500 ovac.
TRGOVINSKI ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN RUSIJO
V	začetku ‘januarja so v Moskvi podpisali trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Sovjetsko -zvezo. Sporazum, ki velja za eno leto, predvideva izmenjavo blaga za 'skupno vrednost 20 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala meso, tobak, predivo, sodo, tekstilne izdelke, u-važala pa bombaž, surovo nafto, bencin in papir za časopise.
JUGOSLOVANSKI IZVOZ Lansko leto je znašal celoten jugoslovanski izvoz približno 75 milijard dinarjev, uvoz pa okoli 100 -milijonov dinarjev. Primanjkljaj zunanje trgovine je -torej znašal 25 milijonov.
JUGOSLOVANSKI STROKOVNJAKI V BURMI
Skupina jugoslovanskih strokovnjakov -se že da-lj časa mudi v Burmi pri raziskovanju' rud. Odkrili so že važna ležišča bakrene rude.
Drugi strokovnjaki pa izsleduje-jo načrte za gradnjo hidrocentral v -Burmi.
Videti je torej, da teži Jugoslavija za gospodarskim sodelovanjem z Burmo in Indijo.
28-LETNI MLADENIČ, PRIMOREC, bivajoč v -Nemčiji, z dobrim -zaslužkom, želi spoznanja s 17 -25-le-tno gospodično za ženitev. Stroške za pot, listine, potni list krije sam lahko tudi vna prej. — Naslov v upravi lista
ljenj-u niti posredno služil. In vendar jim profesor prav -tega predmeta često nalaga največ učenja na -pamet.
Sicer pa mora tudi ministrstvo program za srednje šole v marsičem spremeniti. Kar se pa tujega jezika tiče, prepustiti izbiro ravna teljskemu svetu, po zaslišanju dijakov in njihovih staršev.
Osnovnošolska in srednješolska vzgoja otrok in mladine je velikega socialnega pomena, ker se prav tu pripravljajo bodoči značaji. Kakor ravna šola z učenci in dijaki, tako bodo učenci in dijaki v življenju rav-nali sami s seboj in z dr-už • -bo! Naloga vzgojiteljev je sicer težka in polna odgovornosti, zato pa tudi moralno zaslužna in častna-. Posvetiti se je treba temu poklicu nesebično in z vzorno požrtvovalnostjo!
Važno je torej to, da je minister sam sprevidel potrebo, da- se na o-snovnih in na srednjih šolah učence pra-vilno poučuje po načinu, ki je najbolj prikladen- za dobro dojemanje. Ne da bi bili. -niti na o-snovnih, niti na srednjih šolah u-čenci in dijaki z učenjem tako preobloženi, da bi -to škodilo zdravju, poleg tega.,- da bi se ne mogli zaradi preobilnosti ničesar dobro naučiti.
Pridnost in marljivost učencev in dijakov prepogostokrat zadene ob vzgojiteljevo neupravičeno strogost, ki jim vzame veselje in možnost napredovanja!
Sb o izgubljeni lastnini v tujini
iZ ozirom na določila zakona od 20. okto-bra 1954, št. 1016, glede prijave italijanskim državljanom v tujini. po členih 74 in 79 mirovne pogodbe vzete lastnine, moramo pojasniti še sledeče.
Gori navedeni zakon se sklicuje na onega od 4. julija 1950, št. 590, in pravi, da prijave, ki so bile napravljene po določilih tega zakona, so pravilne in pravno veljavne. Ta zakon od leta 1950 je bil namreč izdan prav s pozivom na prijavo v tujini izgubljene lastnine, z namenom, da jo vlada plača odnosno odškoduje.
Tisti zakon od leta 1950 pa je prišel ob veljavo, ker vlada ni tekom enega leta od nj-egovega vstopa v veljavo izdala natančnih do-ločil za izplačevanje vrednosti, kot jih vsebuje šele zakon od 20. oktobra 1954.
Na vsak način svetujemo vsem prizadetim, naj se pozanimajo, kje leži njihova prejšnja prijava! Morda so bili napravili prijavo že leta 1949, ko je -šlo za premoženja na odstopljenem ozemlju. Dobro je, da se prizadeti pravočasno pobrigaj > za usodo njihovih vlog, kajti 1. marca t. 1. poteče rok za prijavo!
Vemo, da so nekaterim uradno že sporočili, da je mešana italijan-sko-slove-nska komišija sama odstopila take prijave pristojnemu rim skemu ministrstvu, češ da gre za lastnino, ki spada v okvir členov 74 in 79 mirovne pogodbe!
Trst gleda in čaka
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vprašanje carinske ureditve našega področja in vprašanje mednarodnega prometa skozi naše priste nišče sta tesno povezani. Integralna prosta cona za vse pristanišče b vendar pomenila, da zahodne države lahko plačajo del pristaniških in prekladalnih stroškov s svojimi proizvodi, ki bi jih -naše ozemlje kupovalo za potrebe svojega prebivalstva. (Poleg tega bi prosta cona znatno pocenila razne luške manipulacije. Tujci to prav dobro vedo i,n zato opazujejo. Ce bodo videli, da se jim izplača, da se rtu širokogrudno- odpirajo vrata, skozi, katera vod-i pot s celine v prekomorski svet in obratno, potem se bodo posluževali naše pomoči, v naspro; • nem primeru se bodo dokončno c-brnili drugam.
V	tržaškem primeru je torej nadaljnje odlašanje rešitve nakazanih osnovnih problemov zelo nevarno. Zediniti se je treba na tistih osnovah, ki so najenostavnejše i-n iso najbolj v skladu z -naravo in pjosebnim pravnim px>loža-jem našega -področja. Samo takšne' zamisli bodo lahko hitro in brez ovir uresničene. Mislimo, da sta čim širša samouprava italijanske cone nekdanjega Svobodnega tržaškega o-zemlja in premaknitev italijanske carinske meje na črto Timav - Gr mada edini dve zahtevi, ki odgovarjata tem pogojem. To je neposredni cilj, za katerega dosego je treba -zbrati vse razpoložljive sile. Bolj zapleteni in časovno oddaljenejši načrti imajo itak čas, s katerim Trst, ki mu gre za biti ali ne
I	biti, ne more razsipati.
GOSPODARSTVO|
Spomenik padlim v Sovodnjah
IZ S L O V E N I JE j
AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI
Kaj je socializem in kako se gradi?
-j Glej tudi »Demokr.« št. 1, 2, 3 1.1)
4. Nova gospodarska politika
(1952-1954)
Nove gospodarska politika, kakor je to v navadi pri komunistih še od Leninove NEP dalje, je stvarno zgolj umik režima pred velikimi notranjimi in zunanjimi težkočami.
Ne smemo pa pozabiti, da ta orjaški korak nazaj ni nikoli prekoračil določenih ideoloških meja. .Zavrženje dolgoročnega planiranja ni pomenilo obnove zasebne gospodarske pobude po mestih, kakor tudi dekolek-tivizacija ni pomenila vrnitev razlaščene zemlje kmetom, pač pa /zgolj vrnitev tistega dela posesti, ki ni prekoračil določenega maksimuma in ki ni zahteval uporabe najemniške delovne sile.
