59*30 1 m ih IH m ei m m ■m ■m m El El El El El El El El Sv. Notburga pomočnica v vsakoverstnih potrebah * ¥ © m r v Blejsk em jezeru. ^spf V Ljubljani 1887. ANTON TURK, -El El El El El EHH EIEI El El El El El - EI.EI EI IH EIEI IHEl MMggg % M El El El El IH El El Uk 59630 •mjfr imalokteri obiskovalec cerkve Matere Božje na Blejskem jezeru se ozre na stran¬ ski oltar, ki je posvečen sv. Mihaelu nad- angelju. Ondi na darilniku stoji podoba pre¬ stavljajoča devico — sv. Notburgo. Ne¬ kdaj, ko je imela cerkev sedem oltarjev, je bil tudi oltar, posvečen sv. Notburgi, sedaj je še le podoba in na zidu lesena tablica, v kteri se vidi košček persta sv. device. V zakristiji se hrani sreberna sve¬ tinja z ostanki imenovane svetnice, ktere so tje prinesli iz Briksena po naročilu ta- danjega škofa Gašperja Ignacija, da bi jih verno ljudstvo častilo. — Vsi verni kristjani, kteri sv. ostanke pobožno v poljubijo ter molijo tri „Oče naše“ in tri „Češenasimarije“, dobijo 40 dni od¬ pustkov. Sv. Notburga, hči nepremožnega klo¬ bučarja, je bila rojena 1. 1265. v malem 4 mesticu Rotenbergu. Kako je svojo mladost preživela, se ne ve, kajti prikaže se nam že kot osemnajstletna deklica v Roten- burski grajščini. Vendar lahko iz tega skle¬ pamo, da je bila v mladih letih lepega in poštenega obnašanja, ker jo je pobožna Guta, žena Henrika Rotenburškega, ki je bil za svojega časa eden najimenitnejših in bogatejših gospodov na Tirolskem in Bavarskem, vzela še tako mlado v službo za kuharico. Svojo službo je opravljala vestno in natanko. Zapeljivosti spridenega sveta se je varovala ter zoper mnogoverstne skušnjave, ktere ji je malopridni svet na¬ stavljal, se hrabro borila, iskaje vedno po¬ moči pri Bogu. Najbolj se je odlikovala v radodarnosti, ljubezni in usmiljenji do ubogih. Dan na dan je prihajala dolga versta beračev pred grajske duri, in mlada služabnica je pri kosilu ostale jedi delila med nje. Velikokrat sta gospod in gospa stala pri oknu ter gledala se solznimi očmi, kako so se reveži ganljivo zahvaljevali dobroserčni Notburgi za postrežbo in jedi, ki so jih dobivali iz njenih rok. L. 1289. pride velika poskušnja nad Notburgo. Henrik in njegova blaga gospa Guta umreta in posestvo prevzame njuni sin Henrik II. s svojo ženo Otilijo. Da je nastopil drugi gospodar, druga gospodinja, 5 vse čuti, najbolj pa Notburga in reveži. Že za časa blagih roditeljev je Otilijo hudo peklo, da Notburga reveže oskerbuje, pa takrat je morala še molčati. Zdaj pa, ko sama gospodinjstvo prevzame, ukaže grajske duri zapreti, reveže odpoditi ter Božje da¬ rove, ki od mize ostajajo, mesto beračem, svinjam dajati. S takošnjim početjem meni dobro Notburgino serce najbolj žaliti in raniti. Mesto blagih besed germijo iz ust hudobne Otilije psovske, kakoršnih devica se nikdar ni slišala. Vendar sveta služab¬ nica poterpežljivo prenaša vse težave. Ker noče sama svinj pitati z Božjimi darovi, morajo druge dekle to delo opravljati. Da bi revežem pomagala, si pritrguje od svojih jedi ter nosi to na cesto in deli med uboge. To ravnanje ne ostane prikrito go- spejnim očem. Rada bi jo koj iz službe zapodila, ko bi le mogla pregovoriti go¬ spoda. Priložnost se ji kmalo ponudi. Ne¬ kega dne nese v predpasniku malo prihra¬ njenih jedi revežem na cesto. Na potu jo sreča gospod in na vprašanje, kaj da