konino stekla Triiifti zmagali . "o tekmovanju 'sticnega podmladka T°krat smo zimo Wroizkorístili »"Safe? Yr I L Diskont MIMES Krajani Trzina, radi bi vas obvestili, da smo združili moči s trgovsko verigo TUŠ, saj menimo, da vam bomo lahko zagotovili oe boljšo ponudbo in še bolj kakovostne akcije, ki jih pripravljamo dvakrat mesečno. Imetniki TUŠ kartice pa imajo še dodatne popuste. Vljudno vabljeni. Lep pozdrav Mimesa d.o.o. Dobrave 6, 1236 Trzin f .. . 1-1 »c odnosti zadovoljnih k<| še aat ■ Jnhre stvari stane) Kjer dobre s.«- ELEKTROTEHNA Mengeš SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TEHNIKE in ELEKTRO MATERIALA ÇjOJUÙ// BOSCH H) EJectrolux gorenje AKCIJA Vmarcu in aprilu nodimo 10 - 25% popusta za blago iz zaloge! - 10 % gotovinski popust brezplačna dostava! RTV SERVIS GORENC s.p. telefon: 01 564- 17-U Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644-121 Popravila: - TV sprejemnikov, ,. mm - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakusli «MEHTHI Males Prelovšek Depala vas 22, 1230 Domžole, Tel.: 721 29 73 • vrtni robnikibrajdniki • različnih dolžin • krivi stebri za trto • ograjni stebri • poinila Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure Sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Telefon: 01/ 72 37 051 POMLAD JE TU V_/o smo se na uredništvu rogovarjali, o čem bomovmar-ću pisali, smo ugotavljali, da je "bo letošnji marec res pester. pr\i del mesecaje še precej di-ij po zimi. Šolarji so imeli zimske šolske počitnice. Vsaj -jkateri so jih ob pomoći čla- irzinskega smučarskega „•ruštva preživeli tako, kot se za . imske počitnice spodobi na -iiegu in na smučeh. Ob koncu ;vćTuiic pa je po deželi začcl Uilovratiti Pust. S svojimi spre-•lljevalci: maškarami, kurenti, -koromati in drugimi šemami i prcganjal starko zimo, da se /jčela umikati iz naših kraci . ko pa so se na gregorjevo .ičcli ženiti še ptički, je čisto trupala. Zdaj ždi le še na naj-■ ;šjih vrhovih naših gora in raz-lišlja. če nam posije vsaj šc en pozdrav. V Trzinu pa si tega ni-:i ne želimo več. Zdaj že vsi ve--c'lo nazdravljamo pomladi, no- vému življenju in novim upom. Marec je letos tudi mesec odlo-čitve o nadaljnji usodi naše države. Ali se borno vključili v Evropsko skupnost in v zvezo Nato? Kar se tiče skupnosti, nas je večina verjetno prepričanih, da Slovenci že od nekdaj sodimo v Evropo in da tudi Evropa ne more kar tako mimo nas. Vključitcv v evropsko po-vezavo pa naši deželi lahko le koristi. Res je, da bo to nareko-valo še večjo skrb za zaščito naše, slovenske identitete, našega jezika, naših običajev in slovenske duše. Kar pa se tiče vključevanja v vojaško zvezo, pa je zdaj, ko Američani naslo-pajo s stališča sile in teptajo osnovna načela demokracije in spoštovanja drugačc mislečih, pa je stvar bolj zapletena. Prav gotovo razmišljanje, kakršnega nam ponujajo Američani, priki-mavajo pa jim tudi nekateri sateliti, ni tisto, kar bi si želeli in za kar so se, še zlasti po drugi svetovni vojni, borili številni ra-zumniki. Razmišljanje o tem, da ti samo več orožja da več varnos-ti, je zgrešeno. Ni prav, da velesila prevzema naše vlogo svetov-nega policaja in odloča o tem, kaj je prav in kaj ni. Prav zato je verjetno tudi med Trzinci precej takih, ki se bojijo vstopanja v zahodno vojaško povezavo. Čas bo pokazal, katera stran bo prevladala in kdo je imel prav. V tem mesecu praznujemo tudi dva lepa praznika, ki bi si mogo-če zaslužila še več pozornosti: 8. marec - dan žena, in 25. marec -materinski dan. Nekateri se dela-jo zmedene, češ da ne vedo, ka-teri dan naj praznujejo, saj naj bi 8. marec dišal bolj po rdečih, 25. marec pa bolj po črnih. To je čista neumnost. Te predznake si delamo le v glavah in mogoče iščemo izgovore, da katerega od obeh praznikov izpustimo. Zdi pa se mi, da je še najbolj prav, če upoštevamo kar oba dneva in da smo moški do naših spremljevalk pozorni tudi še kakšen drug dan v letu in ne le na ta »zapoveda-na« dneva. Ob tem pa se je le treba zavedati, da ob vse večji emancipaciji žensk nikakor ne bi smeli pozabiti tudi na pravice moških. Ni pravično, da vse moš-ke prikazujejo, kot jih največ-krat, ko govorijo o položaju žensk, kot nasilne silake, ki izko-riščajo svojo lizično premoč nad šibkimi ženskami. Ženske še zdaleč niso tako nemoćne, kot bi jih rade prikazovale nekatere fe-ministke. Največ moških je dru-gačnih. So tudi čuteči in ljubeći, dobri možje in očetje. Res paje, da se številni radi izmaknejo prepirom in »trdi« ženski roki. Kar precej se jih raje umakne v kakšen lokalček v moško družbo, da imajo mir pred »babami«. O tem razne feministke ne želijo razmišljati in slišati. Nikoli ni dobro stvari gledati samo z ene plati. Nesporno je prav, da ženám, materam damo priznanje, ki si ga zaslužijo. Svet bi bil tudi kaj dolgočasen, če ne bi bilo žensk, na katerih se moško oko lahko spočijc, zato je prav, da so deležne moške pozornosti in da jim, če ne drugače, vsaj ob njihovih praznikih damo priznanje. Prav paje, da si ves čas prizadevamo tudi za enakopravnost in medsebojno spoštovanje obeh spolov. Pomlad pa poleg rožic pi inaša ludi drugačne »poganjke«. Zdaj naj bi bil primeren čas za začetek uresničevanja nekate-rih načrtovanih naložb. Vsi z zanimanjem čakamo, kdaj bodo zapeli gradbeni stroji, ki naj bi ob trzinski šoli začeli delati prizidek. Čas ncizprosno teče in kar prehitro bo tu 1. September, ko naj bi zaživela devetlet-ka. Nekateri že sprejemajo stave, ali bo prizidek z ustreznimi prostori končan do takrat, ko bo potreben. Pristojni nam še vedno priirjujejo, da bo, čeprav bo širitev in posodabl janje šole potěkalo v več fazah. Mnogi se sprašujejo tudi, kdaj bodo končno začeli urcjati Jemčevo cesto. Letos bi se pa že spodobilo, da jo spravijo s seznama piednostnih načrtovanih naložb, na katerega so jo začeli uvrščati še za časa rajn-ke občine Domžale. Eni se že šalijo, daje obnova te ceste postala evergrin občinskih uprav in da seji kar ne morejo odreći. Tako lepo je to cesto vsako leto uvrstiti med pied-nostne naloge, saj je ob njej doma kar nekaj volivcev. Nekaj jim je pa le treba obljubiti. Kaže, da bo letos le treba nekaj ukreniti. Pri Petrolu so odloče-ni, da cesto razkopljejo in pod njo položijo plinovodno nape-Ijavo. Če se na občini ne bodo podvizali, bo cesta konec leta še bolj Jamčeva, kot so za pusta trzinski šaljivci napisali na enega od voz v pustnem spre-vodu. Še bi lahko pisal o dogodkih in stvareh, ki so in bodo zazna-movale življenje v našem kraju v tem mesecu. Ampak naj pustim nekaj še za druge strani v našem časopisu. Kot kaže, ga bo večina občanov še vedno prejemala kot doslej, ampak brez svetnikov v občinski upravi se nič ne ve. V uredništvu smo nad tem že obupali in si govorimo: »Živi bili pa viděli!« Ampak ob naslednji obrav-navi občinskega proračuna se spet nadej amo težav. Pa kaj bi to! Pomlad je tu! Rožice brstijo in cvetijo. Imejte se radi in: Odsev ma vas rad! ODSEV -glasilo ObčineTrzin Slavni in odgovorni urednik: MiroStebe '•aniestnica odgovornega urednika: Mateja Erčulj 'ehnični urednik: Emil Pevec U ednik fotografije: Joie Seljak 'ríenje: ložica Valenfak Liitoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva : Simon Fink Jugovic, Tone Ipavec, Ur5a WAnA-ljc, Petra MuSiC, Ana Oblak, Viktorija PeCnikar - Oblak, Tanja ov Mirjani Stih. Mojca Triek, Jana Urbas, Peler Zalokar ■ 'SK : Marko Ravnikar s p., Domžale Naklada: 12S0 izvodov Slasna Odseu izhaia enkrat mesečno In ga dobilo brezplačno vsa gospodinlstva In podleUa v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. aprila 2003. ■ase pnspevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10 aprila na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Train ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com U rad ne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v Prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne soie v Trzinu (Mengeška c. 22/1) v : (01) 564 45 67 postavka o štipendijah, pri kateri so svetniki dobili občutek, da le-te niso bile zpJačane, pri čemer je župan dejal, da je aJbrz prišlo do tipkarske napake in da vsi «•Pendisti nakazila redno dobivajo. Eno ^Prašanje seje nanašalo tudi na postavko uíbenikih za sociálno ogrožene učence, pri kateri kar sveti številka 0. Županje povedal, da tega denarja niso potřebovali, saj nihče ni izrazil želje (oziroma poslal prošnje) za učbenike. Pri naslednji točki dnevnega reda pa so bili prisotni tudi predstavniki Regijske razvojne agencije, ki so predstavili Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. V Ljubljansko urbano regijo je vključenih 8 občin iz severnega delà Ljubljane, med njimi tudi Trzin. Občine so bile zadolžene, da program pripravijo in hkrati spremljajo uresničevanje le-tega. Regijski razvojni program so pripravljali že lansko leto, to pa zato, da bi se lahko pote-govali za sredstva, ki jih razpisuje Evropska unija (ljubljanska urbana regija je med fi-nančno bolj sposobnimi, zato bo država prispevala samo 30% sredstev, medtem ko bo v drugih regijah prispevala 40% sredstev). Regijska razvojna agencija je kot glavne cilje programa izpostavila sodelo-vanje, dostopnost, izobraževanje, gospodarstvo in ekološko ter kulturno mrežo. Za Trzin so posebej pomembni trije vsebinski sklopi: sklop predvidenega reševanja javne-ga primestnega prometa, sklop rešitev za nadaljnji gospodarski razvoj regije ter sklop rešitev, ki bodo vplivale na zvišanje kako-vosti življenja v Trzinu in sosednjih občinah (kolesarske steže, pohodne poti, načrto-vanje mednarodne zasebne šoie...). Svetniki so še predlagali, da ob graditvi proge za tramvaj (oziroma tram-train) upoštevajo po-stavitev postajališč ob pomembnih objektih (npr. stadion, trgovski centri, morebitni za-baviščni parki...), potem pa predloga regional nega razvoj nega programa soglasno sprejeli. V naslednji točki pa so potrjevali novega člana nadzornega sveta. Ker seje sodelo-vanju v nadzornem odboru odpovedala Ani-ca Batis, so svetniške skupine lahko ponovne predlagale svoje predstavnike za člane nadzornega sveta. KV1AZ je obravnaval tri predloge in kot najprimernejšega kandidata imenoval Franca Lovšina. Izbrani kandidat je bil potrjen s strani občinskega sveta, članice in člani nadzornega odbora pa bodo na svoji prvi seji izglasovali predsednika oziroma predsednico odbora. Pri sprejemanju sklepa o financiranju strank so svetniki imeli krajšo razpravo o tem, da bi bilo financiranje 40 tolarjev na volivca na mesec prevelika vsota, čeprav so višino financiranja predlagali v državnem zboru in jo potrjujejo vse občine. Svetniki so predlagali amandma, ki naj bi prvotnih 40 tolarjev na volivca znižal na 20 tolarjev, vendar pa se s tem amandmajem niso vsi strinjali, ta- ko da le-ta ni bil sprejet in višina zneska ostaja 40 tolarjev. Svetniki so tudi predlagali, da Občina Trzin pošlje predlog na Ministrstvo za notranje zadeve, da bi bile financirane tudi liste in ne samo strankar-ske skupine. No pa smo prišli do najbolj pereče točke, problematike imenovanja uredniškega odbora Odseva. Glavni in odgovorni urednik Miro Štebe je pripravil predlog za člane uredniškega odbora, pri tem pa dopisal tudi člane uredništva. Štebetov namen je bil, da bi seznanil vse svetnike s sodelav-ci, ki sodelujejo pri Odsevu, nekateri pa so razumeli, kot da potrjujejo vse člane, tako tište pri uredniškem odboru kot tudi ostale. Pri tem so se spraševali tudi, kako postaneš član uredniškega odbora. Slišati je bilo tudi pritožbo, da ni bilo nikjer moč videti razpisa, ki bi pozival ljudi, da se potegujejo za funkcije v uredniškem odboru. V burni razpravi je bilo razjašnjeno, daje v občinskem odloku zapisano, da glavni in odgovorni urednik imenuje ljudi, občina pa kot izdajatelj ta predlog ali potrdi ali pa zavrne. Člani uredništva pa so lahko vsi, imajo nekaj pisateljske žilice in ki se pogovorijo z glavnim in odgovornim urednikom, o čem bi pisali, katere teme bi pokrivali ... Na koncu so svetniki nekako prišli zadevi do dna in potrdili uredniški odbor za dobo štirih let, po enem letu pa bodo preučili njegovo delo. Nato pa so se posvetili še zadnji točki: pobudam in vprašanjem. Pobud in vpra-šanj je bilo kar nekaj, nekatere od njih so stalnica na sejah (npr. vprašanje o Jemče-vi cesti, o Tau biju, o ŠRP, o povezovalki med OlC-o in Mlakami), druge pa se po-rajajo sproti. Tokrat so svetniki dali pobudo o rednem obveščanju investicij občine, o izravnavi hriba na otroškem igriš-ču pri šoli, o poročilu za protipotresno varnost starega vrtea (na Mengeški), o nastavitvi mrež na golih na igrišču pri šoli... Predsednik KVIAZ-a paje pri tej točki povedal še nekaj sklepov, ki so jih sprejeli na odboru. Pomembna sta predvsem dva: do 8.aprila je rok za prijavo predlogov članov in članic za četrtni odbor, hkrati pa je to tudi rok za prijavo predloga za imenovanje novega predsednika za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Mateja Erčulj Ko mesec vstane, vidi ves svet. Turkmenski OPSîV 7 ODSEV BOSTE ŠE PREIEVIALI À / a Občini so nam