Enoletno planiranje
Z enoletnim planiranjem so pričeli januarja 1952. Uvajali so ga z zakonom o načrtnem upravljanju narodnega gospodarstva. Načrt je predpisoval enoletno usmeritev gospodarskega razvoja države na podlagi tako imenovanega »osnovnega razmerja proizvodnje in porazdeli • tve dobrin«. Predpisoval je med drugim naslednje »osnovne p rop or-nije«: 1) Obvezni minimum izkoriščanja proizvodne zmogljivosti vsake gospodarske panoge; 2) minimalni sklad mezd, ki odgovarja izkoriščanju te zmogljivosti; 3) »povprečno odstotno mero akumulacije in socialnih skladov«, ali z drugimi besedami; določitev, kolikšen del dohodkov podjetja je treba u-porabiti za finančne naložbe- (splo-šnodružbene narave) in kolikšni del za »socialne sklade« (največji del -teh skladov je namenjen za vzdrževanje državne uprave, vojske itd.). Tako je načrt predvideval ne samo višino in strukturo narodnega dohodka, pač pa tudi .njegovo razdelitev v: potrošni sklad (mezde, plače) delavcev, investicij in »socialne sklade«. ^ razliko od prejšnjega sistema, državni preračun ne obsega več vseh dohodkov in izdatkov ,na/rodnega gospodarstva, 'pač pa samo tiste, ki so vezani na državno upravo in njene najosnovnejše naloge. (36)
Gospodarsko .nadzorstvo novega sistema je prevzela Narodna banka in njene podružnice, ki so držale v svojih rokah ne samo finančna sredstva vseh podjetij, pač pa celotno družbeno knjigovodstvo. Poleg tega je imela Narodna/ /banka monopol za dovoljenje kreditov, kakor tudi nadzorstvo nad zunanjo trgovino.
V /teku .1. 1953 so izvršili velike spremembe v osrednjem vodstvu narodnega gospodarstva.
Svobodna tržišča
V letih 1951-52 so pričeli z uvajanjem svobodnega tržišča za vse kmečke pridelke in industrijske -izdelke z izjemo nekaterih surovin. Jugoslovanski komunistični oblastniki so se na ta način vrgli v določenem obsegu h gospodarskemu zakonu ponudbe in povpraševanja, in to v okviru socialističnega gospodarstva. Ta korak predstavlja vsekakor najpomembnejši umik od sovjetskega sistema načrtnega gospodarstva.
Vrednost dinarja so zmanjšali 1. jan. 195-2 v razmerju do zlata in do dolarja (tečaj 1946: 1 dinar je 17,773 miligrama zlata ali 50 dinarjev za
1	dolar; tečaj 1952:	1 dinar je
2,96223 miligrama zlata a-li 300 dinarjev' za 1 dolar). (37) Tudi to šestkratno razvrednotenje vrednosti dinarja še daleč -ni dosegi) stvarne mednarodne vrednosti jugoslovanske valute.
Čeprav je novi sistem planiranja predstavljal ločitev od sovjetskega sistema, še vedno .trdno ohranja centralistično upravljanje narodnega gospodarstva. Ker so ga uvajali brez stvarnih in vsestranskih pri-
prav, je samo še povečal splošno gospodarsko zmedo.
/Najhujši polom je doživel komunistični režim v Jugoslaviji s kolektivizacijo. Medtem ko so komunisti meščanski red gospodarsko in socialno likvidirali brez resnejšega odpora v prvih povojnih letih, so se kmetje, ko so prišli na vrsto, sicer pasivno, zato -pa, uporno in, o-gorčeno uprli komunističnemu sa-mopaštvu in končno tudi zmagali. Z uredbo »o premoženjskih odnosih in reorganizaciji poljedelskih zadrug« z dne 30. marca 1953 je bil dovoljen razpust imenovanih zadrug. Za pičlih šest mesecev veljavnosti te uredbe se je število zadrug od približno 7000 /znižalo na vsega 2500 (38) in v naslednjem letu na 1258 (39) oziroma na število, ki je obstojalo pred začetkom množične kolektivizacije 1. 1948.
‘Novo agrarno reformo so izvedli po »Zakonu o zemljiškem skladu splošne ljudske imovine in o podeljevanju zemlje -poljedelskim organizacijam« -z dne 27. maja 1953. S tem zakonom so določili maksimum kmečke posesti na 10 ha, v izjemnih primerih do 15 ha. Ta agrarna reforma je prizadela le manjše število kmečkih posesti, okrog 90.000 (40), prinesla pa je vsega- 200.000 ha agrarnega sklada (41), kar najbolj prepričevalno dokazuje kako neznatno je bilo število kmečkih posesti z nad 10 ha zemlje. Kakor smo že omenili, je nova agrarna reforma imela namen, da prepreči ustvarjanje novih večjih posesti na podeželju, ki bi uporabljala najemniško delovno silo. Ta agrarna reforma nima s socialnimi ukrepi nobene zveze, z njo so oblastniki hoteli oslabiti vas, posebno pa njeno gospodarsko moč nasproti režimu.
Zanemarjeno poljedelstvo
Nova gospodarska politika na podeželju je v nekem trenutku dajala videz popolne preorientacije režima ,za dvig poljedelstva. Komunistični oblastniki so pridno priče-
li	govoričiti-- o desetletnem načrtu za k-meetijstvo in obetali v ta namen okrog 700 milijard dinarjev investicij za uresničitev tega- načrta (42), kar bi pomenilp, da bi poljedelstvo prejemalo letno okrog 70 milijard dinarjev za investicije i-.i pomoč. Te cenene1 komunistične obljube- pa so ostale — kot mnogo drugega — golo frazarjenje. Fantastične vsote so ostale mrtva črka na papirju. 'L. 1953 so namesto 70 milijard investirali vsega 6,4 mili jarde dinarjev. (43) L. 1954 pa so na papirju določili namesto novih 70 milijard plus 63,6 milijard dinarjev, skupno torej 133,6 milijard dinarjev, komaj 15,3 milijard a poljedelstvo in 8,5 milijard za poljedelsko industrijo. (44)
-Režim je kmetijstvu povzročil tako ogromno škodo, da je bil sam Tito primoran priznati: »Ni zgolj suša kriva za slabo letino v poljedelstvu.« (45) Ob isti priložnos’: je povedal, da je v obdobju 1950-53 Jugoslavija uvozila kmečkih pridelkov za 360 milijonov dolarjev. (46) Ce temu znesku dodamo vsoto najmanj 150 milijonov dolarjev, ki jih bodo uporabili v letu 1954-55 v iste namene (47), potem je Jugoslavija, poljedelska država, ki je pred vojno zalagala •» žitaricami in mastjo, pomemben del Srednje Evrope, samo v letih 1950-54 porabila za uvoz kmečkih pridelkov pol milijarde dolarjev. Ce to ni socializem in če to niso gradbene umetnosti socializma, potem je res prava nesreča, da teh »socialističnih pridobitev in kidričevskih umetelnosti« nismo deležni tudi mi, zamejski Slovenci. Sicer pa se g. Stoka et Ko. trudijo, da bi nas tudi s temi »pridobitvami« osrečili.
Pomoč Zahoda in tisti Marshallov načrt, ki ga je beograjski maršal še- 1. 1948 označil: »... za imperialistično politiko najslabše vrste, ki da pomeni zavojevati in vladati
političnemu in gospodarskemu življenju posameznih narodov v Evropi...«, to edino je rešilo Titov režim pred popolnim in dokončnim polomom. Igra usode pač! Do konca 1. 1952 je Jugoslavija (tudi po zaslugi Marshallovega načrta) prejela posojil v znesku 267,2 milijonov dolarjev (48) in 394,4 milijonov dolarjev pomoči (ne vštevši tu pomoč UN-RRe, vštevši pa tripartitno pomoč v letih 1952-53. (49) Čeprav nimamo na razpolago točnih, podatkov o skupnih posojilih in celotni, pomoči s strani Zahoda od ’. 1945 do konca 1. 1954, lahko z vso -mirnostjo računamo, da je Jugoslavija prejela v -tem obdobju najmanj eno milijardo 200 milijonov dolarjev. Ta pomoč je bila izredno visoka, gospodarski šušmarji režima pa z njo n-iti od daleč niso rešili problematike jugoslovanskega, gospodarstva, pač pa spravili državo pred konkurz. Cič pa ni za -barko! (Konec prihodnjič) M. S.