nese, odgovori, da nese ubogim svoje kosilo in svoj verček vina. Da bi se gospod pre¬ pričal, razgerne prepasnik in oj čudo — mesto kruha in mesa zagleda terske in ko pokusi iz verča, se spremeni vino v grenek lug. Bog je pripustil, da bi Henrik spo- 6 znal, da je njegovo srce suho in terdo kakor les in njegov čut nesladen, kakor lug. Ves raztogoten pride domov ter se pritoži gospej nad služabnico. Gospa po¬ rabi to priložnost, da doseže svoj namen, in Notburga mora iti iz grada. To je bilo hudo za dobro Notburgo, kajti izgnana je bila kakor malopridna deklina. Vendar ne tarnja preveč, temuč voljno prenaša svojo nadlogo. Poda se k nekemu kmetu na "* Piavno (Eben) v službo za deklo. Malo dni pozneje se poda na grad, da bi pobrala svojo obleko. Približavša se k grajščini, zve, da je gospa nagloma hudo zbolela; vsi poklicani zdravniki obupajo, da bi še ozdravela. Sedaj bi se lahko po¬ smehovala Notburga ter privoščila gospej rekoč: prav ji je, Bog jo tepe. Toda imela je preblago serce, da bi kaj tacega storila. Svoji sovražnici poverno hudo z dobrim. Koj ji je pripravljena streči v njeni bolezni. Verh tega moli neprenehoma za zdravje Otilije, da bi ne umrla nespokorjena. Sv. pismo pravi: Molitev pravičnega oblake predere — in Bog tudi usliši sveto slu¬ žabnico. Na njeno priprošnjo se usmili Bog gospejne duše, da se priseli na oni svet spravljena in spokorjena, vendar njen duh za kazen še dolgo nima miru. Vsako noč pride gospa v svinjak, ter kruli v kakor 7 drugi prešiči. Slednjič jo pa vendar reši z molitvami pobožen benediktinec. Notburga je služila v gradu sedem let in sedaj izpodena mora opravljati pri kmetu težka dela. Se svojo pridnostjo se jako prikupi kmetu in bila bi ondi ostala vse žive dni, ko bi Božja volja ne odločila drugače. Čestiti čitatelj! Ako pogledaš po¬ dobo sv. Notburge, vidiš v njeni roki šerp ki ga drži kviško. Kaj pa pomeni šerp? Pripoveduje se, da je neko soboto žela pšenico na polji. Morebiti se je priprav¬ ljalo k hudemu vremenu, ali je bila žetev že pri konci, kar zapoje zvon naznanjajoč delopust. Notburga neha delati in hoče njivo zapustiti, pa kmet jo sili ter priganja rekoč: zvon ne naznanja delopusta, temuč zadnji snop, ki ga boš povezala. Pobožna devica se ne da premotiti, temuč hoče po stari navadi opraviti v bližnji cerkvici sv. Ruperta svoje molitve. Ker pa kmet le ne odjenja, tedaj povzdigne služabnica šerp ko¬ likor mogoče visoko ter pravi: Bog naj bo sodnik med menoj in teboj -— zmakne roko in — glej! šerp obvisi v zraku, kakor da bi ga obesila na klin, toliko časa, dokler ne stegne zopet svoje roke. Vernimo se zopet k Rotenburški graj- ščini, da vidimo, kako se je godilo po Oti- lijevi smerti. Pretekla so samo še tri leta 8 in vendar se je že veliko spremenilo. Henrik Rotenburški se je zapletel v dolgo in ker- vavo vojno, ki je nastala vsled štajerskega upora. Na eni strani so se bili Albert L, vojvoda Avstrijski, njegov tast Meinhard II., vojvoda Koroški in grof Tirolski in radi tega tudi Henrik Rotenburški, na nasprotni strani pa uporni Štajerci, škof Solnograški in vojvoda Bavarski. Nasledki vojne so bili grozni. Požgana so bila mesta in vasi, polja opustošena in tudi grad Rotenburški je ostal v zelo žalostnem stanu. Po leti 1293. leta se verne Henrik domov in vidi svojo hišo na robu pogube. Spomni se lepo