povedali, da so presenećeni nad od-/ Y živom bralcev, saj so přejeli preko 800 naročilnic za nadaljnje prejemanje našega glasila. Za nas je to kar laskavo priznanje, saj smo veseli, če vemo, daje naš časopis dobrodo-šel po trzinskih domovih. Hkrati pa je številka tudi za nas pri-jetno presenečenje, saj smo bili prepričani, da se bo manj bralcev odločilo in izpolnilo prijavnico, še manj pa anketo. To še zlasti, ker nam je kar precej znancev ogorčeno zatrjevalo, da prijavnice ne bodo izpolnili, ker sej im zdi neumnost. Nekateri so namreč prepričani, daje občina dolina obveščati občane in daje časopis za to prav primerna možnost. Mi smo jih sicer prepričevali, da naj naročilnico Ie izpolnijo, saj drugače časopisa ne bodo več dobivali, vendar vseeno nismo verjeli, da nas bodo ubogali. Slišali smo tudi sorazmerno dosti kritik na račun občinskega ukrepa. Precej teh kritik pa je bilo anonimnih. Ljudje se enostavno ne želijo izpostavljati. O anketi sami pa bomo v Odsevu še pisali, in sicer v naslednji številki. Kot nam je dejal župan Trzina g. Peršak, bodo poslej Odsev še naprej dobivala vsa gospodinjstva, čeprav vsa niso oddala prijavnice, vendar bi bilo razdeljevanje glasila po naslovih tistih, ki so se nanj prijavili, zahtevnejše, kot če razdelijo naš časopis tudi tištim, ki ga ne želijo. Tišti, ki Odseva nočejo, ga bodo pač z drugimi tiskovinami, s katerimi jih vsak dan zasipavajo poš-tarji, vrgli v kanto. Odseva pa po novem ne bodo prejemala podjetja v industrijski coni, saj med njimi za časopis ni posebnega zanimanja, Uradni vestnik bodo poslej lahko našli tudi na občinskih spletnih stra-neh. Naklada našega časopisa bi bila tako poslej nižja za kakih 500 izvodov, ker pa se v Trzin prav zdaj vseljujejo novi priseljenci, jo bo kmalu treba spet povišati, saj je že pri zadnjih dveh šte-vilkah na koncu zmanjkalo vsaj po 30 izvodov časopisa. Namera, da podjetja v coni ne bodo več dobivala časopisa, se nam, vsaj ko gre za trženje, ne zdi najbolj smotrna. Takoj, ko so podjetniki slišali, da se bo naklada Odseva znižala, so nekateri odpovedali oglaševanje. Menimo, da tudi poslej ne bo posebnega razloga za odpovedovanje reklam, saj bodo prebivalci Trzina še vedno prejemali naš časopis. Bolj vprašljivo pa je oglaševanje tistih, ki so se za oglase odločali, ker so želeli najti stranke in poslovne partnerje med trzinskimi podjetji. Ti zdaj verjetno res ne bodo dosegli svoje ciljne publike. V razmislek občinskemu vodstvu pa moramo vseeno zapisati, da večina po-membnejših trzinskih podjetij že ves čas zastonj prejema Dom-žalske novice, ki drugače v Trzinu niso prav močno zastopane. Če so podjetniki in lastniki družb v coni predvsem ljudje, ki živijo v drugih občinah in slabo poznajo razmere v Trzinu, ob rednem prejemanju Novic, na katerih piše, da pokrivajo Trzin in še celo vrsto sosednjih krajev in da imajo kar visoko naklado, enostavno niso v dilemi, kje naj reklamirajo svoje izdelke in usluge. Tam, kjer naj bi dosegli večjo publiko, seveda. Že doslej so imeli predstavniki Odseva, ki so tržili med podjetji v coni zaradi tega težave. Poslej pa bo trženje prav gotovo še težje. Na zadnji seji občinskega sveta Občine Trzin je bila razprava o Odsevu spet kar precej živahna. Moram reči, daje večina svet-nikov podprla moje urednikovanje in imajo o Odsevu kar dobro mnenje. Nikakor pa se nismo mogli sporazumeti o poimeno-vanju sodelavcev časopisa. Občinski svet po odloku o ustano-vitvi občinskega glasila potrjuje člane uredniškega odbora časopisa, ki jih predlaga glavni in odgovorni urednik. Gre za ljudi, ki so zadolženi za posamezna področja, pomembna za izhajanje časopisa: urejanje, tehnično urejanje in postavljanje časopisa, trženje in za fotografijo. Nikakor pa članom sveta nj bilo mogoče dopovedati, da peterica od občinskega sveta potr-jenih urednikov ne zadošča za izhajanje časopisa. Potrebni so še drugi sodelavci, ki pajih urednik ali uredniški odbor izbira po lastni presoji. Čeprav se pogosto zgodi, da pretežni del časopisa napišejo prav člani tega uredniškega odbora, še zlasti pa glavni urednik, to za izhajanje časopisa ni dovolj in tudi ne dobro. Potrebni so še drugi in pri Odsevu smo jih poimenovali za člane uredništva. Čeprav sem na sestanku povedal, daje povsem nepomembno, kako te ljudi imenujemo, lahko bi jim rekli tudi zunanji sodelavci, pisači, vohuni, račke ali kaj druge-ga - stvar dogovora pač, člani občinskega sveta tega enostavrç niso sprejeli. Člani uredništva so lahko le tista peterica, ki jih mi potrdimo in konec. Ko smo ustanavljali časopis, smo s predstavniki izdajatelja, to je občine in takratnega občinskega sveta, določili, da bo delo uredništva Odseva sorazmerno avtonomno in da si ga bomo uredili pač tako, kot nam bo najbolj ustrezalo. Zdaj pa je svet-nike motilo, zakaj imamo v kolofonu časopisa kot člane uredništva napisano toliko imen. Motilo jih je, da občinski svet pri izbiranju teh ljudi nima besede. Spraševali so, kako lahko kdo postane član uredništva, zakaj so v kolofonu napisani ljudje, ki precej redko pišejo prispevke in zakaj glavni urednik v uredništvo sprejema nekritično kar vse po vrsti. Dogovorili smo se, da bomo ljudi, ki smo jih do zdaj imenova! člane uredništva, po novem predstavljali kot »druge sodelavce uredništva.« Kar se mene tiče, gre za zelo banalno zadevo, za katero je škoda izgubljati čas in živce. Povedati pa moram, da smo doslej te sodelavce pisali v kolofon, ker so le dělali za časopis in sodelovali s člani uredniškega odbora. Ker smo nepro fesionalni ustvarjalci časopisa, ker imamo še svoje službe, šole. družine in druge obveznosti, vsi res ne sodelujemo stoodstotnc pri pisanju in oblikovanju posameznih številk Odseva. Vseeno pa smo Ijudje, ki smo napisani v kolofonu, na nek način povezani in čutimo ter tudi delujemo za Odsev. Tam le niso zapisani kar vsi, ki pridejo mimo. Tudi pri izbiri novih sodelavcev nismo povsem nekritični. Res je, da praktično ves čas vabimo v svoje vrste nove sodelavce. Naše uredništvo je še vedno v nastajanju, ni zaprt elitni krog. Vanj lahko pridejo vsi, ki želijo dobro našemu kraju in znajo pisati, fotografirati, tržiti ali lahla kako drugače pomagajo pri izhajanju Odseva. Za nas niti ni tako pomembna strankarska ali svetovnonazorska opredeljenost sodelavcev. Odgovorni urednik pa se vseeno zaveda, da ne more dajati prednost zgolj eni usmeritvi. Množični mediji, če niso propagandni, so že po definiciji opozicija oblasti, ji mora-jo postavljati zrcalo. Za Odsev velikokrat slišimo, daje prevei naklonjen županu in občinski oblasti. Župan se s tem verjetno ne bi strinjal in tudi pozorni bralci bi lahko na daljši čas spoznali, da občinskemu vodstvu pogosto postavljamo tudi nepri-jetna vprašanja in da razkrivamo tudi stvari, za katere bi na Občini raje videli, da bi jih pustili pri miru. Lahko mirno zap'-šem, da se trudimo, da bi bili objektivni in če se le da, da pri-kažemo tudi poglede in stališča nasprotne strani. Zavedamo sc daje brezkompromisna kritika bolj razdiralna kot ne. Prav gotovo, da se Ijudje v občinskem vodstvu trudijo in da delajo za Trzin. To jim je treba priznati, ob tem pa seje treba tudi zave-dati, daje pogosto težje delati, kot pa zgolj deliti nasvete in kritike. Za šankom ali ob kavici je marsikaj bolj enostavno w bi tišti, ki delijo takšne ocene in kritike stvari verjetno naredi'' povsem drugače. Hvala bogu, da razmišljajo po svoje, vendaf imajo tudi drugi pravico, da mislijo s svojo glavo, predvsem pa, da spoznajo tudi druge možnosti. __ Kot sem že zapisal, smo vsaj po tej plati s strani župana in tudi većine svetnikov dobili nekaj spodbudnih pohval. Res je, da se vsi ne strinjajo z mojo politiko in so se tudi zavzemali, da bi za uredniško město objavljali javni razpis. To je povsem zakonita in tudi demokratična možnost, čeprav je veljavni odlok o Odsevu ne predvideva. Če se Občina kot izdajatelj za to odloči, bo to povsem legalna poteza, na sestanku pa sem vseeno povedal, da ob takšnem razpisu ne bi še naprej kandi-diral za urednika. To město vseeno ni takšno in tako dobro plačano, da bi se ga oklepal z vsem srcem. Občinski svet je tokrat vseeno potrdil mandat pet-članskemu uredniškemu odboru, svetniki pa so sprejeli dodatni sklep, po katerem bodo o delu in mandatu urednika sklepali čez eno leto. To pomeni, če bo Odsev izhajal redno ob napove-danih rokih, imam možnosti, da mi mandat po-daljšajo tudi prihodnje leto, drugače pa bodo razmišljali o novem uredniku. Daje velika ^ H napaka našega časopisa zamujanje pri izhajanju, se zavedamo tudi v uredništvu, vendar se nam doslej tega ni posrećilo popraviti. Prejšnja številka je vendarle zamudila le en dan in upam, da bo ta izšla točno. Trudili se bomo, vseeno pa še ne dam roke f ogenj, ker je časopis vseeno delo veliko ljudi. So nam pa ob tem nekateri Trzinci, ko so komentirali dogajanja v zvezi z Odsevom,-tudi zatrjevali:«Mene niti ne moti, če Odsev zamudi po par dni, vem, da bo v tekočem mesecu prav gotovo izšel. Mislim pa, da bi morala biti Občina tako dosledna tudi pri drugih stvarch, saj so tam zamude precej hujše in usodnejše, na primer zamude, ki so jih imeli pri odpiranju vrt-ca, obnovi Jemčeve ceste, povezovalki, urejan-ju Mengeške ceste, pri gradnji prizidka k osnovni šoli ...«Tudi ob teh zamudah bi se morali na Občini zamisliti in nastopiti še precej bolj energično kot pri Odsevu. Miro Štebe Spoštovani! Kljub rednemu prebiranju vašega glasila v prejšnji številki nisem zasledila poziva za naročilo Odseva, zato to popravljam zdaj. Obenem sem prepričana, da tudi sedaj občani ali podjetja ne bodo vsi oddali naročila za Odsev, kljub temu da ga redno prebirajo (gotovo vsi stanujoči v IOC - Spruha, številki 2 in 4), Smo pač vsi malo »šlampasti« za takšne stvari. Za nas je sploh zanimivo branje, ker •mo malo »dislocirani« (tudi skrinjice zaoddajo naročila niste predvideli v IOC). Vsekakor ne ukinite izdajanja glasila. 1 c s» stroški res previsoki, lahko poce-nite izdajanje s cenejšo obliko tiskanja. Mislim, daje bolje vsaj nekaj kot nič. < lanki se lahko prebirajo tudi na cenej-■m papirju, brez platnic, na primer. Si- pa ste sami že vse pravilno ugoto-• ih! * sekakor pa je najbolj neumno (se op-raviiujem izrazu) zniževati naklado! akien nač'n. kot ste ga sedaj vi izbrali, - mpnmeren za glasilo s tako nizko -•vlado. To si lahko privoščijo samo na :.mer v Delu (Delničar). / -đlagam, da znižate (če jih res mora- • ^oške s cenejšo obliko tiskanja in .: Uđl v naPreÍ vsi občani in podjetja •^majo Odsev. lídnjT °bil° del°Vnih uspehov tudi v Lepo pozdravljeni Maja Bizjak Prebivalka IOC Trzin OBVESTILO GOSPODINJSTVOM o odvozu kosovnlh odpadkov, zblranju In odvozu nevarnlh odpadkov Iz gospodlnjstev In lokacijah zblranja vejevja na območju občine Trzin Obveščam Vas, da bo JKP PRODNIK d.o.o. v sredo. 2. aprila 2003. na območju naše občine izvedlo spomladanski ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodlnjstev, ki morajo biti na dan redneea odvoza do 5. ure ziutrai postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke NE SODIJO: nevarnl odpadkl, embalaie škroplv, olj, barv, lakov In pdb.; avtomobil-skl dell, gume vozll In akumulatorjl, gradbenl material, veje dreves, živih meja In grmovnlc, sodi. V sodelovanju s podjetjem JKP PRODNIK d.o.o. bomo v sredo. 2. aprila 2003. zbirali NEVARNE odpadke iz gospodinjstev, in sicer na dveh lokacijah: >■ na parkirišču pred trgovino Mercator med 15.00 in 17.00 uro in > na dvorišću Občine med 17.00 in 19.00 uro. Med nevarne odpadke SODIJO: akumulatorjl, baterije, zdravila, pesticid), barve, laki, kozmetika, svetila In gume osebnlh avtomobllov. OPOZORILO: 1. Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen přenos do zbirnega kraja. 2. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. 3. Tudi odpadkov iz iste skupine ne zdražujte v večje embalaie. ker med njimi lahko pride do kemične reakcije. 4. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Občina tudi letos organizira spomladansko akcijo zblranja In odvažanja obrezanega vejevja sadnih in okrasnih dreves in grmičevja. LOKACIJE ZBIRANJA VEJEVJA: - pri spodnjem zaklonišču na Kidričevi ulici, - na začetku Mlakarjeve ul. (ob transformatorju), - na Ul. Rašiške čete (pri objektu PD Onger). - vOIC- ob kriiišču cest Špruha in Motnica, - pri zbiralnici mleka na Habatovi ulici (na zelenici), - na začetku odcepa Jemčeve ul„ ki poteka po opuščenl strugi Pšate (pri hrastih), - za objektom Občine na Mengeški c. 9 (na zelenici ob platoju za kontejnerje), - na zelenici ob kriiišču Kidričeve in Bergantove ulice. Akcija zbiranja vejevja traja do ponedeljka, 7. aprila 2003. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM GLEDE NOVIH GRADENJ SE BODO ŠE KRESALA MNENJA Eden od precej vztrajnlh bralcev nam je že večkrat predlagal, da naj trzinskega župana vprašamo, kollkšnl so bill stroški volilne kampanje lanskih lokalnih volitev v Trzinu. Ker je mínilo že zadosti časa, da so pristojni lahko naredili vse potrebne izračune, smo tokratnl pogovor s trzinsklm županom začeli s to temo. Po podatkih, ki smo jih přejeli - takoj moram povedati, da nam vsi niso dali podatkov, so imele neodvisne liste, ki so nasto-pale v Trzinu, za približno 200.000 SIT stroškov. Kar se tiče strank, paje za Trzin zelo težko dati podatke, saj so stranke praviloma dale podatke o svojih stroških za območje celotne države, stroški, ki so jih imeli v Trzinu, pa so vključeni v te skupne zneske. Tam je bilo bolj pomembno to, da stranke v skupnem seštevku niso prekoračile za to dovoljenih stroškov. Ce bi želeli oceniti, kolikšni so bili stroški volilne kampanje v Trzinu, bi bila to čista špekulacija. Neodvisni kandidati v glavnem niso predložili podatkov o stroških, ki sojih imeli. Načeloma bi morali v te stroške vračunati vse stroške, ki sojih imeli, tudi na primer ceno poti, ki so jo opravili za raznašanje oglasov ali kaj podobnega. Teh stroškov večinoma niso přikazovali. Poročila sva oddala oba kandidata za župana, ga. Chvatalova in jaz ter obe neodvisni listi, pri katerih sva tudi nastopala. Ti podatki so bili tudi objavljeni v Uradnem vestniku prejšnje številke Odseva in si jih lahko vsi ogledajo. 17. februarja je bila v Trzinu prostor-ska konferenca, na kateri so lahko zainteresirani občani predstavili svoje poglede na bodočo prostorsko ureditev Trzina. Kako vi ocenjujete rezultate te konference? Gre za nov način urejanja zadev na področju prostorskega načrtovanja. Zdaj je po zgledu evropske zakonodaje pred začetkom sestavljanja prostorskih načrtov oz. strategije treba v postopek vključiti organizirano javnost, se pravi društva, ustanove, zavode, predstavnike gospodarstva in organizacij v kraju, zraven pa so vabljeni tudi vsi zainteresirani prebivalci. Na začetku postopka je treba pripraviti po dve takšni konferenci, ki pa nimata značaja zbora krajanov. Te konference imajo predvsem svetovalni pomen za pripravljavce prostorske strategije. Ti na njih dobijo smernice za nadaljnje načrto-vanje razvoja posameznega območja, vendar te niso obvezujoče. Kasneje morajo pri-pravljavci dobiti še soglasja in dovoljenja državnih organov in drugih soglasodajal-cev, na podlagi teh mnenj pa nato pripravijo náčrte za javno obravnavo, kot je zbor občanov. Na prvi trzinski prostorski konferenci seje po mojem mnenju pokazalo, da obremenje-nost Mengeške ceste postaja vse hujša in da bo prej ali slej potrebno razmišljati tudi o obvoznici starega dela Trzina. To še ne pomeni, da bomo kar takoj sprožili postopek za to, vendar bo le treba razmišljati tudi v tej smeri. Razprave so tudi pokazale, da imajo načrti o selitvi kmetij iz naselja na njegovo obrob-je podporo pri Ijudeh. Prav tako je vse več predlogov, da naj bi pozidavi namenili še preostale zelene otoke znotraj naselja, pozidavi pa naj bi namenili tudi še nepozidane žepke na robovih naselja, ki se zajedajo v naselje. Glede tega ni bilo nobenega ugovo- ra. Med drugim naj bi pozidavi namenili tudi parcele takoj ob cesti, ko z obvoznice zavijate proti Mengšu. Tam sicer ni prav dosti prostora, vendar je ekološko že tako obremenjen, da naj bi ga namenili poslov-no-trgovinski dejavnosti. Več razhajanj je glede predlogov za ureditev območja med industrijsko cono in Mlakami. Za tisti pretežno gozdnati pre-del je toliko želja kot ugovorov. Ocenju-jem, da bomo imeli o tem v příhodnosti še veliko razprav, še zlasti pa bo treba upoštevati mnenja stroke in soglasodajalcev Deležni smo že kar močnih pritiskov, še zlasti s strani lastnikov tamkajšnjih parcel, ti so prišli na prostorsko konferenco dobro pripravljeni in enotni, da naj bi za tisti predel zagotovili spremembo na-membnosti in da naj bi tam omogočili stanovanjsko pozidavo. Hkrati imamo tudi veliko zahtev, da naj tam ohranimo stanje, takšno kot je, in da naj zagotovimo nekakšen gozdni športnorekreacijski rezervat. Imamo pa še celo vrsto drugih predlogov in idej, kako bi tisto območje uredili. Interesi se bodo morali izkristali-zirati. Reči moram, da se bom sam striktno držal stališč, ki se bodo izoblikovala na prihodnjih razpravah. Na to temo bomo, kot sem že omenil, pripravili še eno prostorsko konferenco, v příhodnosti pa še zbor občanov. Dobili smo informacijo, da za prizidek k osnovni šoli še niste dobili gradbenega dovoljenja, ker v načrtih niso bile ustrezno izrisane infrastrukturne povezave, predvsem kanalizacija povečane-ga šolskega objekta glede na okoliške vode. Ali je to res in ali to pomeni, da bo gradnja prizidka k šoli zamujala? Gradbeno dovoljenje res še ni izdano. Projekt je še v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, o tem, da to še De bi bilo izdano, ker ni načrt ustrezno pripravljen, pa nič ne vem. Mogoče nimate povsem ustreznih podatkov. Pri projektu j za športnorekreacijski park je res prišlo ! do dodatnih zahtev, vendar se to zdaj že rešuje. Do zapletaje prišlo, ker ureditven načrt športnega parka zajema širše območje, projekt paje bil delan za prvo faz-ureditve tega parka. Ker gre za prvo stop-njo projekta, projektant ni pri tem upošte val tistega, kar predvideva širši ureditve® načrt. Konkretno gre tam za zadrževalm* meteornih voda. Vodarji so zahtevali, da projektant to dopolni, do zapletaje tam prišlo že tudi lani pri načrtih vodovodne napeljave, vendar je tudi to zdaj že rešen Ker v i-klepu, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku, ni bilo posebej povzeto poročilo o stroških volilne kampanje, zdaj objavljamo povzetek poročil o volilni kampanji, ki sojih podali kandidata za župana in listi Za trajnostni razvoj Trzina 1er Za zeleni Trzin Kandidat za župana g. Anton Peršak - skupna višina zbranih sredstev za volilno kampanjo: 100.048 08 SIT - skupna višina porobljenih sredstev za volilno kampanjo 97.767,00 SIT Kandidatka za Županjo ga. Natalija Chvatal: - skupna višina zbranih sredstev za volilno kampanjo: 107 099,00 SIT - skupna višina porabljenih sredstev za volilno kampanjo: 107.099,00 SIT Neodvisna lista Za trajnostni razvoj Trzina - skupna višina zbranih sredstev za volilno kampanjo 130.085,72 SIT - skupna višina porabljenih sredstev 130.038,80 SIT Neodvisna lista Za zeleni Trzin: - skupna višina zbranih sredstev za volilno kampanjo 91 400,00 SIT - skupna višina porabljenih sredstev za volilno kampanjo: 91.400,00 SIT Glede prizidka k šoli pa moram povedati, da res nismo povsem zadovoljni s podjet-jem, ki nam delà náčrte. Gre sicer za pod-jetje, ki je specializirano za vođenje gra-denj šol, šolskih prizidkov in telovadnih objektov. Kaže, da si je to podjetje nabralo preveč delà in ga le počasi zmaguje. prav v teh dneh smo imeli sestanek z nji-hovimi predstavniki in smo jih opozorili, da nismo zadovoljni z zamujanjem pri njihovih »papirnih« delih. Opozorili smo jih, da se borno prisiljeni obrniti na koga drugega, če svojega delà za trzinsko šolo ne bodo pospešili. Žal je v Sloveniji malo podjetij, ki se ukvarjajo le z načrtovanjem in vođenjem gradnje šol. Ker je zdaj pred vrati uvedba devetletke, se na vseh koncih trudijo, da bi pred njenim začetkom v svojih okoljih zagotovili pogoje za njeno delovanje. Zato ta podjetja enostavno ne zmorejo vsega delà, so preobremenjena in delo se jim kopiči. Vseeno pa moram reči, da razmere v Trzinu še niso kritične in za-enkrat še vedno lahko računamo, da bo prizidek urejen do začetka pouka v devet-letki. Slišali smo, da se zdaj nekaj premika pri urejanju zapleta s Tenis centrom Taubi. Kako je zdaj s tem? Pogodba s Taubijem je dogovorjena. Jaz sem jo že podpisal, podpisal pa naj bi jo tudi g, Golob, saj se strinja z njo. Pogodba zdaj ureja pogodbeni odnos med Občino in Taubijem na normalen in pravilen način. To ni več pogodba za 40 let ampak za nedolo-čen čas, vendar z normalnim odpovednim rokom. Določa tudi, da bo Taubi zdaj plače-val normalno najemnino, urejen pa bo tudi odnos glede amortizacije. Naj povem, da ne gre za visoko najemnino, za odiranje. Gre pač za neko normalno najemnino, ki jo bo najemnik izplačeval v denarju. Doslej je bila namreč najemnina določena tako, da naj bi šola imela v tenis centru v zamenjavo za najemnino neki prostor, ki pa ga ni izkoris-tila. V primeru, da bi občina želela prekiniti pogodbo, bo morala Taubiju odplačati vred-nost objektov, ki jih je postavil v skladu z načrti in gradbenim dovoljenjem, seveda pa bo občina pri tem upoštevala vrednost objekta, znižano za višino amortizacije. Pri pogodbi gre predvsem za to, da občina zdaj dobi možnost nadzora nad dogajanjem na tistem območju. Gre predvsem za to, da tam ne bi bilo prevelike obremenitve prostora, na primer z mirujočim prometom. Pred kratkim je bilo v Trzinu pomembno tekmovanje festival Turizmu pomaga lastna glava. Vas na tišti prireditvi nismo videli. Na to je nekajkrat namignil tudi predstavnik Turistične zveze mag. Jurij Smerdelj, ki je dejal, da so še zlasti na razglasitvah rezultatov vedno prisotni tudi župani občin, ki gostijo to tekmovanje. Zakaj vas na prireditvi ni bilo? Enostavno zato, ker nisem dobil povabila. Vedel sem sicer, da festival poteka, tudi občina gaje podprla. Dobil sem tudi vabilo za ogled gledaliških představ ob 15. uri, vendar pa takrat nisem mogel priti, saj sem bil nujno zadržan na notranjem ministrstvu. Kdaj bo zaključek tekmovan-ja in podelitev priznanj, pa nisem vedel. Miro Štebe POKROVITEUSKA KRITIKA y županov odziv na izjavo za javnost preveva vzvišenost in pristranost. Ko župan na problematiko občinskih projektov (pokopališče v gozdu in gradnja fontane v T-3) odgovarja, da so bili le-ti spre-jeti po zakoniti proceduri, se zateka k sprenevedanju. Ce bi mi dvomili ali se spraševali o legitimnosti sprejetih projektov, bi bil njegov odziv korekten. Ker pa smo mi problematizirali vsebino oziroma smotrnost projektov (vprašljiva funkcionalnost in slaba obveščenost občanov o pokopališču v gozdu fer smotrnost postavljanja dragih spomenikov pred rešitvijo najnujnejših potreb občanov), z županovim odgovorom ne moremo biti zadovoljni. Ko v nadaljevanju župan dvomi o upravičenosti postavljanja številnih pobud in vprašanj svetnikov na sejah občinskega sveta, ki jih omogoča zakonodaja, je to seveda njegova pravica. Korektno do svetnikov, katerih pobude kritizira, pa bi bilo, da bi bile te pobude ob tem tudi navedene in argumentirano kritizirane. Županovo razmišljanje o 'opoziciji'je nerealno in enostransko, 0 razm'šlja, daje 'sladko biti pretežno proti'. Več kot tri četr-nc žuPanovih predlogov sprejmejo vsi občinski svetniki. Če Paje kdo proti kakšnemu predlogu, običajno nasprotovanje aobro argumentira, sicer bi se osmešil. ^esprejemljivo je tudi županovo razmišljanje, da bi se v 'opo-ciji' pn odločitvi, ki bi se izkazala za napačno, delali heroje, obči^0 bl1' Pr0tÍ' S3j bÍ 10 pomenil°' da nam ni mar dobrobit ^aj naštejem nekaj vprašanj in pobud svetnikov, ki so očitno na d ®3 ŽUPana tak° sP°rna> da bodo lahk° tudi občani Trzi-0 njlh zavze|i svoje stališče. V zadnjih Odsevih so v poro- čilih o sejah občinskega sveta tudi nekako pozabili na pobude in vprašanja svetnikov. Naslednje pobude je podal svetnik Podlogar. • Zakaj še vedno ni nobene oznake ob cesti, ki bi označeva-le uvoz v OIC Trzin. • Predlog organizacije okrogle mize v zvezi z izbiro lokacije za dom upokojencev v Trzinu, na katerega bi bili po-vabljeni strokovnjaki s tega področja, ki jih lahko predlaga tudi javnost. • Vprašanje o natančnih stroških, ki jih je imela občina z nakupom in pripravo za vrtec Palčića. • Zahteva po pisnem poročilu o potresni varnosti objekta, v katerem je vrtec Palčića. • Pisno poročilo o stanju dolga Razvojnega zavoda, ki je občini dolžan okoli 50.000 evrov. • Kako je s projektom obnove vrtca Žabica. • Prijava spornih posegov v gozdnem območju med OIC-o Trzin in naseljem Mlake pristojnim inšpekcijam. • Načrt občinske uprave za izboljšanje pitne vode v Trzinu. • Kakšen je trzinski plan za izgradnjo prizidka k OŠ Trzin, glede na to, da se govori, da bo potrebno zaradi zamujanja z gradnjo uvesti dvoizmenski pouk. Menim, da so pobude in vprašanja svetnikov zelo zanimiva za občane Trzina in si zaslužijo redno objavljanje v Odsevu. Morda bi v Odsevu celo odprli rubriko, v kateri bi posredovali odgovore občinske uprave in župana. S tem bi se obveščenost prebivalcev Trzina vsekakor izboljšala. Trzin, 10.3.2003 Peter Kralj PREDSTAVLJAMO SVETNIKE (4)______ No, pa smo prišli do finala; do predstavitve še poslednjih treh trzinskih svetnikov. Tokrat boste spoznali svetnika, ki se na delo v svetu spozna, saj je to že njegov drugi mandat, svelnico, ki bi lahko bila tudi trzinska mati Županja, in svetnika, ki je nov v svetniških vodah.. ROMEO PODLOGAR Kratka osebna predstavitev Star sem 37 let, poročen in oče 9-letnega sina Tima. V Trzinu živim že 26 let. Po pokliču sem ekonomist. Nikoli nisem bil član politične stranke in to ne namera-vam biti niti v prihodnje. V dogajanje v Trzinu sem se vključil zato, ker mi ni vseeno, kaj se in se bo s Trzinom dogajalo. V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? Ste predsednik katere od komisij oziroma odborov? V tem mandatu nisem član nobenega odbora ali