/PRIPOMBE:
(36)	B. Kidrič: »Les voies nouve'--les de 1’economie yougos!a-ve«, »Questions actuelles du
socialisme«, štev. 7, X., 1951, str. 1 - 36; B. Kidrič: »O nekih teoretičnih vprašanjih novega gospodarskega sistema«, »Komu/nist«, 1 - 2 jan. - marec 1952, Beograd, str. 42 - 69;
(37) G. J. Conrad 16/17;
(38) Titov govor v -Rumi, »Borba«, 28. 9. 1953;
(39) »Borba«, 23. 3. 1954;
(40) Referat Jovana Veselinovo, »Borba«, 22. 5. 1953; (41) isto;
(42) S. Vukmanovič: »O desetletnem načrtu«, »Borba«, 18. 2. 1953;
(43) »Ekonomska politika«, 11. 3. 1954, str. 203;
(44) Referat M. Markoviča, »Borba«, 6. 4. 1954;
(45) Titov govor v Rumi, »Borba«, 28. 9. 1953: (46) isto;
(47) Titov govor na Os-trožnem, »Borba«, 20. 9. 1954;
(48) »Borba«, 4. 11. 1952;
(49) »Les relati-ons de la Yougo--slavie de 1950 a 1953«, »Que-stions actuelles du sociali-sme«, št. 22,	1. 2. 1954, str. 153 - 160.
Spopad u Srednji Ameriki
(Streli v Panama - City so utihnili. 'Državnega predsednika Remona so pokopali. V neki drugi latinskoameriški deželi, v Gvatemali, še vedno piha od jeze državni pred sednik polkovnik Častilko Armas proti svojemu predniku Ja-kobu
KAgAGM, &
Arbenzu Guzmanu, ki ga je sam z orožjem pregnal iz dežele. V obe.n deželah kave, v Kostariki in Nika-ragui, je nekaj mesecev potekal besedni dvoboj med državnim poglavarjem Kostarike, Josejem Fi-gu-eresom, in predsednikom Nika-rag-ue, Anastaz-i-jem Somozo.
Besedni dvoboj med Nikaraguo, ki meri 120.000 kvadr. kilometrov
flehru na Kitajskem - Tito u Indiji
Kaj sta si ogledala in česa sta se tamkaj naučila?
Kaj je doživel indijski voditelj na svojem potovanju po Rdeči Kitajski in do kakšnih spoznanj se je dokopal, nam dokazuje sedanji njegov »Pohod korenčka« po Indiji. Morda bodo po povratku Tita tudi v Jugoslaviji prirejali podobne »pohode«. Posnemanje indijskega prvaka bi pomenilo vsekakor minimalno povračilo za tiste »pohode«, ki so rodili toliko zla. Morebitni Titov »Pohod korenčka« pa bi gotovo opravičil drago vožnjo...
»Mala sestra« indijskega prvaka, ki je 17 let mlajša, od njega in 8 let mlajša od znamenite predsednice OZN, madame Panditove, je v nekem članku napisala o svojem očetu tudi >to-le:
»Vedno sem svojega očeta visoko čislala, vendar je tridesetletna, borba pustila svoje sledove v njegovi duši. Vsako leto mu- je odvze-lo nekaj srčne topline in človeške prikupnosti... Njegovo obličje izraža trudnega človeka, ki ga neprestano poganja notranji nemir. Njegov smehljaj je danes smehljaj zagrenjenega' človeka, ki se skriva za krinko mogočnega predsednika vlade.«
Vsa osebna poročila o indijskem prvaku soglašajo ,s to sliko. Na višku svojih zunanjepolitičnih uspehov, v trenutku, ko se mudi pri njem Tito, s katerim sta- se kljub uradnim /zanikanjem — pogovarjala o osnovnih koncepcijah uresničenja »tretje sile«, po afriško - azijski konferenci, -ki je njegova zamisel, po raznih mednarodnih posredovalnih uslugah, doživlja Nehru težko osebno in notranjepolitično krizo, kakršne še ni dočakala mlada indijska republika.
Zlate ribice in še kaj iz Kitajske
Ko se je zadnjo jesen indijski predsednik vlade vrnil s svojega obiska v Rdeči Kitajski, je prinesel s seboj nekaj običajnih darov: dve progasti košuti (kitajski simbol za dolgo življenje), dva jastreba z rdečimi grebeni in sto zlatih ribic. S /ponosom je ra-zkazoval da-rova svojim prijateljem in tovarišem v vladi. Cesar pa takra-t ni razkazoval in kar postaja vidno oziroma glasno sedaj, to so njegovi v-tisi in misli, ki jih je prinesel iz Kitaj ske.
V	rdečem cesarstvu Mao Ce-t-un-ga je Nehru spoznal, kako se individualistične in nedelovne /brez-
brižnosti v narodu s prisilnim totalitarnim cepljenjem pretvarjajo v »napredne« delovne strasti. Videl je, kako se s pomočjo prisilnega dela — po vzorcih postavljanja t giptskih piramid — gradijo elektrarne, tovarne, ceste in železnice. Spoznal je tudi sredstva, s katerimi rdečim sužnje-m vte-pajo v -upognjene hrbtenice navdušenje, ponos in srečo. Na Kitajs-kem je spoznal udarno delovno silo azijskega boljševizma, delovno strast, ki jo on sam /že skozi vso leta poskuša zaman vzbuditi.
Prvi odmev tega spoznanja je bila njegova »ljubosumnost« nad komunizmom v splošnem i,n nad kitajskimi »uspehi« še posebej.
»Vse, kar znajo oni tam preko, znamo mi še bolje!« je javno zatajeval. Komunistom v svoji lastni državi pa je vzkliknil: »Vi ste proti Indiji, proti demokraciji in proti napredku! Rusijo in Kitajsko poznate, ne poznate pa svoje lastne domovine! Kan- mi delamo, ni slabše od tistega, kar delajo tam, n še metode pa so neprimerno boljše!«
/Nehru, nekdanji Gandijev -učenec in smrtni sovražnik vsake nasilne politi-ke, je govoril z veliko porcijo samozavesti, vendar mu je bilo jasno, da je že skrajni čas, da pred očmi vsega naroda dokaže, da so tudi na azijskih tleh demokratične metode boljše od totalitarnih, ker bo samo na ta način premagal indijski komunizem, ki v senci demokracije -dviga- rogovje.
Borba proti »morski tišini"
Najnevarnejši sovražnik vseh velikopoteznih Nehrujevih načrtov je globoka ravnodušnost indijskega na-roda, njegova le prevelika in nevarna -mirnost, ki jo je filozof Schopen-h-auer označil za »morsko tišino«.
Kmečko prebivalstvo Indije živi po 700.000 raztresenih vaseh, ki so organizirane /kot neznatne republike. Življenjska sila prebivalstva je komaj zaznavna, častihlepje je neznano. Skozi .zidovje verskih ritualov in kast, ločeni od sleherne stvarnosti, vodijo prebivalci že tisočletja zakoreninjeno »življenje, duhov«, ki je v diametralnem nasprotju z modernimi pojmovanji činkovitosti in zmogljivosti.
Nehru, ki je na tem, da Indijo vključi v mednarodno politi-ko, mora za vsako ceno osvoboditi indijsko kmečko prebivalstvo zastarelih spon »življenja duhov«, ker bo-
do v nasprotnem primeru spodleteli vsi njegovi načrti.