cvetečega blagostanja za časa, ko je bila Notburga v njegovem gradu in sklene jo nazaj poklicati. Poda se torej nekega dne na lov, obišče blago devico, ter jo prosi, da bi se vernila k njemu. Ona se začudi, vendar noče zapustiti kmečke hiše, kajti dobro se še spominja, kako gerdo je bila izgnana, in kakošen razloček je bil med dobro Guto in hudobno Otilijo. Vedoč, da v Rotenburški hiši vlada domač prepir, noče nikakor prevzeti službe. Še le, ko ji Henrik obljubi, da hoče domači prepir končati in pošteno ravnati, kakor ranjki roditelji, obljubi verniti se v graj- ščino. V Rotenburški hiši zavlada zopet mir. 9 Henrik se oženi v drugič z pobožno Mar¬ gareto Hoheneško. Tu biva Notburga še celih 18 let, do svoje smrti, kot zvesta služabnica in poštena odgojiteljica Henri¬ kovim otrokom. Njene lepe čednosti se svetijo po vernitvi v grajščino, kakor kadar po hudi nevihti solnce posije, ter pošilja dobrodejne žarke na zemljo. Živi sveto. V svoji sobici premoli cele noči, po dnevu pa deli miloščino revežem, kterim so se graj¬ ske duri zopet odperle. Kakor v Putifer- jevi hiši za časa egiptovskega Jožefa, tako se je množilo blagostanje tudi v Roten- burški grajščini. Po smerti Henrika II., prevzame gospodarstvo njegov sin Henrik III., kterega je sama Notburga odgojila. Nabravši si neizmerno veliko dobrih del in pripravivši si v nebesih krasen venec zve¬ ličanja, zaspi v Gospodu po kratki bolezni leta 1313. v 48. letu svoje starosti. Bila je sicer revna na blagu, pa silno bogata na dobrih delili in čednostih. Prišel je po njo njen sveti Ženin, ki ji je še pred bo¬ leznijo dan veselega zedinjenja naznanil rekoč! pridi blažena mojega Očeta in po¬ sedi moje kraljestvo! Nad njo so se res¬ nično spolnile svetopisemske besede: blagor mertvim, ki v Gospodu umerjo, kajti oni odpočijejo od svojega truda in njih dela gredo za njimi. 10 Truplo sv. Notburge položijo v trugo in v mertvaški voz vprežejo vola brez go¬ njača, kakor je sama naročila pred smertjo. Vola peljeta sveto truplo iz grajščine na cesto, kjer je klečala dolga versta revežev, ki so plakali po blagi dobrotnici. Potem kreneta na stran proti reki Ini. Na bregu nič ne postojita, temuč vlečeta voz kar na¬ prej čez vodo in glej! — voda se razdeli in nakopiči kviško tako, da prepeljeta sv. truplo po suhem na drugo stran. Dalje gresta proti vasi „Jenbah“ in prišedša do na razpotji stoječega križa se malo odpo¬ čijete. Ljudstvo, ki je prihitelo iz vasi gledat, se ne more načuditi nad vozom brez gonjača. Kmalo pride Henrik se sprem¬ stvom za merličem in razloži prebivalcem to čudno prikazen. Začno pripravljati po¬ trebne reči k pokopu, ker mislijo, da si je sv. Notburga tukaj odločila svoj grob, pa vola odrineta dalje in jo pripeljeta do cer¬ kvice sv. Ruperta, kjer zopet postojita. Ho¬ čejo vzeti trugo z voza, pa vola hitro po¬ peljeta truplo v cerkev in prideta z praz¬ nim vozom nazaj — čudo, ako pomislimo, da je bila truga brez vsake človeške po¬ moči z voza djana in vola sama v silno ozki cerkvici voz zaberniti mogla. Po oprav¬ ljenih navadnih kerščanskih obredih polo¬ žijo sveto truplo v rakev pred oltarjem. 