komisije. Svoje mesto sem raje přepustil gospodoma dr. Kostevcu in Krivicu, ki bosta zagotovo pripomogla, da se bo Trzin razvijal v skladu s stroko in željami občanov. Sam imam kot svetnik pravico sodelovati na vseh odborih in komisijah občinskega sveta in te pravice se tudi poslužujem. Za kaj si kot svetnik prizadevate? Prednostne naloge, za katere se kot svetnik zavzemam, so zapisane v programu liste Za zeleni Trzin, katerega naši občani poznajo. Če se bodo tudi ostali svetniki OS Trzin držali obljub, katere so dajali na predvolilnih srečanjih, potem bo naš program v veliki meri tudi realiziran, saj so ga liste in nekatere stranke v glavnem prenesle tudi v svoje programe. Zelo me veseli, daje tako. Katere so po vašem mnenju prednostne naloge občinskega sveta? Treba je poskrbeti, da se bo denar iz občinskega proračuna smotrno trošil za projekte, ki so najpomembnejši v danem trenutku, kot so na primer izgradnja prizidka k šoli in obnova vrtca Žabica. Naše ceste moramo opremiti s pločniki in kolesarski-mi stezami in tako povečati varnost prometa, zgradili moramo športnorekreacijski park ... V okviru svojih pristojnosti je treba poskrbeti, da bo občinska uprava učinkovitej-ša pri realizaciji zastavljenih projektov. Sam i dosedanjo realizacijo nisem zadovoljen. Izboljšati moramo obveščenost občanov o dogajanju v Trzinu, saj je zelo slaba. To seje pokazalo tudi pri organizaciji pomembne prostorske konference, katere seje udeležilo zelo malo občanov, če izvzamem tište, ki so zainteresirani za širitev zazidalnih območij na račun gozda. Menim, da bi morali o takih dogod-kih razposlati posebna obvestila vsem gospodinjstvom, kot to naredijo za veliko manj pomembne dogodke. V zvezi z obveščanjem naredi premalo tudi glasilo Odsev, ki bi moralo veliko bolj predstaviti take dogodke in razložiti njihovo pomembnost. V Odsevu pogrešam tudi raziskovalno novinarstvo. S čim se ukvarjate, ko ne delate za občino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas? Verjetno ste mislili tudi, ko nisem v službi. Ker se še dodatno izobražujem, imam prostega časa zelo malo. Preživim ga v glavnem z družino. Sina spremljam na treninge in tekme, pomagam urejati okolico naše hiše, pozimi skupaj smu-čamo, poleti jadramo zjadrnico olimpij-skega razreda 470, se sprehajamo v naravi. Rad se tudi družim s prijatelji in sosedi. NATALIJA CHVATAL Kratka osebna predstavitev Kot komercia-listka zunanje trgovine sem bila zaposlena na različnih odgovornih delovnih mestih. Pred enajstimi leti sem ustanovila lastno podjetje, kije preraslo v družinsko, saj sta v njem zaposlena tudi hčerka in sin. Sem babica dveh vnukov in od leta 2001 upokojena s polno delovno dobo. V katerih občinskih odborih oziroma komisijah sodelujete? Ste predsednica kakšne komisije oziroma odbora? Sodelujem v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v odboru za gospodarstvo in kmetijstvo pa sem predsednica. Za kaj si kot svetnica prizadevate? Moja prizadevanja so in bodo v okviru predvolilnega programa, ki je občanom poznan. To pomeni prizadevanje za skla-den in prebivalcem prijazen razvoj, ki bo dvignil kvaliteto bivanja. V zadnjih desetletjih seje samo povečevalo število prebivalstva, ni pa se vzporedno razvijala potrebna družbenosocialna infrastruktura. Na tem področju imamo največji manjko, ki ga moramo prednostno uresničiti: razširi-tev osnovne šole, obnovitev in razširitev vrtca Žabica, športni objekti, knjižnica, zdravstveni servis, kulturna dvorana, prometna varnost in še kar precej drugih stvari. Glede doma upokojencev si prizadevam, da bi pred dokončno določitvijo lokacije upoštevali strokovna mnenja različnih neodvisnih strokovnjakov in se po tehtnem premisleku čimbolj pravilno odločili, kajti dom upokojencev bomo gradili za prihodnost in ne po miselnosti izpred dvajset in več let. Ne zapirajmo pomoči potrebnih v brezdušne zgradbe, omogoči-mo jim čim daljše bivanje v njihovem domaćem okolju z dobro organiziranimi servisními storitvami (nabava, pospravlja-nje, pomoč pri delih, kijih več ne zmore-jo, z obiski fizioterapevtov, delovnih tera-pevtov). V to smer se razvija skrb za osta-rele v državah z visoko družbeno in sociálno zavestjo. Tako organizirana skrb za ostarele (community care) zahteva precej več angažiranosti (tudi volonterstva, kije pri nas še na zelo nizki ravni, vključevati pa bi moral tudi šolarje, dijake in študente). Izkušnje s takim načinom organiziranja pomoči v tujini so izjemno dobre. Glede na to, da imamo finančno podlago, bodimo avantgarda vsaj na enem področju. Katere so po vašem mnenju prednostne naloge občinskega sveta? Pospešena realizacija vseh odprtih projektov. Strategija brez realizacije v začrtanih časovnih terminih je slaba strategija. Zelo pomembna naloga občinskega sveta paje gospodarno ravnanje s sredstvi. Upravljanje s proračunom ene milijarde in dvesto milijonov tolarjev je velika odgovornost do občanov. Kako preživite vaš prosti čas oziroma čas, ko se ne ukvarjate z občino? V prostém času veliko berem, rada grem v naravo, kino ali gledališče, zelo rada potujem. V posebno veselje pa sta mi vnuka JANEZ MUŠIČ Kratka osebna predstavitev V Trzinu živim že od rojstva. Končal sem srednjo ekonomsko šolo. Pred upokojitvi-jo sem bil nekaj mesecev na Zavodu za zaposlovanje; Iskra avtomatika mije plaćala dveletno čakalno dobo. V katerih občinskih odborih oziroma komisijah sode-lujete? Ste predsednik kakšne komisije oziroma odbora? Sodelujem v odboru za okolje in prostor ter v odboru za gospodarstvo in kme-tijstvo. Za kaj si kot svetnik prizadevate? Kot svetnik si prizadevam za ureditev pločnikov na Mengeški cesti, ki bi morali biti primerni tako za pešce, invalide in kolesarje, kot tudi za matere z otroškimi vozički. Poleg tega bi bili lahko robniki narejeni iz boljšega pohorskega tonalita in ne iz betona. Zavzemam se tudi, da pri urejanju Trzina ne bi zašli v skrajnosti, ki so bile izrečene na prostorski konferenci, kjer so nekateri občinski svetniki in predstavniki državnih ustanov zagovar-jali vsakršno gradnjo na robu gozda med Mlakami in OIC-o, ostali pa so bili za. Sam sem za postopno gradnjo in da bi se gradilo v soglasju z bližnjimi sosedi. Naj se torej upošteva obe strani, tako želje lastnikov kot tudi prebivalcev ce-lega Trzina. Katere so po vašem mnenju prednost-ne naloge občinskega sveta? Da bi končno začeli graditi pločnike na Mengeški cesti in da bi že začeli z ob-novitvenimi deli na Jemčevi cesti. Kako preživite vaš prosti čas oziroma čas, ko se ne ukvarjate z občino? Ker sem upokojen, grem vsako leto na Brdo pri Lukovici obirat jabolka. Tam imam najbolj pristen stik z naravo, kar nekateri zelo pogrešajo. Udeležujem pa se tudi jubilejnih slovesnosti, na primer dve-stote obletnice javnega šolstva v Mengšu (leta 1996), lani pa 1000-obletnice župni-je v Stržišču pri Kranju, kjer je bil obenem odkrit spomenik Frideriku Baragi, 1250-letnice pokristjanjevanja Slovencev na Chiemskem jezeru ter 400-letnice Trubar-jeve smrti v Derendingenu (leta 1986). Sem pa tudi občinski predsednik Nove Slovenije. V trzinskem občinskem svetu torej se-dijo in krojijo usodo Trzina (po abe-cednem vrstnem redu): Lidija Babnik, Natalija Chvatal, Matjaž Erčulj, Milan Karče, Valentin Kolene, Anton Kralj, Peter Kralj, Franci Mušič, Janez Mu-šič, France Pavlič, Romeo Podlogar in Lilijana Smrekar. Mateja Erčulj recej naših bralcev se je obraćalo na nas in nas spraševalo, kdaj bodo začeli splinifikacijo Trzina, ali se pri tem kaj za-lika, nekateri pa so celo vedeli, da naj bi se bil Petrol zaradi nezadostnega zanimanja za priključilev na plin nameraval umakniti iz posla. Že za prejšnjo številko Odseva smo želeli pripraviti podatke o tem, kako plinifikacija v resnici poteka, vendar nas je čas prehitel Zdaj pa se je direktor Petro! Plina g. Štefan Milja Lebar prijazno odzval na našo prošnjo in nam odgovori! na nekaj vprašanj, ki so begala nekalere občane Trzina. Za Trzin ste napovedovali, da bodo prvi odjemalci plin dobili že konec leta 2002, vendar se to ni zgodilo. Kako daleč ste zdaj z uresničevanjem načrtov? Po našem tcrminskem planu naj bi se do konca leta 2002 izvedla 1. faza plinifikaci-je občine Trzin, to je izgradnja napajalne-ga plinovoda do obstoječega plinovodnega omrežja utekočinjenega naftnega plina (UNP) v obrtno poslovni coni in v stanoviskem naselju Mlake. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pa smo nale- 1 na nepričakovane zaplete (v zvezi s Pridobivanjem služnostnih pogodb, sogla-S'j. dovoljenj ...), in seje ta faza podaljša- * daleč čez naš predvideni časovni termin, ^radbeno dovoljenje za omenjeno I. fazo ?nnî • 'je scdaÍ pričakujemo v marcu fWO m v maju 2003 bomo najverjetneje čel, z gradnjo. Predvidoma bodo delà na • 'azi končana do konca avgusta 2003. ^olikšno je zanimanje Trzincev za pri-v'° ek na Plinovodno omrežje? klhw£lrU akc'je lrženJa hižnih Plinskih pri-seje za priključek odločilo (in s Petrolom podpisalo pogodbo o izvedbi priključka) cca. 50% lastnikov objektov. Kdaj lahko pričakujemo prve priključke na plin in kdaj naj bi bila plinifikacija končana? Prve priključke lahko pričakujete letos poleti. Plinifikacija I. faze (to je od občinske meje z občino Mengeš, po Jemčevi cesti, ob potoku Pšata, po ulici Za hribom, Ljubljanski cesti in Ulici kamniškega bataljona do obstoječega plinovodnega omrežja UNI') bo končana do konca avgusta 2003, II. faza (ki bo zajemala izgradnjo plinovodnega omrežja v preostalem delu občine Trzin) pa do konca avgusta 2004. Kako in po kakšnem vrstnem redu bo potěkala plinifikacija Trzina? V II. fazi bodo plinificirana najprej območja oz. ulice, kjer je interes oz. odziv lastnikov velik. Območja, kjer bo interes premajhen oziroma odziv lastnikov preslab in zaenkrat ne bodo ekonomsko upravičena, pa bodo puščena za III. fazo ali pa bodo posamezniki prešli na oskrbo z UNP-jem preko posamez-nih plinohramov. Po Trzinu se govori, da boste umaknili svojo energetsko pisarno iz Trzina. Ali je na tem kaj resnice? Posvetovalna energetska pisama v Trzinu ostaja in še naprej obratuje eno uro na teden. V marcu 2003 pa odpiramo energetsko pisarno v Domžalah, ki bo predvidoma obra-tovala vsak dan in dva dni v tednu tudi v popoldanskem času. Zaradi boljšega obrato-valnega časa nameravamo v tej pisarni v določenih urah oz. dnevih nuditi informacije tudi za občane občine Trzin in Mengeš. Ali obstaja tudi možnost, da bi pogodbo z občino Trzin razdrli? Nikakor ne. Kako poteka plinifikacija na območju Mengša? Koncesionar za distribucijo zemeljskega plina PETROL d.d. se pospešeno pripravlja tudi na oskrbo z zemeljskim plinom v občini Mengeš. I. faza plinifikacije občine Mengeš bo zajemala izgradnjo povezoval-nega plinovoda do občine Trzin, to je od továrně Lek po Kolodvorski cesti, ulici Zavrti, Zoranina ulici, Zadružniški ulici, Maistrovi ulici. Slovenski cesti, Murnovi ulici, Liparjevi ulici, Testenovi ulici, Ga-silski cesti in Trzinski cesti do občinske meje. Omenjena trasa plinovoda je delno že zgrajena (Kolodvorska cesta, Zoranina ulica, Zadružniška ulica in Maistrova ulica), ostalo naj bi se po našem terminskem planu izvedlo do konca leta 2002. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pa smo tudi tu naleteli na nepričakovane zaplete (v zvezi s pridobivanjem služnostnih pogodb, soglasij, dovoljenj.,.) in zato se je ta faza podaljšala daleč čez naš predvideni časovni termin. Gradbeno dovoljenje za omenjeno I. fazo plinifikacije sedaj pričakujemo vsak čas in takoj zatem začne-mo z gradnjo. Predvidoma bodo delà na I. fazi končana do pomladi leta 2003. Gospod Lebar je še povedal, da že tudi polekajo vse priprave za dokonáno plinifi-kacijo Domžal Petro/ bo tam začet graditi plinovodno omrežje v maju. Tudi lam bodo istočasno urejali ludi druge komunalne vode na trasah bodočega plinovoda. Za zdaj ne razmišljajo, da bi povezali men-geško-trzinsko in domžalsko plinovodno omrežje, ki se bosta v Depali vasi zelo približali drugo drugemu. Miro Štebe PLINIFIKACIJA TRZINA (4. NADAUEVANJE) Kot smo že pisali, se koncesionar za distribucijo zemeljskega plina PETROL d.d. pospešeno pripravlja na oskrbo z zemeljskim plinom v občini Trzin. Faza pridobivanja gradbenega dovoljenja se bliža koncu, saj omenjeno gradbeno dovoljenje pričakujemo konec marca in v maju 2003 začnemo z gradnjo. Predvidoma bodo dela na I. fazi (to je od občinske meje z občino Mengeš, po Jemčevi cesti, ob potoku Pšata, po ulici Za hribom, Ljubljanski cesti in Ulici Kamniškega bataljona do obstoječega plinovodnega omrežja UNP) končana do konca avgusta 2003, II. faza (ki bo zajemala izgradnjo plinovodnega omrežja v preostalem delu občine Trzin) pa do konca avgusta 2004. V II. fazi bodo plinificira-na območja oz. ulice, kjer je interes oz. odziv lastnikov velik. Območja, kjer bo interes premajhen oziroma odziv lastnikov preslab, in zaenkrat ne bodo ekonomsko upravičena, pa bodo puščena za III. fazo ali pa bodo posamezniki prešli na oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom (UNP-jem) preko posameznih plinohramov. OBSTOJEČI UPORABNIKI PLINA Pri obstoječih uporabnikih UNP-ja se bodo v okviru zamenjave energenta (namesto UNP bo zemeljski plin) izvajale sledeče aktivnosti: 1. Pregled notranje plinske napeljave z izdelavo poročila o stanju napeljave, popis tehnično neustreznih izvedb (potrebnih sanacije), možnih izboljšavah in priporočilih za boljšo varnost (strošek Petrol-a). 