Nehru je na Kitajskem spoznal, da je mogoče doseči otipljive -uspehe pri moderniziranju države le z mobilizacijo množične delovne sile. Tega cilja pa ne. misP doseči z Mao Ce-tungovim bičem, pač pa z demokratičnim korenčkom. V Indiji vse govori o velikem »Pohodu korenčka«, ki ga pripravlja Nehru in o -katerem je tudi Tito s svojim spremstvom poučen. Kaj pa je »Pohod korenčka«?
Pot v vas -v znamenju korenčka
Naš vrtni korenček, ki ga s pridom uporabljamo v mesnih juhah, smatrajo v Indiji kot simbol mirne reformacije. 'Pred očmi ima Nehru socialistično državo, kjer vlada -blaginja in zadovoljstvo. To bodočo sliko bo Nehru prikazoval -indijskim kmetom. Ljudska sbl, s -katero želi v -najboljšem pomenu -besede kmetom soliti pamet, je dopovedati in prepričati jih o koristnostih modernih delovnih metod. -Pri svojem »Pohodu korenčka« se bo po-služil vseh propagandnih sredstev: gesel, transparentov, zvočnikov, filmov in sploh vseh priljubljenih pripomočkov totalitarnih vladavin ,za usmerjeva-nje množične psihoze z namenom, da izvede prav s totalitarnimi propagandnimi sredstvi svojo resnično demokratično, proti-totali-tarno -reformi,stično poli-tiko.
Z ameriško pomočjo in ameriškimi strokovnjaki je že v teku program za pospeševanje kmetijstva.
V	43.000 vaseh so postavili delovna središča, kjer poučujejo o metodah modernega poljedelstva. V teh središčih izurjene strokovnjake /bodo razmestili po vsej Indiji kot -učitelje modernega kmetijstva. Pričakujejo, da bo do -1. 1963 reforma zajela že 500.000 vasi.
Ali pa bo na-rod prisluhnil svojemu voditelj,u? Ali bodo propagandistična sredstva brez uporabe fizične grožnje tudi prepričljive? T« vprašanja si postavljajo indijski vo-diitelji — ne brez bojazni, kajti ti voditelji dobro vedo, da bo od uspeha ali neuspeha »Pohoda korenčka« odvisna usoda demokracije v Jugovzhodni Aziji. Vsekakor imajo ti voditelji še -trd.no ohranjeno vero v človeka in njegovo dostojanstvo, ker jih ne poganja sovraštvo in zavist, dinamika zgrajenih komunistov.
in šteje 1,1 milijona prebivalcev, in Kostariko s površino 49.000 kv. kilometrov in 760.000 prebivalcev, se je spremenil v odprto vojno. Tako vsaj zagotavlja Kostarika ,n i-sto je ugotovila tudi Medameriška preiskovalna komisija. Na severu dežele, ob reki San Carlos, so tuje čete vdrle v Kostariko in zasedle mestece Villa Quesada. Od tam pripravljajo napadalci oboroženi pohod v /glavno mesto San Jose.
■Napadalci vodijo s seboj traktorje in buldožerje ter gradijo z veliko naglico zasilno letališče. Kostarika je zaprosila Združene države za pomoč, ker državica n-inu lastnih oboroženih sil. Združene države so v sporazumu z Medams-riško komisijo obljubile štiri lovska letala.
Nikaragua s svoje strani zavrača obdolžitve, da bi njene čete vdrle ne ozemlje Kosta-rike in zatrjuje, da so mestece Villa Quesado zavzeli uporniki, ki -da se borijo proti lastni vladi in proti državnemu poglavarju Figueresu.
-Oba državna poglavarja, Figue-res in Somoza, bi rada pokazala svetu, kako se je treba učinkovito boriti proti komunizmu. P-ri tem pa uporablja,ta popolnoma nasprotujoče metode. Kostariko so že večkrat označili kot latinsko-ame • riško vzorno demokracijo, ki je komunizmu spodnesla vse glavne adute:	socialno zavarovanje je
zgrajeno, osebna, svoboda je zajamčena, zasebno spodbudo država spoštuje. Popolna svoboda vlada glede poklicnega izvrševanja vseh vrst.
V	poldrugem letu je kot predsednik vlade -Figueres ustvaril deželo, ki se je oslanjala -na zagotovljene socialne temelje. Nato se je umaknil v zasebno življenje. 'Ze čez dve le-t-i .nato pa so ga s 67 od sto glasovi izvolili za državnega poglavarja.
Anastazij *omoza .predsednik Ni-karague in severni sosed Kostarike, pa je izrezan, i,z drugačnega lesa. Ta vlada s pomočjo svoje zasebne vojske. Ugaja mu »trda roka« in zasleduje častihlepne cilje. Vsa srednjeameriška komunistična ognj-išča bi rad pokončal s silo. Pravijo, da je lastnik ene -tretjine zemlje v Nikaragui. Poleg tega drži v rokah glavne monopole kave, kinina in cementa. V Združenih drža-vah so še pravočasno spoznali njegove prave namene. Niso ga o-borožili zato, da bi ga pojačali za n-apad na Kostariko, -pač pa zato, da bi v dežel-i imeli oporišče po suhem v območje .panamskega pretipa. Zaradi -ravnotežja so Američani tudi Kostariki dobavili nekaj ■lovskih letal.
Spričo tega pa se je nadutemu Somoz-i nos zafrknil in nakupil je na Švedskem 25 lovskih letal, ki jih je poslal na Kostariko, kakor kažejo najnovejša poročila.
Verjetno je, da bo spor ob prizadevanjih Združenih držav kmalu zopet poravnan.
VI. PLESNA ČAJANKA SOD
bo 30. jan. ob 17. uri v ulici Machiavelli 22-11. — Vabljeni!
OD TU IN TAM
Najvišja žena na svetu je gotovo Švicarka Claude Kogan. V resnici meri v višino komaj 153 cm in tehta komaj 50 kg, vendar se je povzpela na 7700 m visoko goro Cho-Yo, kar pomeni svetovni rekord za hribolazce. Gospa je članica fran-cosko-švicarske ekspedicije na Himalajo, ki jo vodi Švicar Raymond Lambert. Ekspedicija je na potu domov.
<* * *
V	zgodovini sovjetske diplomacije se je prvič od Cičerina dalje zgodilo, da se je ob novoletnem sprejemu pri švicarskem državnem predsedniku prikazal sovjetski poslanik namesto v uniformi v fraku s cilindrom na glavi.
lll[IIH!lllllltllllllllllililllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIII]llllll]|]llllllll1l!IIIIIIJII[llllllillllll1llllllllllll!llllllllllllll]llll1lllllllll!lllllllllllll]IIIIUJIHIIIIIIIIIlilllllll[lllllllll1lllll]llllillJlllllllllll
IDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll/llllinilllllllllllllDIIIIII
POD ČRTO
„MINIMI ZEM“
/Ples za svetovno prvenstvo je bil pri kraju. Joco z Rocola je s svojimi 78 urami, 12 minutami in 8,4 sekundami neprekinjenega vrtenja osvojil svetovni rekord. Iz dvora-ne v -Skednju so -se valile -množice ljudi, ki so tulile od navdušenja. V stranski sobi so popolnoma izčrpanega zmagovalca položili na posteljo.
Ko je ponehal prvi naval, je vstopil majhen, popolnoma izsušen gospod 'z orjaškimi roženimi očali k /postelji in postavil poleg sebe majhen kovček. Nato je na kratko spregovoril: »Dovolite!« — Iz kovčka je zloži-l -številne majhne in čudno oblikovane inštrumente, s katerimi je na izreden način preiskoval /telo svetovnega prvaka, posebno pozorno pa njegovo glavo. Nekaj si je zapisoval in pri tem godrnjal z zadovoljnim - nasmehom: »Izvrstno.« Svetovno prvenstvo ie seveda zahtevalo tiskovno konferenco. Ta konferenca je /bila urad-
no dovoljena /tudi z one strani, kjer poznajo dovoljene i,n nedovoljene -tiskovne konference. Časnikarjem je izsušeni gospod povedal to-le:
»Merjenja, ki sem jih pravkar i-zvršil na plesalcu, ima-jo namen, da z njimi določim rekorderjevo duševno raven. Moja teorija, ki sem jo krstil .minimizem’, ,se je tudi v tem primeru odlično izkazala.