11 Naslednjega dneva je bila sv. maša in po končanih cerkvenih obredih se verne Henrik domov se solznimi očmi poslovivši in pri- poročivši se v njeno varstvo in priprošnjo. Češčenje sv. Notburge se je pričelo koj po njeni smerti in se razširjalo čem- dalje bolj ne samo po Tirolskem in Bavar¬ skem, temuč tudi po Slovenskem in še celo med Poljaki, Henrik III. Rotenburški da kmalo po njeni smerti spremeniti sobico, v kteri je stanovala, v lepo kapelico in na onem kraji, kjer sta vola v pervič počivala, tudi malo kapelico. Kako zelo češčena je sv. Notburga, pričujejo ne samo brezštevilni romarji k njenjemu grobu, temuč tudi nji na čast po¬ stavljeni oltari in podobe predstavljajoče sv. devico, ter ima ondotnih prebivalcov, kajti ni skoraj hiše, v kteri bi ud družine ne nosil njenega imena. L. 1718. koncem avgusta so vzdignili z privoljenjem Briksenškega knezoškofijstva sv. truplo, ktero je čez 400 let v grobu ležalo, in izpostavili leta 1735. 29. junija očitnemu češčenju vernikov. Manjkalo je le še nekaj, namreč razglašenje sv. Notburge za svetnico po vesoljnem svetu, in to se je zgodilo na prošnjo gospoda Vincencija Ga- serja, knezoškofa Briksenskega po sv. očetu Piju IN. 1. 1862. 27. marca. 12 Kako se je po Slovenskem razširilo češčenje sv. Notburge, se pripoveduje tako¬ le. Neki gospod na Kranjskem dobi od prijatelja podobo sv. Notburge. Slikana je bila v navadni kmečki obleki, obdana od rele verste revežev in živine. Spodaj je bil napis: Sv. Notburga, varuhinja ubogih in živine. Podobo dene v lep pozlačen okvir in jo obesi z dovoljenjem duhovnih pred¬ stojnikov na zid podružniške cerkve, posve¬ čene sv. Mohoru in Fortunatu v Grobljah Mengiške župnije. Kmalo na to nastane ve¬ lika kuga v okolici. Ker se je oni čas močno razširjal životopis sv. Notburge, sve¬ tujejo duhovniki z prižnice vernikom, da naj se zatekajo k imenovani svetnici. Za¬ čele so v resnici hoditi cele trume po¬ božnih kristijanov molit pred njeno podobo; tudi so dajali za sv. maše na bližnjem ol¬ tarji poleg podobe sv. Notburge. Kmalo zgine popolnoma kuga iz vse okolice. Od tega časa so romale vedno velike množice tje ter se priporočevali svetnici. Na mestu kjer je visela podoba, so napravili kmalo oltar, na kterem je bilo na leto po 800 sv. maš opravljenih. Tudi ste prišli iz Kima na prošnjo dve papeževi pismi, s kte- rima papež podelijo popolen odpustek na praznik sv. Notburge vsem vernim po pri¬ jetji zakramentov svete pokore in svetega 13 Rešnjega telesa in po molitvi za namen svete cerkve. Tudi podelijo oblast oltarju svete Notburge, da se pri sleherni sveti maši na onem oltarji opravljeni vsaki pe¬ tek in skozi vso osmino vernih duš po¬ polni odpustki za verne duše oberniti mo¬ rejo. Zatekajmo se tudi mi, ljubi Slovenci in Slovenke v vseh težavah pod zavetje sv. Notburge, ker ona nam bo gotovo po¬ magala. Da pa ložje spoznamo, kako velika priprošnjica da je, tedaj hočem le nekolika domačih zgledov navesti. 1. V Grobeljski okolici Mengiške žup¬ nije je razsajala huda kuga. Jurij Gorjub, kmet v Damžaljah, si je vse prizadel, da bi svoj hlev zavaroval pred to pošastjo. Pa vse prizadovanje je bilo zastonj. V tej sili se zateče v molitvi k sv. Notburgi, in kuga nagloma zgine iz hleva, živina pa čisto zdrava postane. 2. Ravno tako se je godilo Jakopu Gregoriču. Kuga mu je pobrala enega vola in tudi druga živina je postala kužna. Ves prestrašen moli k sv. Notburgi in živina nagloma ozdravi. 