2. Pregled dimovodnih napeljav (strošek uporabni ka). 3. Tesnostni preizkus notranje plinske napeljave (slrošek uporabnika). 4. Nastavitev regulatorjev tlaka in popis stanja plinomerov fstrošek Petrol-a). 5. Zamenjava šob gorilcev na vseh plinskih trošilih (strošek uporabnika). Aktivnosti pod točko 1 so se že izvedle v letu 2002, posamezni uporabniki (katere takrat nismo uspeli dobiti) pa bodo obveščeni po pošti in obděláni naknadno. Aktivnosti pod točko 2 se bodo izvajale do konca avgusta 2003, izvajalo pa jih bo Dimnikarstvo Iztok Polak s.p., ki opravlja dim-nikarske storitve na območju občine Trzin. Zaradi »rekonstrukcije plinskega trošila« (to je zamenjave energenta) bo Dimnikarstvo pri obstoječih uporabnikih opravilo redni letni strokovni pregled še posebej skrbno, poleg tega pa bo opravljena tudi kontrola ukrepov za dovod zgorevalnega zraka in pregled stanja tuljave (s kamero) oziroma pregled izpuhov na fasadi. V dogovoru s Petro-lom bo za omenjeni pregled Dimnikarstvo ponudilo obstoječim uporabnikom plina popust v višini 25 %. r Testenova 69,1234 Mengeš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.not http://www.olshop-sp.si SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM Crawford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI O terminih aktivnosti pod točko 3, 4 in 5 bodo uporabniki pravo-časno obveščeni. Při aktivnosti pod točko 5 bodo morali aktivno sodelovati tudi uporabniki sami oziroma skupaj z njihovim serviserjem začeti razmišljati o pravočasni nabavi šob gorilcev posameznih plinskih trošil POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA Posvetovalna energetska pisarna v Trzinu ostaja, le dajo bo od-slej vodil PETROL d.d. oziroma od njega pooblaščeni predstavnik. Še naprej bo obratovala eno uro na teden, vendar v spre-menjenem terminu, in sicer vsako delovno sredo med 17.30-18.30 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). V njej bomo svetovali tako občanom, ki so že priključeni na omrežje UNP, kakor tudi novim interesentom. Svetovanje se ne bo zaključilo pri zunanjem hišnem plinskem priključku, ampak bo zaiemalo celotno plinsko napeliavo, vključno s plinskimi trošili (izboljšave, zamenjave ...). V pisarni bodo občani dobili vse obrazce, potrebne za izvedbo priključka, in pa tudi prospekte pro-izvajalcev plinske opreme in naprav. V kratkem pa odpiramo tudi energetsko pišamo v Domžalah, ki bo predvidoma obratovala vsak dan in dva dni v tednu tudi v popoldanskem času. Zaradi boljšega obratovalnega časa nameravamo v tej pisarni v določenih urah oz. dnevih nuditi informacije tudi za občane občine Trzin. O podrobnih terminih bodo občani Še obveščeni. PETROL d.d. PETROL ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠČENJE STEKLA •TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI...) • GLOBINSKO ČIŠČENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠČENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠČENJE IN IMPREGNACIJA V1NASA, PARKETA... IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENETERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 67' e-mail: samo.music@siol.net PIJEMO SE PITNO VODO letnern poročilu o zdravstveni ustreznosti pitne vode in oskrbe s pitno vodo za leto 2002, ki gaje izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, piše, daje zdravstvena ocena pitne vode ustrezna in varnost oskrbe z njo varna. Vodovod Domžale oskr-buje s pitno vodo 6325 priključkov, kar je približno 26.040 prebivalcev iz občin Domžale in Trzin. Vodo črpajo iz šestih pod-talnih črpališč in jo usmerjajo neposredno v naselja, kjer se voda iz vseh črpališč meša. Primarno vodovodno omrežje je dolgo 104.000 m, sekundarno pa 60.200 m. Del cevi v omrežju je Še vedno salonitnih. Glede na količino plačane vode so lani potroš-nikom dostavili približno 9.200 m' vode na dan, v omrežju pa imajo po ocenah strokovnjakov kakih 40 % izgube. Terenski pregled objektov s črpališči in njihove okolice je pokazal, daje okolica črpališč ustrezno urejena, urejena in dobro vzdrževana pa so tudi sama črpališča. V omrežju domžalskega vodovoda opravljajo redne in občasné mikrobiološke preiskave in kemijske analize. Na splošno so ugotovili, da so koncentracije zdravju nevarnih snovi v vodi iz vodovoda pod dopustnimi me-rami, vseeno pa so svetovali uvedbo nekaterih ukrepov za izbo-ljšanje stanja. Rezultati laboratorijskih meritev in terenskega ogleda kažejo, da v zajetja priteka tudi površinska voda. V širšem varstvenem pasu ležijo turistični objekti, za katere ne vedo, kako imajo urejeno odvodnjavanje komunalnih voda. Predlagajo, da naj brežine in okolico drenažnih zajetij ter struge hudournih voda uredijo tako, da bo tudi v času deževja in topljenja snega preprečeno poplav-ljanje drenažnega zajetja in s tem zatekanje površinske vode v zajetje. Predlagajo redno daljinsko spremljanje koncentracije klora in redno testiranje delovanja nekaterih naprav. Predlagajo, da naj vsaj 2 krat letno temeljito pregledajo vodovplivno območje vodovoda. Dosledno je treba izvajati in upoštevati režim v vo-dovarstvenih pasovih, vsaj enkrat letno je treba temeljito očistiti zajetje in hidrantno omrežje, vsaj dvakrat letno paje treba sprati tudi mrtve krake primarnega omrežja. Po naši veljavni zakonodaji od 1.1.2003 veljajo strožja merila glede zgornje dovoljene vrednosti posameznih nevarnih snovi. Po objavljenih podatkih so te koncentracije še vedno v spreje-mljivih merah, vseeno paje treba reči, da so pri meritvah odkrili koncentracije pesticidov, ki so sicer še pod dopustno mero, vendar Ie predlagajo nekatere varnostne ukrepe, predvsem paje treba prisotnost pesticidov na nekaterih črpališčih spremljati vse leto. Vsa črpališča vodovoda Domžale ležijo na kmetijskih ob-delovalnih površinah, na katerih kmetje še vedno uporabljajo sredstva za zatiranje plevela in drugih škodljivcev. Ker so na črpališču 1 tudi lani odkrili atrazin in desetilatranzin, ocenjujejo, da kmetje še vedno uporabljajo pripravke, ki vsebujejo atrazin. Glede na relativno visoko koncentracijo nitratov v vodovodu Domžale priporočajo tudi sprejem ukrepov, ki bodo zagotavljali, da se njihove koncentracije ne bodo povečevale. Po dobljenih rezultatih smo glede kakovosti naše pitne vode še lahko zadovoljni, čeprav previdnost ni nikoli odveč. Prav bi bilo, da bi rezultate raziskav ljudje večkrat lahko dobili na vpogled in da bi bili še bolje seznanjeni s tem, v kakšnem stanju je naša pitna voda. Miro Štebe VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10 1230 Domžale Na podlagi Zakona o veterinarstvu glede izvajanja preventivnih ukrepov zaradi od-krivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2003, bodo v občini Trzin izvedli splošno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bodo opravili po sledečem razporedu: razpored obveznega cepuenja psov proti steklini Ponedeljek 31.3.2003 * 14.00 - 15.30 stari del Trzina pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 ° 15.45-16.30 novi Trzin pri hišici PD Onger Trzin, ul.Rašiške čete 4 Za zamudnike bo cepljenje psov na istih mestih v soboto, 5.4.2003: ° stari del Trzina ob 11.00 ^ novi del Trzina ob 11.30 Ne pozabite s seboj prinesti izkaznice o cepljenju Psov. Čepili bodo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in °ječe psice pa cepijo po odstavitvi mladićev. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM ?nnMU D0MŽALF-. Cesta talcev 10 vsak delavnik '•00- i i.oo in od 17.00- 18.00, ob sobotah pa od 7.00-9.00. NOČEMO VOJNE Zakaj življenje nam grenite, zakaj z vojno spet grozite? Vi, ki v imenu ljudstva govorite. Mar ni dovolj bilo gorja, umiranja, pustošenja ... Naj spomin se prebudi, na grozote vojnih dni. Ko poteptane v nas bile so lepe sanje, prežemalo nas le bolestno jeječanje. Si bal se dneva in noči, da zopet se kaj strašnega zgodi. Da ubili nam morda bodo očeta, naša mladost vsa s strahom je bila prežeta. Ne da opisati se vojnega gorja. Za rod sedanji to je pravljica. Nekje pa otroci v krču lakotě, za življenje se bore, kjer vojna industrija golta - žre! O, kje dobre ste božanstva sile, da kruti svet bi spremenile?! Anka Jurše ENA ali DVE ali TRI ali... J , eliko je bilo v zadnjem času govora o spremembi prostorskega plana, malo pa konstruktivnih predlogov, kako urediti jezik gozda, ki se zajeda med OIC-o in naseljem Mlaka. Ko razmišljam neobremenjeno o motivih samorazglašenih naravovarstvenikov, ki jih tako skrbi usoda nekaj hektarov nika-kršnega gozda, ob tem pa jim je kaj malo mar za skrunjenje narave na vseh ravneh in v velikih razsežnostih (Ljubljansko barje, odlagališča odpadkov...) in jih celo na čistilne akcije ni, ki jih organizirajo društva in občina, na drugi strani pa priza-devanja lastnikov tega gozda, ki si ga las-tijo vsi in od katerega nimajo nič, ne morem drugače, kot da razmišljam, kako bi prostor uredili, da bi bilo večini povšeči. Občanom dajem v pošten razmislek nekaj predlogov, brez slovenske pregovorne zavisti, kako urediti področje. Upoštevajmo pri tem, da se v zgornjem delu (znameniti Pajkov hrib) načrtuje gradnja pokopališ-ča, ki bo moralo imeti tudi vsaj dva dos-topa in da obravnavano področje leži le v ozkem pasu med IOC-o in Mlakami. I. STATUS QUO - stanje ostane, kakršnoje Področje pustimo, kakršnoje, lastni-kom se zaradi stalnega skrunjenja gozda ne splača urejati, kot so ga v prejšnjih časih, to je izsekava in po-gozdovanje, še naprej si ga lastimo vsi in vanj poleg neštetih stezic za pešce, Občinska čistilna akcija OBVESTILOzvsemi podrobnostmi o ČISTILNI AKCIJI, ki bo 12. 4. 2003 bodo občani dobili na običajni način -z obvestili po gospodinjstvih. NAJDENI1ZGUBUENI KUUČI Pri zaklonlšču na Kidričevi ulici je bil najden šop ključev. Če jih pogrešate, se obrníte na sedež občine Trzin - tam jih namreč hranijo. kolesarje z gorskimi kolesi, mopediste, še naprej pridno odnašamo nepotrebno šaro in vsemogoče odpadke, da borno ob čistilnih akcijah imeli kaj delà. Priložnostnim graditeljem omogočamo odlaganje odvečnega gradbenega mate-riala, saj ga gozd v samozaščiti sčasoma preraste, kaj zato, če pod rušo ostanejo tudi nevarni odpadki. Taka rešitev se mi zdi najslabša in bi jo morali družno zavreči, zato menim, da tudi »uporabniki« tega predela s takim stanjem kot je, ne morejo biti zadovoljni, zato predlagam, da razmislijo o drugih možnostih. 2. Kulturna pozidava Podpremo prizadevanja lastnikov za spremembo prostorskih aktov in dovoli-mo zgraditi omejeno število individualnih hiš, z urejenimi potmi, zelenicami, mnogo zelenja. To bi imelo večkraten učinek: povezava med IOC in ostalim naseljem bi bila neposredna, preprečili bi eventuelno kasnejšo gradnjo visokih zgradb (blokov), smotrno bi uredili infrastrukturo, področje bi dobilo primer-no obliko, otrokom, rojenim v Trzinu, ne bi bilo potrebno iskati prostora za nov dom v drugih kraj ih ... Nasprotnikom tega predloga le nekaj v razmislek: si lahko predstavljate, da bo takšen zanemarjen in skrunjen gozd dolgo ostal nepozidan? Prepričan sem, da ne. Pridejo investitorji z velikim kapitalom, ponudijo dovolj občini, občanom pa primerne ugodnosti v naravi in infrastrukturi in ni ga občinskega sveta, ki bi glasoval proti. Lahko pa odločitev odložimo do takrat! 