Človek v svojem bistvu ni nič drugega kot stisnjena razstrelilna snov, v posebno tvorbo oblikovan pokal,n-i plin. To nepobitno pojasnjujejo njegova- stremljenja po najvišjih -zmogljivostih na vseh področjih, pa naj .gre pri tem že 'a prečkanje oceanov in obe-h tečajev, za tekmovanja, kdo bo pojedel več kranjskih klo-bas, ali za tekmo, kdo bo postrelil deset tisoč zajcev ali pa ljudi.
Enkrat pa mora nastopiti trenutek, ko bodo fizične možnosti z najvišje napore izčrpane. Telesne zmogljivosti bodo nekoč na vseh področjih dospele do skrajnih me-jš. Nove najvišje tvornosti bodo
zopet mogoče, če se bo tudi gradnja telesa popolnoma spremenila, /to se pravi .izgradila’, -kar pa tudi ob udarniškem delu zahteva daljšo dobo časa; to je čas, ki ga ni moči, več i-z-boljšati niti ,s -sta-hanovskimi napori. Nihalo človeških nagonov po čim večjih zmogljivostih bo za-kolebalo v nasprotno smer. Namesto stremljenj po najvišjih zmogljivostih- /bodo nastopila tekmovanja, za najmanjša prizadevanja. To je .minimizem’, kateremu s polno pero nevzdržno jadramo nasproti v smeri vzhod - -zahod. Splošno reakcionarno človeško mnenje, da nas premočrtni razvoj razuma- pripelje med bogove, je neke vrste optična, prevara. Prev nasprotno je res. Taka pot vodi med idiote. Ce se človek v prostoru giblje premočrtno, neskončno daleč in vedno naravnost, bo končno zopet dospel na izhodišče. To je splošno znana resnica na Vzhodu, kjer so že -neštetokrat zopet prispeli na izhodišče.
Ce se -to premočrtno premikanje dogaja g neznansko -hitrostjo, čemer se v naših časih tempa pribli-
žujemo /z veliko -hitrostjo, potem bo tekmovalec nuj-no -trčil z -nosom naravnost v svojo zadnjico, -in tudi to se je na Vzhodu že zgodilo. Zato ni nič čudnega, de pri .naprednem človeštvu’ kot celoti najvišje ra-zumništvo i-n absolutna neumnost pogostokrat trčita skupaj, ker sta si končno oba elementa istovetna. Da nekdo izvrši izredno ne-umnos*, je potrebna izredna inteligenca. To dokazujejo vsi diktatorji, ki so za časa lastne diktature nedvomno naj inteligentnejši stvor v državi ze po ustavi; sprevržejo pa se v največje -tepce v trenutku, ko obrnejo pete -navzgor, zgorijo v bunkerju, za vedno -zaspijo v postelji po volji svojih tekmecev a-li pa...
Dejal sem že, da zahteva napredni’ del človeštva v i-nteresu samoohranitve z vsem poudarkom, da se napredno’ razumništvo ukvaria le -z minimalnimi prizadevanji. N. pr. tekmovanja partijskih govornikov, ki naj ugotovijo, kdo lahk o najdlje vleče množične štrene iz ust, je že kombinirana najvišja fizična zmogljivost ,z najmanjšim du-
ševnim naporom. Tem štrenam pravijo pri nas od Novega leta dalje tudi .socialistična iniciativa’.
Ples za svetov-no prvenstvo, recimo rdeče revolucije, povezuje zopet najvišjo fizično zmogljivost z duhovno najmanjšimi napori. Ti najmanjši napori so prav v primeru našega plesnega rekorderja izredno pomembni in obetajo najboljša pričakovanja. Minimizem pomeni .povratek /k naravi’ ali — če hočete — .vrnitev v ra-j’, ki je lan--ko tudi rdeče -barve. Pri tem je značilno, da /tudi najnatančnejše analize pojma ,rdeči raj’ ne kažejo nobenega sledu pojmov:	.udobje’,
,brezskrbnost’, ,prostost’ in vse */». kar pod besedo ,raj’ razume reakcija.
Posebno veliko pričakujem n. pr. od minimističn-ih stremljenj državnih oblasti in številnih organizacij na Vzhodu ki so izdelale že epohal • no pomembno tehniko najmanjšega doprinosa ob največjih izdatkih (petletke, poljedelske zadruge, industrializacija. socialne pridobitve itd. itd.). Tudi pri nas se ta strem-
ljenja na .napredni’ strani s pridom uveljavljajo.
Vzemimo vzhodno umetnost. Tekmovanja navzdol so že danes izredno prepričljiva. Tu že vladajo minimisti (s čemer so označeni tako tvorci kot njihova dela).
Zelo važni simptom' so tudi rekordi stradanja in revščine. Temu športu vsekakor pripada minimi--stična prihod,n-jost.
-Olimpiada leta 2000 bo potekala v znamenju atomske du-hovne razkroje valnos ti. Se pred-tem /bodo v Moskvi -uvedli negativistično Nobelovo nagrado za utrjevanje življenjske ravni na številki: O.«
»To je strašno; saj bo padlo vse na glavo,« je Vzkliknil eden izmed navzočih časnikarjev.
»Manj strašno kakor mislite,« je odgovoril učenjak.
.Svetovni plesni mojster si je- o-pomogel in se dvignil. Dve sto topov na oni strani Škofij je oddalo dve sto strelov tekmovalcu na čast in v slavo pohodu v komunizem, pravilno v minimizem.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Memorandum in mi
2e nekaj tednov čiitamo v tukajšnjem »Piccotu« podrobnosti o tem, kako na področju B kršijo besedo in duha londonskega »memoranduma«, seveda na škodo Italijanov.
»Piccolo« in njegovi zastopajo včasih neprikrito stališče, »kakor ti meni, tako jaz tebi«. Sodeč po tem, naj med narodi ne velja nače lo vzajemnega spoštovanja, ampat načelo maščevanja in osvete po tistem izreku »Stare zaveze«; »oko za oko, zob za izob«. Italijansko u-.stavo ter načela o človečanskih pravicah', za katera so se borili stanovitelji Organizacije združemh narodov, naj bi zavrgli v ropotarnico, nas pa kot v času požiga »Narodnega doma« izročili dobri ali slabi volji italijanskih političnih o blasti, ko da bi bili mi odgovorni za to, kar se dogaja brez našega pristanka' in gotovo proti naši volji na področju B.
'To se dogaja, toda kdo nam jamči, da se vse to dogaja tudi tako, kakor to opisuje »Piccolo«?
Kdo nam jamči, da v svoje opise, čeprav so morda' v dobri veri. kar navadno niso, ne vrivajo tudi netočnosti in pretiravanja?
Kdo nam more jamčiti, da v naglici izrečena in napisana vest ne krije v sebi najtežje potvorbe resnice in s tem najhujšo krivico?
'Daleč smo od tega, da bi podcenjevali svoje nasprotnike. Prvi smo pripravljeni v .polnem priznati proizvode italijanskega, uma ter srno pripravljeni sprejeti tudi včasih varljivi sijaj, italijanske preteklosti. Ali prav zaradi tega moramo Italijane opozoriti na to, da je u-veljavljenje načela maščevanja kol sredstva za zadovoljitev nacionalističnih teženj najnevarnejše orožje, ki bi si ga kdo mogel zamisliti.