3. Tretji kmet Miha Vavpetič je bil v veliki nadlogi, kajti kuga mu je pomo¬ rila dve kravi in druga živina že dva dni ni hotela jesti. V nevarnosti, da pride ob 14 vso živino, se zvečer zaupno oberne v mo¬ litvi do sv. Notburge. Ko drugi dan vstane, v velikem strahu, da mu je vsa živina po¬ ginila, stopi v hlev in zapezi vse prazne jasli, živino pa popolnoma zdravo. Poln veselja teče v Groblje ter da za eno sveto mašo v zahvalo sv. Notburgi. 4. Anton Brinovec je delal v petek pred Binkoštmi na polji, kar ga nagloma pokličajo v občinski pašnik. Prišedši tj e zagleda svojo kravo na tleh, ktero je tako silno napenjalo, da še nikdar ni videl kaj takega. Precej pošle po živinskega zdrav¬ nika, ki pa pri vseh navedenih pripomočkih, ni mogel nič opraviti. Krava je ležala na tleh in nič ni dihala, kakor da bi bila mertva. Mož ves žalosten jo prepusti zdrav¬ niku, za se pa zahteva samo kožo, ktero naj bi mu domov prinesel, in se odpravi proti domu. Na poti mu pride na misel sv. Notburga. Pride počasi do Grobeljskega gradu, od koder se vidi cerkev sv. Not¬ burge. Pade na kolena, prosi svetnico po¬ moči in obljubi dati za eno sveto mašo. Po¬ tem se vzdigne in gre pogledat na pašnik, kjer kravo v ravno tistem stanu najde. Vendar se mu zdi, ko je malo bolj natanko opazuje, da levo nogo malo premika. Stopi k nji in ji zaberne glavo. Zdaj premakne kravo nogo, skoči po konci, v veliko začu- 15 denje vseh pričujočih in se pridruži po¬ polnoma zdrava drugi živini na paši. 5. Miha Cigan iz Damžalj peljal je dva voza, v vsakem en konj vprežen, čez Bistrico na goro, da bi slamo domov spravil. Z naloženima vozovoma moral je z gore po ozkej poti memo globokega prepada iti. Pervi voz pride s tira in pade s konjem vred v gosto poraščeno dolino. Drugi konj **- se splaši, poterga žilje, in se prekucne v dolino. Kmet ves prestrašen misli, da sta konja mertva, vendar se priporoči Bogu in sv. Notburgi, ter obljubi z darom v Groblje romati. Potem gre počasi v dolino, da bi videl, kaj se je zgodilo. Pervega konja najde v germovji obešenega, kakor tiča v mreži. Misleč, da je mertev, gre tje, mu pomaga iz germovja, in najde čisto zdra¬ vega in nepoškodovanega. Drugi je ležal r še veliko globokeje med koreninami. Kmet misli, da si je noge polomil. Gre tje, mu pomaga na noge in glej! tudi ta konj je bil čisto nepoškodovan. 6. Andrej Kolada iz Podgorice je imel hčerko, ki je imela vse terde noge, tako da se ni mogla nič premikati. V strahu, da bo vse svoje življenje hroma ostala, kajti morala je v postelji vedno enako panju ležati, išče pomoči pri zdravnikih, pa vse nič ne pomaga. Zdaj se zateče k 16 sveti Notburgi, roma k njeni cerkvici v Groblje in obesi pri njenem oltarji neko¬ liko deklici ostriženih las in eno voščeno žensko podobo. Drugi dan že zapazijo starši, da se otrok more po konci skloniti, vendar nog še ne more premakniti. Kmalo nato pride duhovnik iz Mengiša po biro. Starši pripovedujejo nesrečni stan svojega otroka ter izrečejo željo, da bi radi dali za sv. mašo, pa nimajo denarja. Ponudijo duhovniku pšenice mesto denarja, kar du¬ hovnik sprejme. Na določeni dan pridejo starši z bolno hčerko v cerkev, pa mašnik radi imenitnega opravila zaderžan ne more obljube spolniti in starši se vernejo domov. Ceterti dan potem je bila sv. maša na čast sv. Notburge v Grobljah in glej! — ravno tisto uro, komaj je bila maša končana se skloni otrok v postelji po konci, vstane brez vsake pomoči, in zadobi v veliko za¬ čudenje vseh, ki so deklico poznali, popolno gibčnost v nogah, tako da je od zdaj na¬ prej lahko hodila. 