3. Park Že zadnji svet KS je razmišljal v smeri, kako polepšati Trzin in v čimvečji meri ohraniti naravne danosti, ki so bile v Trzinu še dokaj ohranjene. Takrat smo pač bili še v mnogočem, če ne kar v vsem, odvisni od volje Domžal in usodo nam je krojila prav garnitura, ki je takrat vodila Občino Domžale, pod katero je spadal Trzin. Misel, da bi na obravnavanem prostoru uredili manjši park po vzoru Volč-jega Potoka, ni nova inje meni oseb-no najbolj pri srcu. Posekali bi stara in bolna drevesa, iz-trebili divje grmovje, vse vodotoke bi napeljali v povečan ribnik (bajer), posadili raznovrstno drevje, ga označili z napisi (lahko bi povabili župane so-sednjih občin, da posadijo vsak svoje drevo), uredili šolsko učno pot, sredi ribnika bi na otočku zgradili gnezdiš-ča za vodne ptice, skozi park bi spe-Ijali stezice, preko vodotokov uredili lesene brvi, ob stezicah zasadili raz-lično cvetje in ... prepustite se svoji domišljiji in razmislite o tej možnosti Tak park bi lahko bil tudi sprehajališ-če in turistična znamenitost Trzina za širšo in daljno okolico. Seveda paje ideja uresničljiva le ob znatni finančni angažiranosti občine, saj bi morali lastniki dobiti pravično odškodnino: ta proces bi lahko trajal vrsto let, da ne bi bil občinski proračun preobremenjen v zelo kratko omejenem času, lastnikom bi lahko izdali občinske obveznice, zamenjali za zazidljive parcele ... Namesto referenduma, kaj storiti v tem predelu, predlagam referendum o uvedbi občinskega samoprispevka za ureditev tega področja. Skratka, možnosti je veliko, le prave volje je treba in ljudi, ki v srcu pošteno mislijo! Tone Ipavec OPRAVIČILO Pred Občnim zborom DU Žerjavčki sem na připravljalnem sestanku pomotoma dal napačno informacijo glede cene za najemnino večna-menskega prostora v OŠ Trzin. Zaradi nezadostne zbranosti sem članom odbora rekel, da je cena za eno uro uporabe prostora 7.500 SIT, , mislil sem pa za 4 ure, kot naj bi predvidoma trajal zbor. Cena, ki mi jo je vodstvo šole sporočilo po telefonu, je bila 1.906 SIT na uro. Ker je bilo vodstvo šole deležno neprimerne kritike, mi je zelo žal, daje do tega prišlo in se vodstvu šole, kakor tudi njenemu ravnatelju g. Francu Brečku iskreno opravičujem, člane DU pa prosim za razumevanje. Tone Ipavec IMATE KAJ ZA PUSTA HRUSTA OZ. PUSTNI SPREVOD VTRZINU rsi veliko dni v letu, ko se ljudje lahko popolnoma znorijo, iztrošijo svojo energijo, si privoščijo neslane šale, nor-iije vseh vrst in se preobrazijo v nekaj, kar so si že od nekdaj želeli postati, pa se jim žal ni nikoli zares uresničilo. Pust pa je tisti čas v letu, ki člověku to, pa čeprav le navidezno, omogoči. Ljudje lahko izživijo svoje fantazije, pri tem vsaj malo pozabijo na tegobe vsakdan-jega življenja in se prepustijo veselja-čenju. In tudi jaz sem imela prav tak namen, kajti bila je pustna sobota. Vstala sem že ob 6.00 zjutraj in bila sem dobre volje. Ponudila sem se celo, da opravim sobotně nakupe. In tako sem že ob 8.00 zjutraj v trgovini, kjer seje kar trio ljudi, stala v vrsti za krofe, saj pusta brez te sladké in mastné, z marmelado nadeva-ne slaščice pač ni. Poleg tega sem kupila tudi celo vrečo pisanih bonbonov, namen-jenih tištim otrokom, ki bodo zamaskirani zvonili pred našimi vrati in sramežljivo, morda tudi odrezavo, spraševali: "Ali imate kaj za pusta hrusta?" Tako kot sem nekaj let nazaj to počela tudi jaz in moji vrstniki. In to zelo preračunljivo, saj so se pravkar držite v rokah. Vendar moram priznati, da sem se odpravila tja popolnoma neprimerno oblečena - kar pomeni, da sem si drznila priti na zbirno mesto PUSTNE-GA sprevoda (pred KUD Franca Kotarja Trzin) v čisto vsakdanji opravi in se pri tem počutila kot totalno prismojena koza. Za piko na i pa sem s seboj vlekla še svojega cucka, ki mije povzročal same probleme. Toda osel gre samo enkrat na led, zato se kaj takega naslednje leto gotovo ne bo več zgodilo. Kajti natanko čez leto dni bom uresničila svoje želje, ki jih gojim že iz otroštva: našemila se bom v kraljično ter z voza mahala trzinskim občanom (beri podložnikom), ki se mi bodo s spoštovanjem priklanjali ... Če verjamete? Skratka, na prizorišču oz. zbirališču pred Kulturnim domom so ob času mojega prihoda že stali štirje traktorji s prikolicami, na katere so se povzpele maškare - predvsem otroci, in se pripravljali na obhod Trzina od ene do druge postojanke. Toda tako kot otroci ta dan niso bili čisto navadni otroci, ampak miške, klovni, hudički, ..., tudi traktorji niso bili takšni kot ponavadi. Bili pa so posebej za to priložnost okrášeni z zelen- sem se znašla v vojaškem plašču in se vozila po Trzinu, to je od starega do novega delà, vse do industrijske cone. Natančneje je pot tekla po naslednjem vrstnem redu: najprej smo zavili h gostilni pri Narobetu, se odpeljali do gostilne Pr1 Jakov Meť. Povorka je nato krenila skozi vas proti cerkvi in nato Pod hribom v Mlake oz. novi del Trzina. Po krožni vožnji po naselju seje postanek pri okrepčevalnici Bor pri trgovini Merkator prav prilegel. Janez je spet kot Indijanec zelo poskočno vlekel meh harmonike, vsi pa smo se lahko okrepčali s hrenovkami ali kranjskimi klobasami. Seveda niso manjkali niti krofi pa tudi pijača seje klokotaje pretakala po grlih. Pa da ne bomo delali krivice, tudi na vseh drugih postankih šaljive parade so udeležencem ponudili res dosti okusnih prigrizkov in pijače. Lačnih v karavani zagotovo ni bilo, razen seveda tistih, ki pazijo na svojo linijo in se strogo izogiba-jo, kot hudič križa, nepotrebnih dodatnih grižljajev. Težko paje bilo reči ne tudi, kadar so gostilničarji ponujali tekoče za-deve. Pa se ni nihče prav dosti sekiral, saj za pusta pa ja moramo biti židane volje. nam usta nekako najbolj raztegnila v nas-meh, če je v naših "mošnjičkih" kaj za-žvenketalo, stari posušeni flancati pa so pri tem spadali med manj priljubljene kategorije. Toda opažam, daje tega čedalje manj. Še pred nekaj leti, se spomnim, so maškare neprestano trkale na vrata, tako da smo se Jih že kar izogibali in nismo več hodili odpirat vrat. Tokrat pa nismo uspeli iz-Prazniti niti vreče z bonboni! pa pustimo sedaj krofe in bonbone ob «rani, kajti tisto soboto sem imela tudi d™ge náčrte. Tako sem si šla ogledat troski pustni sprevod (ki gaje organiziralo Turistično društvo Trzin), z namenom, ® ga tištim, ki so vse skupaj zamudili. Pobliže predstavim na listu papirja, ki ga jem, raznobarvnimi baloni in za nameček popisani z napisi, ki so opominjali na aktualno problematiko v našem kraju, kot tudi v državi. Eden izmed traktorjev je tako pozi-val k referendumu za ukinitev Odseva, drugi je bil bolj ekološko obarvan inje nosil sporočilo, da "v gozd in okolico odlagajo smeti samo svinje, ki se imajo za ljudi," tretji je namigoval k akciji, v sklopu katere naj bi Kidričevo ulico spremenili v Perša-kovo, Jemčevo ulico pa v Jamčevo. Cetrti traktor je bil razred zase (zajemal je širšo, državno problematiko), saj je predstavljal t. i. ženski bataljon slovenske vojske. Ker pa slovenska vojska (z vojakinjo Lili na čelu) ni kar po juhi připlavala in ker je ravno iskala nove nabornice, so me po hitrem postopku rekrutirali in hočeš - nočeš, že NAGRADE ZA NAJI.EPŠE MASKE, Ki SO SODELOVALE V SPREVODU PO TRZINU, SO PŘISPĚV ALI: 1. nagrado - 3-dnevno letovanje za 2 ose-bi na otoku Rabuje prispevala Gostiina Narobe. Ostale nagrade pa so darovali: Bahne Trzin, Petrol Trzin, Astra Chemo Jarše, Okrepčevalnica Trzin, Mimesa Trzin, Marka Trzin, Jemc Damjan, Gostiina Narobe Trzin, Ručigaj - zelenjarna Loka, AS Domžale, Okrepčevalnica Barca, Petra in Primož - Frizerstvo Trzin ter Kimi Trzin. Za pogostitev so poskrbela tudi vsa gos-tišča, pri katcrih seje pustni sprevod us-tavljal: gostiina Narobe, gostiina Pr Jakov Met, okrepčevalnica Barca in okrepčevalnica Bor. PUSTNI TRZIN humorno predstavitev. Pust ima vedno »oštro« metlo. Pometa pred vsakim pragom, s še večjim zadoščenjem.pa opravi z aktualnimi dogodki v kraju. V času klicanja in pričakovanja pomladi sc zabava staro in mlado. Nekateri času okoli pusta pravijo tudi teden norosti, a je teden, v katerem uživajo vsi, ki se znajo sprostiti, >•; si znajo za zabavo vzeti čas, ki znajo zganjati norčije, se povrniti v čas pravljic. ; otroštva in svoji domišljiji dovolijo prosto pot. Maska pa tudi omogoči člověku, da pokaže svoj drugi obraz, svoj svet želja, idealov, sanj ali pa tudi vrednot, ki jih morda ne bo nikoli dosegel ali pa so le del njegovih sanjarjenj. Čeprav nekateri menijo, da so pust in pustna oblačila bolj namenjena otrokom kot odraslim, pa jih je še vedno veliko, ki Izlet v industrijsko cono (kjer so nas pri-čakovali v okrepčevalnici Trzin) zaradi slabe cestne povezave med cono in Mlaka-mi ni uspěl. Tja se z vozovi nismo mogli prebiti, po glavni cesti pa seje zaradi otrok na vozovih zdelo tvegano. Kot smo ob podobni priliki v Odsevu zapisali že lani, Trzin še vedno in zares nujno potřebuje pove-zovalno cesto s cono. Končna postaja pustne povorke je bila pri okrepčevalnici Barca. Vzdušjeje bilo prijetno. Všeč mije bilo predvsem to, daje šio za majhen, preprost vaški sprevod in ne za masovno izumetni-čeno parado, kakršnim smo lahko po nekje priča. Morda bi bilo le pričakovati malo večje zanimanje Trzincev in Trzink za to-vrstno ljudsko izročilo in temu primerno večjo udeležbo na sprevodu ali pa vsaj ogled le-tega izpred svoje hiše, ko smo šli mimo. Kajti ljudi se ni ravno trio. Še največ jih je prišlo na cilj sprevoda (h Barci), kjer je bil vrhunec karnevala - izbor najboljših pustnih mask pod budnim očesom Turistič-nega društva Trzin. V čast mije bilo, da sem lahko pri tem pomagala tudi jaz, kajti organizatorji so hitro izkoristili mojo nav- zočnost. Znašla sem se v ocenjevalni komisiji, katere naloga je bila podeliti nagrade zmagovalcem. Prvo mesto sije pri-služil rod Indijancev, drugo mestoje pripadalo zapeljivi trebušni plesalki, tretje vojakinji slovenske vojske.... Poskrbljeno pa je bilo tudi za tište, ki se niso uvrstili na top listo, kajti prav vsak seje lahko posladkal s krofom in smokicami. Po podelitvi naj bi se vozovi (vendar brez otrok) še enkrat odpravili proti industrijski coni (katero smo prej izpustili), vendar pa seje, kot sem kasneje iz ustnih vi-rov izvedcla, tja uspelo prebiti le bataljo-nu slovenske ženske vojske. Bravo! Organizatorji so tudi napovedovali, da se bo eden od trzinskih voz naslednji dan udeležil še pustnega sprevoda na karnevalu na Viru pri Domžalah. Žal pa sta nas tam, tokrat bolj kot opazovalca, v unifor-mah zastopala le dva člana prikolice z žensko vojsko. Mirjam Štih ust je čas norčij, zabave in veselja. Priprave na pustovanje se začnejo že po svečnici in dosežejo višek na pustno soboto, nedeljo in torek oz. od debelega četrtka do pustnega torka. Konec pustnega časa je pepelnična sreda, ko pokopljejo pusta in s tem označijo začetek postnega časa. V preteklosti je pustovanje napovedovalo prihod pomladi, v sodobnem svetu pa so pustne prireditve večinoma dobile drug pomen, predvsem grc za zabavno doga-janje, marsikje pa služijo tudi za ponazo-ritcv dogodkov v kraju in še zlasti njihovo so nasprotnega mnenja. Nad pustom so nekateri naravnost navdušeni tudi v Trzinu, in komaj čakajo pustno zabavo, ki jo vsako leto v dvorani kulturnega doma organizira Društvo prijateljev mladine Trzin v sodelovanju s Pekos pubom inje iz leta v leto boljša z vedno večjim števi-lom obiskovalcev - maškar. Kot vsa leta doslej je bil tudi tokrat zače-tck pustovanja namenjen najmlajšim maš-karam. Pod vodstvom dua PIK so maškare rajale in se predstavile. Prav vse so bile nagrajene. Kasneje pa so na vrsto prišle malo večje maškare, ki sta jih z živahnimi ritmi, kot se za pust spodobi, uspešno na plesni pod do poznih jutranjih ur privabl-jala glasbenika. Zabave željne maškare so se dodobra naplesale, nasmejale in zaba-vale. Da pa so za svoj trud tudi poplaćane, poskrbi društvo z bogatimi nagradami. Podělili so nagrade za najlepše maske, in sicer 5 posameznih, 3 pare, 3 skupinske, eno najbolj zabavno, eno najbolj izvirno in 3 tolažilne. Nagrade so letos prispevali: Zlatarstvo Župan - Trzin, Andreja Smolnikar za podjetje Scharing, Picerija Pavovcc - Men-geš, Picerija Buon Piatto - Mengeš, Elpan d.o.o - Trzin, Kozmetika Polona Mesar - Trzin, Taubi center - Trzin, Gostilna Narobe -Trzin, Mizarstvo Pevec - Trzin, Sadni vrt Franci Ravnikar - Mengeš, Trgovina Pri Jur- ju - Trzin, Mobitel, Žganjckuha Bahne - Trzin, bencinski servis OMV Istrabenz -Atila Štiftar, Gostišče Barca - Trzin, Slaščičarna Oger - Trzin, Majda Mušič iz Jemčeve ul. za podjetje Flegis - Maribor, Merit International - Ljubljana, Torbarstvo Dime - Domžale, Golfturist. Avtocenter Knavs - Trzin, Eli - Svil - Kamnik. Daje prireditev zares dobro uspela, gre zahvala mnogim posameznikom in tudi društ- vom v Trzinu. Posebno pa bi se radi zahvalili mladim gasilcem, ki nam vedno pri-skočijo na pomoč in poskrbijo za varnost na prireditvi. Zahvala gre tudi mladim in pa Tonetu Kralju, ki so pripravili dvorano in s tem pripomogli, daje prireditev potěkala v priinerno okrašenem prostoru. Za DPM Peira »VEDNO NA SLEDI« Kdo je onesnaževalec Občani so nas večkrat opozarjali na hudo penjenje v kanalu na robu industrijske cone pri križišču, kjer je uvoz v cono, vendar so se vselej, koje naš fotograf prihitel na kraj dogod-ka, pene že polegle. Tokrat jih je le ujel, čeprav očividci pra-vijo, daje bilo »ta hudo že mimo«. Slika vseeno govori, da gre za sumljive odplake. Kdo je onesnaževalec in kako to vpliva na okolje, pa bi moralo zanimati pristojne na občini, predvsem pa okoljske inšpektorje. Res ni prav, da takšne odplake enostavno usmerijo v bližnji kanal in naprej v nara-vo. Skrb za čistejše, nezastrupljeno okolje bi morala biti le večja kot želja po hitrem zaslužku za neki zasebni žep. Vejevje spet zbirajo Daje pomlad prišla v deželo poleg zvončkov in trobentic kažejo tudi kupi vejevja, ki se že grmadijo na za to določenih mestih v Trzinu. Izgleda, da seje poteza občine, s katero se e|'J0 izogniti neprimernemu odlaganju spomladi obrezanih na divjih odlagališčih v okolici Trzina, přijela. Nekateri uPi so že kar precej veliki, saj so trzinski sadjarji in vrtnarji, ®t kaže, za delo že krepko poprijeli. Pred časom smo na ohčinskem svetu slišali predlog, da naj bi takšna zbirališča rezanega vejevja ohranili kar za vse leto. Predlog je vreden «misleka, vendar pa bi bilo potrebno za takšne deponije rati dobro premišljene