V ameriškem in v angleškem svetu velja načelo, da je treba prenehati z oboroževanjem nacionalističnih idolov. Nacionalizem in sklicevanje na preteklo slavo je bolj kot kdajkoli doslej nesodobno. Vsak narod si s svojim delom dan na dan mora znova zaslužiti svoje mesto pod soncem, ne sme si pa tega mesta prigraditi s sklicevanjem ne preteklost in z blatenjem drugih.
O tem nam daje primer pisanje Diega 'De Castra, kjer zagovarja u-stanovitev velike Furlanije s središčem v Ogleju. Dela namreč značilno razliko med Slovenci ob Nadiži in nami. 'Pravi, »da so oni domačini, dočim Slovenci okoli Trsta to niso«. Mi torej nismo domačini, ampak priseljenci. Za nas torej nič ne pomeni, če so naši priimki žc štiri sto let zabeleženi v matičnih ‘knjigah naši-h cerkvd. Domačini so,
re in politike možna diametralno nasprotna mišljenja, ki imajo več-m -opravičenost kot pojmovanja klasičnega konvencionalizma. ,
Tega ne pišemo zato, da bi pobijali -take že preživele predsodke. IT-piramo se pa, če kdo s takimi že preživelimi predsodki hoče opravičevati raznarodovanje, ki ga prav s takimi trditvami pripravlja.
Saj prav najnovejši izsledki o Keltih kažejo primer težkih duševnih motenj, ki nastanejo, če kje z nasiljem spreminjajo narodnostno obeležje. Ce nekdo ljudem vsili o pustitev lastne narodnosti, poruši s tem vse temelje, na katerih počiva družbeni red področja, na katerem ti ljudje živč. Ti ljudje pa -tudi nikoli ne postanejo popoln^ pripadniki prevzete narodnosti, sestavni del duše in telesa narodne skupine, v katero so prešli. Tako so tudi Kelti, s tem da so prevzeli romansko obeležje, svoji umetni romanščini dali svoje keltsko obeležje. Današnji Francozi govore sicer romanski jezik, toda v tem romanskem jeziku uporabljajo keltsko sintakso. Nekaj podobnega je opaziti v nasprotujoči si miselnosti Tržačanov in Italijanov. Tržačani po svoji pretežni večini govore resda italijansko. Toda njihova miselnost je nalik slovenski. Katero koli tržaško hišo obiščemo, lahko po nošnji, po hrani in po načinu mi-
šljenja in izražanja) opazujemo, la so to ljudje, ki se izelo in bistveno razlikujejo od Italijanov, ter se morajo že zelo .potruditi, da bi se izražali v pravilni italijanščini.
Ti ljudje pa, ki so si navado u-porabe italijanskega jezika le 'izposodili, pridejo prej ali slej do zavesti, da ta njihov vsiljeni narodnostni čut ni naravni plod nevsi-ljene družbene skupnosti ih bodo prej ali sjej skušali pobegniti iz te družbene skupnosti. Težnje' po povratni miselnosti .se torej najraje prebude v krajih, ki so umetno iztrgani iz zveze s svojim narodom.
V času, ko itak že siromaštvo poganja zgovorno propagando za komunizem, ne more biti nič nevarnejšega kot lahkomiselno vzdrževanje kulture zametka narodnostno -družbene neurejenosti. Prav -to pa počenjajo Italijani, ko se lahkomiselno dvigajo proti narodnosti, ki jim ni nikdar storila nič zlega.
.Razumljivo je, da jih boli vse tisto, kar so v zadnjih 40 letih izgubili. Toda mi jim tega gotovo n-smo želeli. Ce je1 pa njihova pro'.l-slovanska politika rodila že take plodove, ali ne bi tedaj bilo bolje zanje in za nas, da to spoznamo in da poiščemo pot in način, po katerem bi naši nadtisočletni skupnos-.i našli tistega izraza, ki je edino primeren in edini prikladen za pomirjen je duhov.
TRŽAŠKI PREPIHI
Zakaj na kratko če gre tudi na dolgo
Znanci, ameriški Slovenci iz Chi-kaga, so se najavili-na obisk. Najprej je prispela brzojavka iz Rima, od koder so nam sporočili, da bodo naslednjega dne v Trstu. Nato brzojavka iz Milana, s katero so nam javili, da pridejo jutro kasneje. Zatem telefonsko sporočilo iz mesta, dr se odpeljejo ob 9,30 ,z openskim tramvajem. Okrog 10. ure so bili končno tu.
'Seveda smo se vsi razveselili e-meriškega obiska. Zena je pripravljala odlično kosilo. Spalnico sva izpraznila. Čeprav nam znanci .niso sporočili, koliko časa se nameravajo zadrževati pri nas, sva le1 računala na nekaj dni njihovega bivanja. Kmalu pa sva zvedela, da nameravajo odpotovati še isti dan. Da morajo biti že naslednje Jutro v Ourihiu, kjer imajo napovčdan sestanek.
Nato so nam pričeli pripovedovati o svojem potovanju. Iz Chika-ga so odleteli v Kalifornijo, nato na Havajske- otoke, od tam v Avstralijo, Indijo, Egipt in Italijo, stalno ,z letalom in sedaj so tu. Iz Curiha nameravajo v Pariz, od tam v New York, kjer bodo prestopili na letalo za Chikago. Tako bodo zaključili polet po svetu. Dejali so nam, da se želijo čimprej vrniti, ker da so jrotrebni temelji-
Javna dela v nabrežinski občini
PREDPUSTNI PLES Akademski klub »JADRAN« priredi v soboto 5. februarja ob 21. uri v mali Rossettijevl dvorani predpustni ples.
Vljudno vabi vso slovensko javnost.
po De Castru, le Italijani, čeprav bi mogli prešteti na prste 'tiste italijanske rodbine, ki tukaj prebiva-ja ne štiri sto, ampak samo 200 let.
Naši narodni nasprotniki se sklicujejo na rimsko cesarstvo, na rimska izročila, na rimsko in s tem na italijansko superiornost nad nami barbari. Tudi gredo popolnoma preko novejših zgodovinskih raziskovanj, ki so neizpodbitno ugotovila, da zlom rimskega cesarstva nikakor ni pomenil neko kulturno katastrofo, in da je rimska kultura zelo sporna v dobi poznega cesarstva, da je bila pravzaprav • iz Grčije. Ljudje pri nas so se dolgo motili, misleč da je Rim duhovno razsvetlil ves Zahod. V resnici so bili prav barbarski nasprotniki Rima buditelji srednjeveške zavesti, ki so prožili umsko vsebino duhovnemu vzponu naše celine, in na' področju idejnega razvoja ter gospodarskega .napredka postali tvorci evropske skupnosti. Ni naš namen da bi omalovaževali Rim in povzdigovali njegove srednjeveške nasprotnike. Gre nam samo za to, da ■bi nekim kulturnim napihnjencem, ki mislijo, da jim je v imenu neke domišljave 'kulture dovoljeno vse, dopovedali, da so tudi glede kultu-
V nadaljevanju poročila o delih SBLAD-a je župan še sporočil, da so v delu že drugi predlogi za razna javna dela iSELAD, in sice-: 1) razširitev ceste iz Sesljana v Vižovlje; 2) skladišče za orodje S»-lad; 3) razgledna točka v Sesljanu;
4) kioski za postajališča avtohusov;
5) novo higiensko stranišče v Nabrežini in še druga manjša dela.