7. Čestita gospa Marija Terezija Po- teneska, nuna v Velesovskem samostanu, je dobila na levi roki rudečo, lišaju po¬ dobno liso, ki je prihajala čemdalje veča in se kmalo spremenila v velik čern, in ostuden tur. Ysa zdravniška pomoč je bila zastonj. Bolečina je postajala vedno hujša 1? in ni bilo druge pomoči, kakor da bi zdrav¬ nik moral odrezati roko. V tej hudi stiski se zateče bolnica k sveti Notburgi, ter da za eno sveto mašo v Grobljah na čast svete Notburge. Roka se je začela vidoma boljšati in v nekoliko dneh postala popolno zdrava. 8. Ivan Kozel, pek pri nunah v Ve- lesovem je hudo zbolel. Bilo je 6. julija 1739. 1. Oči so mu čisto oslabele ter po¬ stale steklene, tako, da so mu svečo pri¬ žgali, misleči, da bo vsaki čas umeri. Nune svetujejo njegovi ženi, naj kliče na pomoč sv. Notburgo ter obljubi romati v Groblje k cerkvici sv. Notburge. Žena stori, po¬ kliče svoje otroke, poklekne ž njimi ter prosi za ozdravljenje moževo. Med molit¬ vijo premakne na enkrat mož svoje oči, po¬ gleda okrog po sobi in se skloni po konci. Vsaki dan mu je prihajalo boljše in kmalo ozdravel je popolnoma ter prišel v Grob¬ lje, da se zahvali svetnici za čudovito ozdrav¬ ljenje. 9. Karol Rostiški, c. kr. komornik, baron Kehlburški in Aufhofenški pismeno poterjuje tole: Ležal sem 21 tednov bolan, strašne bolečine terpeč v želodcu. Noben zdravnik mi ni mogel pomoči. Ker je bo¬ lezen vedno hujša prihajala, zatekel sem se k sveti Notburgi, ter pil vodo, ki je bila '2 18 nekoliko namešana z perstjo od njenega groba. To storim kake dvakrat in nagloma mine vsa bolečina v želodcu, in postanem zopet popolnoma zdrav in krepak. 10. Tomaž Baloh, duhovnik na Blej¬ skem jezeru pripoveduje, dne 20. junija 1746. 1. tole čudno prigodbo. Jakob Šmolstek iz Pilstajna na Stajarskem doma, obiskal je lansko leto Blejsko cerkvico in letos 1. 1746. 9. junija tretje nedelje po Binkoštih je zo¬ pet prišel semkaj. Bil je ves brom in pre¬ mikal se je le počasi z pomočjo bergelj. Ko med daritvijo sv. maše pred oltarjem sv. Notburge kleči ter iskerno prosi po¬ moči Marijo in sv. Notburgo, se mu pri zadnjem blagoslovu pred očmi mnogo ljud¬ stva z neznamim ropotom polomijo berglje, on pa vstane ter gre iz cerkve zdrav in vesel popusti vsi, vspriče vanje, berglje v cerkvi. Li ta n i j e sv. device Notburge. Gospod, usmili se nas. Kriste, usmili se nas. Gospod, usmili se nas. Kriste, sliši nas. Kriste, usliši nas. 19 Oče nebeški, vsegamogočni Bog, j Sin vsega sveta resni Bog, [ Sveti duh, resnični Bog, ( Sveta Trojica, en sam Bog, ; Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic devica, Sveta Notburga, Sveta nevesta Kristusova, Čista lilija devištva, Lepo dišeča vijolica ponižnosti, Velika dobrotnica ubogih, Terdni ščit poterpežljivosti in krot- kosti, Lepi zgled zaupanja na Boga, Goreče solnce ljubezni do Boga in do bližnjega, Stanovitna učenka Kristusovega terp- ljenja, Ljuba prijateljica križa Kristusovega, Lepo dišeče kadilo svete molitve, Zapopadek vseh kristjanskih čednostij, Zercalo vse svetosti, Vitežka premagovalka vsega telesnega poželenja, Srečna prijateljica miru in sprave, Zvesta in skerbna služabnica svojega