prostore, saj takšni kupi vejevja, ki bi J'm lahko pridružile še druge smeti, skozi vse leto le ne bi P°vsod v okras našemu kraju. T, urizmu pomaga lastna glava. Zanirni-va misel, ki v svojem nedrju skriva še kaj več kot samo besede. S to mislijo so namreč poimenovali regionalno tekmovanje turističnih podmladkov osnovnih šol, ki se s svojimi raziskovalnimi nalogami, razstavo in gledališko igro potegujejo za nastop na državnem tekmovanju. Regionalno tekmovanje je tokrat organizirala osnovna šola Trzin v sodelovanju s Turis-tičnim društvom in KUD-om Franca Kotarja. Po besedah ravnatelja so imeli za pripravo bolj malo časa, saj so za to, da bodo organizatorji, izvedeli dokaj pozno (šola, ki naj bi organizirala prireditev, je odpovedala sodelovanje). Kljub pomanjkanju časa za pripravo prireditve pa so se dobro odrezali. Tokratno tekmovanje, že sedemnajsto po vrsti, je bilo namenjeno velikim ljudem. Vendar ne velikim po višini, temveč po dejanjih. Turistični podmladki osnovnih šol Mengeš, Rodica, Trnovo, Dravljc, Komenda-Moste, Trzin in osnovne šole Antona Martina Slomška z Vrhnike so se že v začetku šolskega leta podali v odkri-vanje preteklosti svojih slavnih sokraja-nov, rezultat dela pa smo si lahko ogledali na tekmovanju. Samo tekmovanje seje začelo že ob deseti uri, ko so se učenci pričeli zbirati v je-dilnici OŠ Trzin. Nato so skupaj z men-torji pripravljali razstave. OŠ Mengeš je predstavila življenje in delo zdravnika Ljudevita Merčuna, kije velik del življenja namenil sladkornim bolnikom, s plaka-tov OŠ Rodica seje smehljal alpinist Janez Jeglič-Johan, Trzinci so raziskovali življenje in delo igralke, scenaristke, knjižničarke, režiserke Mar-jane Ručigaj, pri čimer jim je bil v veliko pomoč njen sin Ivan. Na panoju, poleg trzinskega, so kraljevale slike folklornih plesov, ki ga je pripravlja! turistični pod-mladek OŠ Trnovo. Zdelo se mi je, kot da ta projekt ne sodi med vse ostale, pa so me učenci kaj hitro podučili, da so raziskovali življenje Franceta in Ton-čke Marolt in akademsko plesno skupino Franceta Marolta.Vrhničani so življenje velikih ljudi (družina Kotnik, Mohorič in Tršar) razlagali s pomočjo dreves, ki sojih le-ti zasadili v vrhniškem parku. Učenci OŠ Dravlje so se posvetili življenju generala Rudolfa Maistra in pri svojem delu prišli v stik z društvom generala Maistra ter kot piko na i oblikovali mladinsko sekcijo Jeleni. Učenci iz Komende pa so se posvetili življenju duhovnika in čebelarja Petra Pavla Glavarja. Vsi učenci in mentorji so se izredno potrudili. Kot pravi umetniki so nekateri naslikali osebo, ki sojo predstavljali, nekateri so ustvarili panjske končnice, drugi izdelke iz gline, tretji pa so přinesli rekvizite, kijih je oseba v svojem življenju uporablja-la. Vsaka pripravljena razstava je bila nekaj posebnega in vsaka bi si po mojem mnenju zaslužila prvo mesto. Toda to je Ie ocena laika, bolj natančno in strokovno paje razstave ocenjcvala komisija, ki res ni imela lahkega dela. Ob enajstih, ko so bile vse razstave pripravljene, so se učenci v dveh skupinah odpravili na ogled Trzina. Skupini sta po industrijski coni, Mlakah in starem delu Trzina vodila lokalna turistična vodička Anamarija Šilar in Miro Štebe. Na poti so spoznavali zgodovino Trzina, njegove posebnosti, njegov utrip. Peljali so se celo do gradu Jablje, kije sicer danes znamenitost mengeške občine, je pa v preteklosti posegal v življenje Trzincev. Po ogledu so se mladi nadebudneži podkrepili s kosilom; tako okrepčani so bili nared za težji del prireditve-gledališke predstave. Prav vseje odlikovala neverjetna kamele-onska sposobnost spreminjanja v igralce, na odru v KUD-u so se vsi prav dobro znašli. Skupine so zaigrale kratke igre na temo, ki sojo raziskovali v nalogi, in nekatere uprizoritve so požele burne ovacije občinstva. Seveda je vsaka igra zase nekaj posebnega, toda nekateri so bili zares izvirni. Mojim očem (zopet oči laika) je bila najbolj všečna igra Mengšanov, v ic;,í i F, m v ? Q Lš Nekaj utrinkov z razstave v avli OŠ Trzin (predstavitev Marjance Ručigaj, Rudolfa Maistra in Janeza Jegliča) kateri so se učenci na zabaven način lotili teme o sladkorni bolezni, skozi igro pa so nas tudi poučili o tej težki bolezni. Nekaj posebnega so bile tudi Vrhničankc, ki so, oblečene v izvirne kostume, uprizorile ples dreves. Smolo pa so imele punce iz Komende, saj je odpovcdala tehnika, ki je bila pomemben element v uprizoritvi. Tudi gledališki del je ocenjevala posebna komisija in verjamem, daje bilo njeno delo prav tako težavno kot delo komisije za razstave. Po ogledu vseh gledaliških nastopov so se vse tri komisije (za raziskovalne naloge, za razstavo in za gledališke uprizoritve) zbrale, da bi seštele točke in izbrale zrna-govalca. Med njihovim zasednjem pa je potěkalo vzporedno tekmovanje na računalnikih. učenci OŠ Dravlje, OŠ Mengeš, OŠ Ko-menda-Moste in OŠ Trnovo. Zlati prizna-nji pa sta dobili OŠ Rodica in OŠ Trzin. In kaj mislite, kdo je zmagal? Seveda. To so bili trzinski osnovnošolci, ki bodo ljubljansko regijo predstavljali na državnem tekmovanju, ki bo aprila v Žalcu. Ob razglasitvi zmagovalca je bilo slišati očitke, da to ni pošteno, da si Trzinci niso zaslužili zmage, in nekateri otroci so šli s kislimi obrazi domov. O tem, ali je zmaga Trzincev poštena ali ne, ne bi razpravlja-la, izvedela pa sem, da so si Trzinci pri-borili zmago za mišji repek, za eno samo točko. Za uspeh vsem, tako mentorjem kot učencem, iskreno čestitam! Mateja Erčulj Učenci so reševali kviz, sestavljen iz 40 vprašanj, ki so se nanašala na Tr- zin. Vzporedno tekmovanje seje končalo dokaj hitro, hitreje kot so se komisije uspele dogovoriti o zmagovalcu, tako da so otroci dobro uro nemirno sedeli v avli in z že rahlo naveličanimi obrazi čakali na rezultate. Ko seje okrog pol sedmih z mikrofonom v roki v avli pojavi I ravnatelj, je med njimi završalo v veseleni pričakovanju. Trcnutki napetega pričakovanja so se še stopnjevali, ker so najprej razglasili zmagovalca vzporednega tekmovanja. Izkazalo se je, da o Trzinu največ vedo učenci OŠ Rodica, vseeno pa so tudi učenci drugih osnovnih šol dosegli dober rezultat (če želite preveriti svoje znanje o Trzinu, obiščite spletne strani osnovne šole Trzin op.p,). In končno smo vsi skupaj dočakali razglasitcv dobit-nikov srebrnih in zlatih priznanj. S srebrnimi priznanji se lahko pohvalijo učenci A. M. Slomška z Vrhnike, VESTI O DEJAVNOSTITURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN trzin T A uristično društvo Trzin je 14. marca organiziralo predavanje z barvnimi diapozitivi na temo » O balkonskem cvetju, zasaditvi in vrtnarstvu po svetu«. Predavanje je bilo primerno obiskano, med ženskami je bilo tudi lepo število moških. Predavatelj g. Rajko Vuga in naš član Bošt-jan Žnidaršič sta ob pravém času vzbudila skomine in ljubezen do lepih balkonov in vrtov. Ponudila sta tudi prve spomladanske cvetice. Joži Valcnčak STARA HIŠNA IMENA Na pobudo občanov in na podlagi raziskovalne naloge turističnega podmladka sta Občinski svet Trzin in Turistično društvo Trzin v letu 2001 začela priprave za označitev starejših trzinskih domačij z njihovimi hišnimi imeni. Naeni strani naj bi raziskali in v posebni zbirki zapisali "zgodovino hiš v Trzinu", na drugi strani pa označili še obstoječe starejše hiše v Trzinu s prvotními hišnimi imeni. Vse seveda zato, da ohranimo ta del dragocene kulturne dediščine in prispevamo h kroniki našega kraja. Pripra-vljena je skupina štu-dentov, članov TD, bodočih strokovnjakov s področja etnologije, zgodovine, oblikovanja in novinarstva za delo na terenu, imamo vzorec tablice z napisom hišnega imena, ki naj bi bila pritrjena na pročelju hiše. Projekt naj bi zaključili do konca leta 2004, seveda odvisno od aktivnosti skupine. Že prej pa bo možno lia posamezne domačije namestiti tablice z označbo hišnih imen. Celoten projekt je seveda odvisen od pripravljenosti občanov za sodelovanje. Podatki, ki so skupini na voljo iz arhivskih in drugih dokumentov, so namreč premalo in bodo zato nujni razgovo-ri na domovih. Naj zapišemo še enkrat tudi povabilo, ki ga je TD pred skoraj dvema letoma naslovilo na bralce Odseva: Trzin poznamo kot obmestno vas z bogato zgodovino in kulturno tradicijo. S hitrim razvojem je nastalo več enot. Bojimo se, da bo tak hitri razvoj izpodrinil kmečko idilo Trzina. Zato je več kot želja, da se v starem delu Trzina, v kmečki hiši uredi mali etnografski muzej s prikazom materialne in bivalne kulture vasi. To je naša identiteta, na katcro moramo biti ponosni in jo moramo ohranjati mladim rodovom." Ponovno vabimo vse tište, ki bi želeli sodelovati ali ponuditi zanimive stare predmete, slike, dokumente, da nam to sporočijo. Jožica Valenčak RAZPIS ZA TRZINSKI TURISTIČNI SPOMINEK in POVABILO NA PREDHODNO USTVARJALNO DELAVNICO Turistično društvo Trzin je lani objavilo razpis za izbiro najboljšega trzinskega spominka in přejelo tri predloge. Zaradi premajhnega odziva smo se odločili, da razpis ponovimo. Za spodbudo pa organiziramo še posebno delavnico, ki naj bo obenem srečanje in druženje ustvarjalcev Trzina in širšega območja. PRIJAVA ZA DELAVNICO, ki bo v času Florijanovega sejma, to je 10. in 11. maja, je treba poslati do 30. aprila 2003 na naslov: Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, 1236 Trzin. Tudi spominki in ideje z delavnice naj bi sodili v oceno in izbor najboljSih trzinskih turističnih spominkov. POGOJI RAZPISA za izbiro najboljšega trzinskega spominka: 1. Sodelujejo lahko spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, kraj, regijo ali državo in so prvič javno predstavljeni, hkrati paje pomembno, da jih je možno izdelati v poljubni količini in namenili prodaji. 2. Prijavijo se lahko vse pravne in fizične osebe. Přejete vzorce spominkov bo ocenjevala strokovna komisija v skladu s Pravilnikom TZS. 3. Spominke in ideje sp'rejema Turistično društvo Trzin do 1. junija 2003 na naslov Mengeška 9. Vzorcu'v zaprti kuverti naj bodo priloženi podatki avtor-ja, opis spominka, fotografije spominka, izjava o tem, daje izdelek prvič predstavljen, in izjava o avtorju. 4. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo přejeli denarne nagrade: 20.000, '15.000 in 10.000 SIT. 5. Razglasitev rezultatov razpisa bo javna, hkrati z razstavo najbolje ocen jenih spominkov. 6. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu TD. Avtorje bomo spodbudili, da sodelujejo tudi na javnem natečaju TURIST1ČNE ZVEŽE Slovenije za leto 2003. JV NAGRADNI JAVNI NATEČAJ TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN za najlepšo fotografijo TRZINA ALI ŽIVLJENJA V NJEM 1. marca se je iztekel natečaj Turističnega društva za najlepšo fotografijo Trzina ali življenje v njem v zimskem obdobju. Na društvu so sprejell že kar obsežno zbirko leplh fotografij, vendar so se odločlll, da razpis podaljšajo še za en mesec, to je do 1. aprila, saj Ima mogoče še kdo, ki bi se želei udeležiti natečaja, kakšno lepo sliko našega kraja v zimskem obdobju. Hkrati so se na društvu odločili za drugi natečaj, s katerim bodo zblrali najlepše fotografije Trzina In življenja v njem v spomladanskem obdobju. Vsl, kl bi želeli sodelovati v natečaju, pošljite svoje barvne ali črnobele fotografije, lahko pa tudi diapozitive do 1. junija 2003 na naslov Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, s pripisom: »za fotografski natečaj«. Fotografije ali diapozitive lahko oddáte tudi osebno v tajništvu Občine Trzin. Strokovna žirija bo zbrani material ocenila In zdenarnimi nagradami nagradila tri najboljše posnetke. Vse na natečaj prispele posnetke bomo predstavili javnosti na fotografski razstavi v Trzinu, najboljše pa bomo po dogovoru z avtorji (možen odkup) uporabill tudi za promocijo Trzina (prospekti, zgibanke, brošure ipd.), objavili pa jlh bomo tudi v Odsevu. VTuristlčnem društvu nameravamo natečaj ponoviti še v drugih letnih časlh, saj želimo zbratl najlepše fotografije našega kraja v vseh sezonskih podobah. Vljudno vabljeni! Izkorlstite pomladni čas za iskanje najlepših motivov v Trzinu! FLORIJANOV SEJEM V TRZINU 10. IN 11. MAJA 2003 - prijavnica naslov: podjetje, samostojni podjetnik, društvo:_ davčna številka:_ telefon/ faks, e-pošta:_ kontaktna oseba:__ Dejavnost:_ Cena stojnice: za 2 dni 10.000 SIT, 1/2 stojnice za 2 dni 7.500 SIT. Reklama v priložnostni zloženki 5.000 SIT. Stojnice bodo v času sejma varované. PRIJAVE POŠLJITE DO 30. APRILA 2003 NA TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN, MENGEŠKA 9. Informacije po telefonu 5644528/ga. Valenčak/ ali 5641612/g. Seljak/. _-—\ I KO SE PTIČKI ŽENILI SO VWOČA STRAN Obvestila: > Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek (Planinski krolek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16. ure (učilnica zemljepisa), srečan-ja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici). > Žerjavčki vabijovse, ki bi se jim radi pridružili, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar »Doza« (zraven pizzerije). > Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin obvešča svoje člune, da vsak četrtek ob 08.00 uri organizira pohodništvo. Pohodniki se zberejo ob navedeni uri pred Mercatorjem v Mlakah > Rekreacija ob sobotah v telovadnici OŠ Trzin: košarka 15:00 nogomet 16:30. > Aerobika TNZje vsak torek ob 20.00 uri in četrtek ob 19.00 uri v telovadnici OS Trzin (informacije: Andreja, tel.