Zatem je odbornik Visintin podal poročilo o javhih delih v občini, ki so finansirana iz gospodarskih načrtov. Za gospodarski načrt št. 13, ki velja za prvo polletje 1954, je občinska uprava predlagala razna dela v znesku 18 milijonov lir. Zal pa je bila za to dobo nakazana vsota le 5 milijonov lir, in sicer za sledeči dve deli: podaljšanje kanalizacije v morje v Devinu ter gradnja novega stranišča pri morju v 'Devinu znesek 2 milijonov lir ter prvi obrok za asfaltiranje ceste od sanatorija v Nabrežini v Sempolaj za znesek 3 milijonov lir. Raizen tega pa je uprava javnih del dala na razpolago še znesek 4 milijonov lir, ki je bil že v enem izmed prejšnjih gospodarskih načrtov določen za zvišanje šolske stavbe v Sesljanu, a se to delo ni napravilo ter je bil zato ta znesek odtegnjen. Ta znesek je občinska uprava določila za napeljavo telefona v Sempolaj, Mavhinje in Vi-žovlje.
Delo kanalizacije je v teku ter bo s 'tem delom kanalizacija podaljšana daleč v morje, tako da ne bo več ovirala kopališča v Devinu. Stranišče pa je zaenkrat ostalo na mrtvi točki, ker ni bilo mogoče najti sporazuma med prizadetim; lastniki za primeren prostor. Asfaltiranje prvega dela ceste v Sempolaj je že končano. Glede telefona v gori omenjene vasi se je končno našlo sporazum z družbo TELVE ter bo družba v najkrajšem času začela z delom.
.Za drugo polletje je občinska u-prava predlagala razna dela v znesku 38,750.000 lir, toda odobreno j bilo le 12 milijonov lir, in sicer za izredna popravila na stavbah otroških vrtcev in šol znesek 2 milijo na lir ter kot prvi obrok za gradnjo nove šole v Sesljanu znesek 10 milijonov lir. Medtem ko je bil prvi .znesek porabljen za namen, kot je bil določen, se nova šola v Sesljanu še ni začela graditi.
iZa prvo polletje letošnjega leta je . uprava predlagala spet večje število javnih del v znesku 45 mi lijonov lir, toda do sedaj še ni zna no, koliko bo odobreno. Skoro gotovo je, da bo odobren še ostali znesek za gradnjo šole v Sesljanu
(8 milijonov) ter za asfaltiranje ceste v Sempolaj (1,5 milij.). Pričakujemo, da bo tokrat na vrsti tudi aslaltiranje katere druge vasi v občini (Mavhinje). S tem je bilo ■zaključeno poročilo o javnih delih.
V razpravi, ki je sledila temu poročilu, so razni svetovalci iznesli potrebe raznih vasi. Glede šolskih poslopij se ie ugotovilo, da j,e posebno nujno zgraditi novo šolske poslopje v Cerovljah, pozneje pa tudi v Stivanu in Slivnem. Druga nujna dela po vaseh so asfaltiranj." poti. Zupan in odbornik za javna dela sta obljubila, da se bo vse polagoma vneslo v predloge za bodoče gospodarske načrte ter bo počasi vse prišlo na vrsto. Po daljši razpravi in raznih predlogih se je zaključilo točko javnih del.
V torek 18. t. m. je občinski svet nadaljeval razpravo o ostalih točkah -dnevnega reda. Najprej je odbornik Floridan podal poročilo glede trošarine na električni tok. Imamo možnost, da ostanemo pri star', ceni, t. j. 0,90 za Kw, a bi ipri tem imeli manjši dohodek, ali pa moramo zvišati na 10 lir za Kw. Ker so bili vsi občinski svetovalci mnenja, da naj ostane pri starem, bo treba pač stroške v proračunu temu primerno znižati. Na predlog odbornika Floridana so bile soglasno’ odobrene razne spremembe v proračunu za lansko leto. Daljša
Mladinski literarni natečaj
Slovenska prosvetna matica razpisuje literarni natečaj. Trije najboljši prispevki (novela, črtica ali pesem), ki naj ne obsegajo več kot ene kolone .»Demokrac-ie«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga, nagrada 2.000 lir, tretja nagrada 1.000 lir ter pet priznavalnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevaraih del bo izvršila, posebna žirija.
Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ul. Machiavelli 22-11 najkasneje do 15. marca 1.1.
razprava se je vnela pri predlogu glede pravilnika za prodajo mleka ter o higienskem pravilniku. Da ne bo nihče trpel škode, je občinski svet sklenil, da se sestavi posebna komisija, ki bo oba pravilnika pregledala- ter podala potem pri prihodnji seji svoje predloge za razne potrebne spremembe. V komisijo je bil določen občinski zdravnik dr. Starc ter svetovalci dr. Skrk, Drago Legiša, Colja, Pahor in odbornik Visintin. Dalje se je podaljšalo pogodbo za 10 let z občinsko zakladnico (Tržaška mestna hranilnica).
Odobrilo se je dalje prodajo zemljišča Mariji Trobec Colja iz Sesljana po 250 lir za kvadr. meter; Stanku Volčič iz Nabrežine se je pa odobrilo prodajo 1250 kvadr. m po 400 lir, a 2832 kv. m se mu da v najem ,za dobo 9 let z letno najemnino 10.000 lir. Prvo zemljišče mu bo služilo za gradnjo stanovanjske hiše, a drugo tik zraven za skladišče lesa. To zemljišče leži tik železniške postaje Nabrežina in tik hiše pok. mizarja Novaka. Zatem je odbornik Skrk prečita! pismo, v katerem naj občinski svet izrazi polno solidarnost z odborom za prosto luko ter se v tem pismu pooblašča župana, da predstavlja našo občino pri tem odboru. Občinski svet je soglasno odobril :« predlog.
tega odpočitka. To bodo storili v ■podeželski hišici, ki je njihova last in leži kakih 30 milj vzhodno "d Chikaga.
Kolikor sem mogel razumeti iz njihovega poročila, ti ljudje, razen nekaj letališč na različnih krajih sveta, niso videli ničesar.
Pripovedovanje 'e trajalo morda deset ali dvajset minut. Gostje ■•> želeli odposlati nekaj brzojavk kar telefonično. V Curih so morali sporočiti točen čas prihoda, da bi pri nekem tamkajšnjem obisku ne izgubljali časa. Vozne rede so preučevali z vso skrbnostjo. Sam sem bil nekoliko živčen, ker se je izkazalo, da morajo na zgodnejši vlak kakor pa so nameravali, če hočejo prispeti naslednje jutro v Curih, To je pomenilo, da ne bodo mogli, pri ;nas ostati na kosilu, kajti moja žena mi je zatrdila, da kljub dvojici Fapinovih loncev, kosilo pred, eno uro ne more biti pripravljeno.
Medtem je bila ura že enajst. Gostje morajo vsaj ob tri četrt na dvanajst iz hiše. Iz kosila torej ne bo nič. »Pripravite nam vsakemu po eno jajce ala beef-eye, so vzklikali potniki moji ženi, medtem ko so sestavljali brzojavke in telefonirali. Moja žena je skočila v kuhinjo, nato -zopet nazaj, da bi me vprašala, kakšna so jajca ala beef-eye. Seveda -tudi jaz -tega nisem vedel. Skočil sem po štiri slovaTje, da bi poiskal nesrečno kuharsko skrivnost. Našel pa nisem niti pod »beef«, niti pod »eye« ničesar, kar bi dišalo po jajcih. Na pomoč mi je prihitela še žena v trenutku, ko se-m brskal po Glonarjevem »Poučnem slovarju« pod »Kolumbov , jajce«. Zamislil sem se in končno sem jo ,le iztisnil: »Verjetno bo to jajce na oko,« sem dejal. Zena je ■zbežala v kuhinjo in v nekaj minutah so bili gostje srečno postreženi. Nič niso rekli, hlastno pospravili jajca in že so bili zopet zunaj.