gospodarja, Resnična oznanovalka svoje prečudne smerti, usmili prosi za nas! se nas! 20 Večno cveteča rajska cvetlica, Kinč in čast vsega ženstva, Lepi zgled služabnikom in poslom, Pribežališče v vseh nadlogah, Kinč in čast cele Briksenške škofije in tudi cerkvice na Blejskem jezeru, Vedno tekoči studenec vseli milostij v Inski dolini in na otoku Blejskega jezera, Posebno in tolažbe polno pribežališče kmečkega ljudstva v vseh živinskih potrebah. Prečudni blagoslov vsega pohištva, Zvesta in prepričevalna tolažba v zad¬ njih smertnih težavah, Zvesta voditeljica vseh po zveličanji hrepenečih duš, Tolažba in pomoč vsem razžalenim in potrebnim, Po vsem Tirolskem, Bavarskem in Slo¬ venskem razglašena svetnica, Zvesta pomočnica vseh k Tebi klica- jočih čestilcev in čestilk, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe svete, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas, o Gospod! prosi za nas! 21 Kriste, sliši nas. Kriste, usliši nas. V. Prosi za nas prečudna devica sv. Not- burga! H. Da dosežemo po Tvojem zasluženji večno zveličanje. 31 o 1 i m o. Vsegamogočni večni Bog, kteri si sv. devico Notburgo na duši in na telesu tako obilno oblagodaril z nebeškimi darovi, da je postala vsem revnim in potrebnim to¬ lažba in pribežališče, dodeli nam milostno, ki po njenim zasluženji na Te zaupamo, da tukaj Tebi dopadljivo živimo, tamkaj pa Tebe in sv. Notburgo na večne čase častimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev k sveti Notburgi v vsaki potrebi. Sveta Notburga! Tvoje ime Te ime¬ nuje terdnjavo v potrebi, terdnjavo, h kteri zaupno pribežimo v vsaki sili da dosežemo varstvo in pomoč. Kot terdnjavo v potrebi si se skazovala v svojem življenji in po svoji smerti. Stiskanim pomagati je bilo Tvoje veselje in Tvoje opravilo, dokler si v umerljivem telesu hodila, in ko je bila 22 Tvoja sveta duša povzdignena pred obličje Božje, ni jenjala Tvoja ljubezen v živanji prešnje ljubezni tukaj na zemlji in svoje milostljive roke nisi otegnila. Ti, ki vse potrebe in muke trudapolnega življenja po¬ znaš, nisi pozabila na blaženih višavah ne¬ beških svojih bratov in sester v dolini solz. To spričujejo brezštevilne milosti in dobrote, ktere so na Tvojo priprošnjo vsa¬ kovrstno terpeei dosegli, ki so se zatekli k Tebi. Sv. Notburga! tudi jaz pritečem k Tebi v veliki potrebi, ki me zelo teži. Ti poznaš poti-ebo, ki me tlači, in me je pri¬ silila k Tebi se zateči. (Imenuj potrebo,) Zatečem se Ti z živo vero in s terdnim zaupanjem. Tvoje serce tako usmiljeno v vsaki človeški potrebi, tvoja ušesa tako pri¬ pravljena zdihovanje pomoči potrebnih po¬ slušati , so gotovo tudi za moje zdihe od- perta. Iv tebi, o terdnjava v potrebi! pribežim in Te prosim najzaupljivejše in ponižnejše, usliši mojo prošnjo in priteči mi na pomoč. Kakor si stiskane na Roten- burgu sprejemala, in še celo za njimi ho¬ dila ter iskala v svojih nadlogah, tako tudi mene sprejmi in ne pusti me brez tolažbe in uslišanja od sebe. Tvoja priprošnja to¬ liko premore pri Bogu, ne odreci mi je v moji hudi sili. Poklekni pred prestol Božje milosti in usmiljenja, naj govore Tvoja usta 23 Vsegamogočnemu mojo prošnjo s tisto lju¬ beznijo, ktera tako zelo ogreje Božje serce in gotovo bode uslišana in jaz bom v svoji sili pomoč našel. O sveta devica! kakor varstva potrebni svojo prošnjo