Vrnil sem se na verando in prebiral dalje zgodbo in razlago o Kolumbovem jajcu. Tudi pod »Kolumbom« sem nadaljeval, vendar nisem našel ničesar, česar bi že ne vedel. Da je namreč Kolumb v prepričanju, da je zemlja okrogla, ja d ral proti zahodu, da bi dospel na vzhod. Naši znanci so verjetno samo ponovili Kolumbov izlet. Razlika je samo v tem, da si je Kolumb od svoje vožnje obetal skrajšati pot v Indijo, medtem ko bi ti ljudje, ki imajo svojo hišico 30, milj vzhodno od Chikaga, morali vedeti, da morajo v zahodni smeri prevaliti na deset tisoče milj ,da, pridejo v tej smeri do svojega podeželskega doma. Morda so prav zato izbrali letalo, da bi daljšo pit skrajšali s hitrostjo.
Kaj	pravi
Kdo je Spirago? Franc Spirago je bil profesor v Pragi. Napisal je več knjig v nemškem jeziku. Posebno pomemben je njegov Katoliški ljudski katekizem, obširna knjiga s 768 stranmi. Spiragov veliki ljudski katekizem je izšel v nemščini i. 1927 že v deseti izdaji v nakladi 80.000 izvodov.
V svojem katekizmu piše Spira-go tudi o narodnem zadržanju kristjana. Torej q tem, kaj pravi krščanska vera o narodnosti.
Spirago pravi:
»Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega. Kajti ta ljubezen je že od narave v človeku in je krščanska vera1 ne odpravlja. marveč poveličuje in pospešuje.
Ce pravimo: ..Kristjan sme ljubiti svoj narod," je rečeno premalo. Treba je marveč reči: ,,Kristjan mora ljubiti svoj narod.” — Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč je zapovedana. In zakaj moramo ljubiti narod, iz katerega izhajamo in ki mu pripadamo? Ker je narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. Kakor krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod’ bolj ljubiti nego vsakega tujega. In kakor otrok svojo lastno mater .bolj ljubi nego tujo, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili.
Ljubezen do naroda kažemo s tem, da svoj narod cenimo in z dovoljenimi sredstvi sodelujemo v njegov prospeh in obrambo.
Četudi človek ve, da so na zem-
lji še plemenitejše in izobraženejše matere nego je lastna mati, vendarle svojo mater višje cenj nego vsako drugo. Podobno je tukaj. Čislanje lastnega naroda pa je različno od prevzetnega precenjevanja, ki obstoji v tem, da smatramo svoj narod za boljšega nego vsakega drugega.
'Za obrambo svojega naroda smo posebno tedaj upravičeni, če drugi skušajo naš jezik zatirati. Zatiranje lastne govorice vsak sonarodnjak občuti tako, kakor bi mu iz-dirali jezik.
Zato stori napako, kdor je do lastnega naroda brezbrižen ali kdor zataji pripadnost čo lastnega naroda. Napako pa stori tudi, kdor ljubezen do naroda pretirava, kakor da bi bil narod najvišja dobrina človekova.
■Ljubezen do naroda ne sme vo diti do sovražnosti ali krivičnosti nasproti pripadnikom tujega naroda. Kajti pripadniki vseh narodov, so otroci enega Očeta v nebesih i-i zato med seboj bratje in poleg ‘e-ga združeni v katoliški Cerkvi v veliko družino božjo.
Tudi v narodnem oziru velja krščansko načelo: Kar nočeš, da ti drug stori — tega ne stori drugim ti! — Ljubezen do neroda ne sme pretvoriti človeka v divjo zver, marveč naj povzdigne njegovo lju-domilo mišljenje in njegovo huma-niteto. Kdor svoj narod resnično ljubi, ne1 bo tujega naroda svojevoljno žalil in izzival, marveč bo prispeval k temu, da bodo tuji narodi cenili in ljubili njegov lastni narod. Kdor tujega naroda ne časti, lastnega vreden ni!«
Katoliški duhovnik
Avstrijski socialisti in Djilas
Iz CeloVca smo prejeli: Jugoslovanski zbliževalni napori za vstop v Socialistično internacionalo so končnoveljavno zašli v slepo ulico. Celo avstrijska socialdemokratska stranka, ki je s pomočjo svojih koroških političnih organizacij vzdrževala najtesnejše stike KPJ, se je očitno in s poudarkom distancirala po padcu Djilasa od Titovega režima. Tukajšnji socialistični politiki govorijo in pišejo, da Tito ni bil neobveščen o nameravanem ali celo zapovedanem
likvidiranju obeh upornikov, Djilasa in Dedijerja. V jugoslovanski komunistični vladavini — tako trdijo ti krogi — se ničesar ne zgodi brez vednosti diktatorja.
'Tito je želel ,za vsako ceno pre prečiti razvoj, ki bi kakorkoli o-gražal njegovo diktaturo. Želel je »likvidacijo« obeh upornikov med svojo odsotnostjo, da bi se s tem izognil neprijetnih intervencij starih borcev, katerima je pred letom sam podelil svoj pristanek za objavo člankov o potrebi demokratizacije Jugoslavije. Ze enkrat — tak.;, zagotavljajo avstrijski socialdemokrati — je moral dopustiti, da mu je Djilas v obraiz povedal pred partijskim sodiščem, da je bil o inkriminiranih člankih dobro poučen. ■Prav zato je sodba v ponedeljek potekala ob zaprtih vratih. Ne samo tuji, pač pa tudi domači časnikarji niso zadostno zanesljivi ia sodišče, ki ima slabo vest.
Djilas in Dedijer sta tik pred zaukazano »likvidacijo« zvedela -tako zatrjujejo dobro poučeni so-cialdemokratični politiki — -da ju čaka komunistična usoda- tistih, ki, mislijo .z lastnimi možgani. Bolje bi bilo — pravijo krogi — da bi se bila obrnila na Socialistično internacionalo. Za to pa- ni bilo več časa na razpolago. Preostajala jima je edina priložnost, da sta se poslu-žila tujih časnikarjev in preko niih alarmirala svetovno javnost. S* tem pa sta partiji prožila priložnost, da je »z mobilizacijo tujine« pošteno zameglila dejansko vsebino spora.
Navidezni poklici na pomoč kapitalistični -tujini so bili za partijo dobrodošla pretveza za obsodbo o-be-h upornikov, ne da bi pri tem priplavala na vrh neprijetna obravnava demokratizacije in da bi resnični vzroki procesa preveč prodrli v ospredje.
V ostalem pa socialdemokrati svarijo pred domnevami, da bi primer Djilasa in Dedijerja pomen.'! kaj več kot hišni spor med komunističnimi prvaki. Oba sta ostala še nadalje komunista, ki s svojimi nasprotniki zastopata ista komunistična načela.
Verjetno se bodo komaj priprta vratca »socialistične iniciative« na Tržaškem sedaj prav tako zaloputnila, kakor so se polomili koroški klini ze stolček Socialistične internacionale. Očitna prepoved socialdemokratske stranke v Jugoslaviji in kazensko preganjanje njenega, četudi le navideznega pobornika. je kaj pomazana vizitka za Socialistično Internacionalo...
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
M i z b p i 11 hmetovalci V podjetnih! •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
T
Viala
R S T
Sonnlno, 2 4
preden se odločite za nakup BLAGA za moško
OBLEKO, OOLEJTE Sl NAŠIH
500 RAZLIČNIH VZORCEV
Postreženi boste dobro po najugodnejših cenah
trst-TRiesre
Via£mnasticQ 22
ItUf. 99 998
O Z O R!
Potne liste in vizume
uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času
ANAGRAFSKE LISTINE PA IZPOSLUJE ZE V TEKU DNEVA.
------ VSE	ZA MAJHEN HONORAR! -------
P O
z o
R
AGENCIJA CELERITAS
TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404