poda v roko svojega priprošnika, da bi jo prinesel pred obličje gospodovo, tako tudi jaz položim svojo potrebo v Tvoje milostne roke ktere mi značijo kruli in vino kot darilko darov ljubezni. Prinesi jo pred obličje Božje in uslišana bode. Najvišji ne bo podal v Tvoje ljubeznjive roke tersk in luga, da bi mi to podelila, temuč kruha in vina, dar pokrep- čila in uslišanja. Sv. Notburga! Tvoja dobra volja, Tvoje usmiljenje, Tvoja ljubezen, Tvoja neustrašljiva pomoč, Ti sama si, ki si moje serce napolnila z živim zaupanjem. Tedaj upam gotovo, da moje zaupanje ne bo za¬ stonj, Ti si odšla v nespremenljivo večnost in ostaneš na veke v Bogu. Se enkrat po¬ ložimo pred Te svojo potrebo, še enkrat Te prosim v svoji sili; hočem pa z pomirjenim sercem čakati v terdem zaupanji, da bom pomoč zadobil, ako je v čast Božjo in v moje zveličanje. Amen. . /(pr/ v Blejskem jezeru*) (Spisal J. Radonievič.) cy»*, jjil sem že otrok, ko so mi doma pripovedovali, da je nekdaj na gradu živela prelepa, mlada gospa, ki je vedno žalostna bila in je zmeraj černo obleko nosila. Bila je mlada vdova. Moža so ji tolovaji v gozdu umorili, in njegovo telo v jezeru potopili: zato je ona tolikanj jokala, da so nje cve- teea lica obledela, in z ljudmi ni skorej besede več govorila. Vsak dan se je na otok peljala in tam, pred podobo Matere Božje v majhni kapelici je vsaki dan dolgo klečala in molila; ali pa je sedela na bregu jezera pri studencu in ni se ozerla ne na levo, ne na desno, in le v temno dno je¬ zera je bilo obernjeno oko ali pa proti nebu. Zbrala je vse svoje drage zlate in *) ,,'GJasmk slovenski" 1. 1858. ,št. 8. sreberne posode, ves lišp in kine, ki ga je kdaj nosila, sto in stokrat je večno zve¬ stobo umerlemu obljubovala, in dala je vliti dragocen zvon, v spomin svojega moža. Zvon so pripeljali; bil je iz čistega dra¬ gega blaga, sladko in glasno kakor an- geljsko petje je bilo njegovo zvonenje; djali so ga v černo ovenčano ladijo in odrinili so proti otoku. Pa nemudoma je divja burja vstala, ni pomagala ne molitev, ne vesla moč; zvon in ljudje, ki so ga vozili, vsi so bili v globini pokopani in nihče o njih nič povedati ne ve. Včasih pa kedar je nebo prav jasno, in tihi večer svoja krila razgrinja čez jezero, kedar luna svojo bledo luč čez jezero razliva, se čuje iz glo¬ bočine jezera sreberni glas potopljenega zvona. Takrat se ribič upre z vso močjo v svojo veslo, ker ve, da huda nevihta bi znala vstati, in da razserdeni valovi bi znali njega in ladijo pogubiti. Mlada udova pa je zapustila svet in svoj visoki grad; dala je vse svoje premoženje in bogastvo, da so cerkev na jezeru zidali, in ona bosa celo romala v Rim. Sam rimski papež je poslal potem na jezero v novo cerkev en zvon, sam ga je blagoslovil in mu dal čudno moč, da vsaki, kdor ž njim zvoni, si s tem dopolnjenje ene svojih prošnja in želja od nebes izprositi zamore. Ljudje 26 zdaj na otok romajo k Materi Božji; vedno - poje mali zvon in veliko, veliko ljudi tam prosi za odrešenje rev in terpljenja, ki jih v življenji tarejo; pa le malo jih je, ki mislijo tudi na sveto, nesi’ečno ženo, ki je daleč, v ptuji deželi, v nekem samostanu umrla kakor ponižna spokornica. Tako so mi moja mati pravili, in jaz sem jih, zvesto poslušal in sem zvesto ohranil v pameti pripoved od srebernega zvona in od Černe žene.