št. 041/748 - 333). T X udi letos so se v trzinskem vrtcu in turističnem društvu spomnili giegorjeve-ga, dneva, ko se ptički ženijo in ko roko-delci lahko »spustijo luč po vodi«, saj dnevi postajajo daljši in mojstri pri dělu ne potrebujejo več umetne luči. Na predvečer gregorjcvega se je na bregovih Pša-te ob mostu v bližini osnovne šole nabrala kar velika množica otrok, njihovih staršev in tistih, ki so si stvar želeli ogledati. V primerjavi s prvim spuščanjem »gregorč-kov« po Pšati pred nekaj leti je bilo ljudi zdaj neprimerno več, in lahko rečemo, da seje ta simpatični običaj očitno spet přijel. Gre pravzaprav za oživljanje običaja, ki so ga pred drugo svetovno vojno v Trzinu že poznali. Tudi še po vojni je bilo včasih ob potoku mogoče videti kako ba-bico z vnučki, kako po vodi spuščajo deš-čice ali pa iz lubja izrezane čolniče s sveč-kami, vendar so bili to le posamični pri-meri. Zdaj so ta običaj začeli obujati tudi drugod po Sloveniji. Najbolj živahno je bilo v Železnikih in Kropi, kjer so spušča-li miniaturně vigenjce, pa tudi v Tržiču se je videlo,_da je tam tradicija še dobro za-sidrana. Ce seje kdo na predvečer gregor-jevega podal ob potoku Pšata, pa seje lahko prepriča!, da so tudi v drugih krajih kar lepo obudili običaj. Hkrati s Trzinci so barčice z lučkami po Pšati spuščali Lo-čani, v Mengšu pa so se ljudje z gregorčki zbrali ob Bognarjevem mostu na Pristavi eno uro kasneje. V vseh krajih so poskr-beli tudi za krajše zabavne programe. V Trzinu so malčki iz vrtca pod vodstvom svojih vzgojiteljic najprej zapeli nekaj pesmic, Mi ha Pančur je raztegnil harmoniko. Kot se za ptičjo svatbo spodobi, so organizatorji iz vrtca malčkoni in njiho- vim staršem ponudili tudi nekaj dobrot, ki so jih pripravile mamice otrok iz vrtca. Srečanje je bilo prav prijetno, vendar so si vsi z radovednostjo pa tudi nestrpnostjo ogledovali velike in majhne ladjice, ki so jih k mostičku čez Pšato prinašali otroci v spremstvu staršev. Naj več je bilo ladjic, od tistih naj-preprostejših do že prav umetelno izdelanih. Za marsikatero bi bila škoda, če bi jo spustiti, dajo odnese voda. Nekateri so jih zato privezati na vrvice in so lahko dalj časa uživali v spuščanju. Največ ladjic je bilo iz stiropora, ki seje že ob prejšnjih podobnih prilikah pokazal za precej bolj piovnega kot deščice in še zlasti lubje. Po-leg barčic so nekateri otroci přinesli tudi majhne splave in na njih pritrjene hišice. Tudi med hišicami so bile nekaterc prav lepe in zanimive. Res škoda, da se organizatorji niso odločili, da bi nagrajevali naj-lepše gregorčke. Ko so na barčicah in v hišicah zagorele svečke in so jih otroci začeli spuščati po vodi, je na bregovih Pšate zavladalo prav posebno vzdušje. Res je bilo lepo opazovati lučke, ki so plavale po vodi. Otroci so uživali, starši pa so bili ponosni na svoje nade-budneže, ki so sijali od veselja. Daje bilo spuščanje ladjic v vodo lažje, so poskrbeli g. Brane Lap, ki je izdelal res lično brv, pri njenem nameščanju pa sta pomagala tudi Tomaž Kralj in Franc Valenčak, ki so pred tem tudi očistili bregove in strugo Pšate. Da pa zaradi gorečih sveč kje ob vodotoku ne bi izbruhnil požar, so poskrbeli gasilci, ki so kasneje s še nekaterimi prostovoljci tudi počistili strugo Pšate. Naslednji dan, na gregorjevo, pa so se na svoj način izkazali trzinski paglavci. Iz objestnosti so po potoku spustili res velikega gregorčka- brv, s katere so otroci prejšnji večer spuščali ladjice in hišice in ki joje s trudom nare-dil niojster Lap. Res je nerazumljivo, kako nepremišljeno in z lahkoto uničujejo nekaj, kar druge osrečuje. Mularija bi si res zaslužila, da bi jih kdo přijel bolj trdo. K sreči s svojim početjem niso pokvarili prijetnega praznovanjagregorjevega na predvečer praznika. Miro Štebe ZIMSKE POČITNIŠKE DELAVNICE odsev Čeprav so bile v zadnjem lednu februarja zimske počitnice, šola ni samevala. V šoli je bilo slišati smeh in radoživost otrok, ki so obiskovali različne deiavnice. Letošnja zima je naravo bogato obdarila s snegom. Zalo seje veliko otrok odločilo za uživanje na snegu. Kar preccj pa se jih je udeležilo delavnic, kijih je pripravilo Društvo prijateljev mladine Trzin, v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin, Občino in Taubi centrom. Likovne, fotografske, raču-nalniške in športne deiavnice seje skupaj udeležilo 40 otrok. Več kot toliko pa se jih je sproščalo na igriščih Taubi centra, kjer so igrali tenis in badminton. Ob koncu delavnic so udeleženci napisali nekaj svojih vtisov, ki nam jasno prikažejo, da otroci potrebujejo in želijo tovrstna druženja med počitnicami. LIKOVNA DELAVNICA © Sem Nika Manevski. Hodim v l.b razred. Med zimskimi počitnicami sem se udeležila likovne deiavnice. Tu je zelo zanimivo, saj delamo različne stvari (ogrlice, šopke. maske). Tudi učiteljica je zelo prijazna, zato se bom deiavnice drugo leto zopet udeležila. Nika Manevski © V tej delavnici mi je zelo všeč. Izdelali smo že veliko različnih stvari, npr. posodice, šopek, verižice. Učiteljica je zelo prijazna. Neža Perko © V to delavnico sem přišel, ker dobro ustvarjamo. Alen Peric © Na likovni delavnici mi je bilo všeč, ker smo barvali beneške maske, izdelovali šopek za 8. marec in grafiko. Na likovno bi rada še hodila, ker mi je všeč. Lara Matan SPORTNA DELAVNICA © Pri igrah z žogo je zelo zabavno, a je lu premalo prijateljev. Drugič pridite tudi vi. Matjaž je car. Marko Rosić, 5. a © Tukaj mi je enkratno. Delavnica je zanimiva in športno obarva-na. Upam, da bo potěkala vsake počitnice. Erčo je res car. Matic Zajec, 6. a © Počutim se zelo dobro. Denis Moćnik, 2.b TENIS, BADMINTON Udeleženci, ki niso bili samo osnovnošolci, ampak tudi dijaki, so si bili enoinega mnenja, daje bilo vse v redu. Igrišča so bila odlično pripravljena, v balonu je bilo prijetno toplo, osebje centra pa zelo prijazno. Všeč jim je, da so jim ponudili možnost oz. pomoč pri zapolnjevanju prostega časa, katerega bi verjetno drugače preživeli doma pred televizorjem ali pa pred računalnikom. To pa je po njihovem nekorismo zapravljanje časa. Upajo, da bodo lah ko še kdaj koristili podobne ugodnosti, ki jih ponujata Taubi cen ter, Občina in Društvo prijateljev mladine. RAČUNALNIŠKA DELAV- NICA © Za delavnico sem se odločil, ker nisem nič znal. Se bom hodil na računalniško delavnico. Abe Aljaž, l.b © Na delavnicah mi je zelo všeč, ker imajo internet, ki ga doma nimam. Učiteljica jc prijazna. Grega Teršek, l.b © V računalniško delavnico sem prišla zalo, ker rada igram iglice na računalniku. Rada bi še prišla. Do-zdaj mi je bilo zelo všeč. Nc brskam pa rada po internetu. Vanja, 2 a Timi Brinšck iz 4.a pa seje poigraval z besedami, spremo koval rime, iz kate ri h so nastajale zanimive pesmi. Pa si preberite eno izmed njih: POUKA JE KONEC, IZ ŠOLE HITIŠ, RAD BI TE SPREMUAL, TI PRED MANO BEŽIŠ. MOGOĆE ŽE SLUTIŠ, KAJ RAD BI POVEDAL, VSAK DAN IN NOĆ TVOJE OČI BI GLEDAL. VSI ŽE VEDO, KAJ POMENIŠ MI TI, VSAK TRENUTEK GLEDAL BI TE. RAD BI TI PONUDIL SLADOLED. /I TVOJE SRCE JE HLADNO KOT LED. Za DPM Petra VVRTCU ŽABICA SE VEDNO KAJ DOGAJA Zimski meseci se iztekajo, pa se še vedno radi spominjamo za-nimivih dogodkov. Letos nam je zima naklonila veliko zimskega veselja. Izkoristi-li smo hřib na igrišču in vsak dan uživali ob sankanju in igrah na snegu. V sodelovanju s Sportnim društvom Trzin je gospa Jana Piber-nik organizirala smučarski tečaj v Dolgi dolini. Tečaj je bil zelo dobro obiskan in odlično organiziran, saj so bili otroci in starši navdušeni. Na tečaju so otroci pridobili veliko smučar-skih veščin. Omeniti paje treba tudi pustovanje v Kulturnem domu Trzin, ki smo ga na pustni torek organizirali skupaj s Kulturnim društvom Trzin. Otroci in starši so uživali ob rajanju v maskah, sesladkali s slastnimi kroti in uživali ob spretnih čarovnijah Pravega čarovnika. Seveda pa smo tudi v posameznih skupinah pripravljali različ-na sre£anja za starše. V skupini Pikapolonic so pripravili nas-topzadedke in babice. Srečanje je bilo zelo prisrčno. Skupina i ®tu|jčki smo staršem predstavili naš knjižni projekt »Knjigo-ube«. Vzgojiteljica Janja v skupini Čebele je povabila starše na srečanje ob knjigi z naslovom »Otroci so tega vredni.« ^si skupaj pa smo se tudi nestrpno pripravljali na tradicionalno Praznovanje gregorjevega. Po Pšati smo na predvečer sv. Gre-» rJa spustili »gregorčke«. Otroci so zapeli nekaj pcsmic, starši >WP0Skrbeli 23 Sladk° S°st'jo. Za prijetno vzdušje sta ob Mita na ln5lrumente poskrbela mlada glasbenika Simon in Za Vrtec Žabica zapisala: Vanja Pančur, vzgojiteljica PADAL JE SNEG padal je sneg in noč seje spustila na zemljo ko sem rahlo boječe odprl ti vrata da si šla gledal sem dolgo za teboj pa se nisi ozrla ostale so le stopinje v snegu ko sem drugo jutro vstal je še vedno sněžilo toda jutro je bilo tako temno tako prazno da sem skril glavo v blazino in zaihtel sneg je zakril vse sledove vsako jutro ko sem vstal si bila moja prva misel moja prva želja in le okus po medu je na ustnicah ostal kot za spomin na zadnji blazni poljub ne vcš kako sem taval po ulicah po cestah in te iskal kot bedna ptica v skalovju hodil sem mimo prostitutk lažnih obrazov hodil sem mimo rojstev in mimo pokopališča ne veš kako sem te iskal v kapljici dežja kako sem te čakal kot barka viharja kako sem te iskal ob obali morja da s šopkom vi jolie pričakaš me morda boš nekoč razumela kako sem te čakal ob jutru pomladi njenem zatonu ob kriku ptice poletja in odpadajočem listju tako da seje leto končalo zame sneg pada in noč se je spustila na zemljo nežno si potrkala na moje okno in spoznal sem te zaprl sem vrata in beseda ni bila več potrebna ostale so le stopinje v snegu obiskala si me vedno vsak večer in pesem se spojila s harmoni jo tvojih besed zjutraj ko sem se zbudil sem zaihtel v blazino sneg je zakril vse sledove - ki jih sploh ni bilo m.s.o: moji hčerki za rojstni dan (v besedilo na avtoričlno željo nismo posegall) Potopisna predavanja an ostale ^ zanimiue prireditve) v knjižnici Domžale 20.3. 19.ooPo,°P,sno predavanje BRAZILIJA 21.3. 17 Lutkovna pred slava /a otroke KJE JE LESNÍK? Vstopnice po 400 SIT 26.3. 19.00 PoloPisno predavanje DUHOVNA BRAZILIJA Eli Horvat LADAK, DEŽELA 3.4. 19.00 Pol°Pisno predavanje NASMEJANIH LJUDI (himalajski del Indije) Urša Pod vršič ISLAM 16.4. 19.00 Tematski večer Večer bo vodil Franc Burger, samostojni zgodovinski raziskovalec 17.4. 19.00 P0U>PiSn° predavanje BERLIN preteklost -sedanjost Tomaž Kumer 23.4. 19 00 DAN KNJIGE!!! Literarni večer /. gostom Matježem Pikalom 24 o osev vrtincu vsakdanjega hitenja, pehanja za boljši jutri, v V množici obveznosti, ki jim kar ni videti konca, vsak-danjik, ne da bi se uslavil, kot nekak sodobni hitrotempni video-spot kar leti mimo nas.Niti se ga dobro ne zavedamo, kaj šele da bi ga zares uživali z všemi čutili in z vsem svojim dojemanjem. (Pravzaprav je v tem ostrém tempu kar těžko opaziti, daje mesec že naokoli in daje čas za nov, pravočasen Odsev). Za eno roko nas vlečejo v Nato, za drugo pa v Evroland. Z vseli strani nas prepričujejo, naj kupimo to ali ono. Pravijo, da bomo prav zares srečni, če bomo žvečili samo žvečilni gumi prav dolo-čene znamke. Z modro vodo nas prepričujejo, da se bomo s to vrsto damskih vložkov počutili, kot da letimo na krilih. Ponvica pa, ki jo lahko obraćamo na obe strani, bo v našo družino zopet přinesla mir in harmonijo. V dvorani kulturnega doma, na desni strani odra, skoraj tik pod stropom, zeva majhna odprtina. Le málokdo, predvsem od mlajše generacije, se zaveda, daje to loputa nekdanjega dimnika. Še manj ljudi pa ve, daje bil na ta dimnik nekoć priključena velika kovinska peč na drva, ki je bila včasih edino ogrevanje za obisko-valce dvorane in hkrati za zagnane trzinske gledališčnike. V dandanašnji naglici si z malo romantike kar hitro lahko predstavljam takratne igralce, kako v zimsko mrzli dvorani snujejo novo igro, nagneteni okrog tople peči. Někdo je prinesel drva, drugi spet košaro domaćih jabolk, tretji je sešil kostume. Vladalo je tovarištvo in prijateljstvo. Vsi so uživali ob misli, kako bodo zopet presenetili domaći kraj z novo predstavo. Nihče se ni poču-til prikrajšanega, če je naredil več kot drugi, nihče se ni spraševal, kaj bo imel od svojega udcjstvovanja. In vsi domaćini so komaj čakali, da bodo svoje sokrajane zopet viděli v novi, drugačni vlo-gi na odru. Predstave so bile množično obiskane, kajti to ni bil samo teater, ampak tudi družabno srečanje Če lako pomislimo na takratne čase, potem lahko z gotovostjo trdimo, da smo že zdavnaj v Evrolandu. Morda ne na papirju, v glavah pa prav gotovo. Kajti tako kot povsod, je tudi v KUD-u vse manj tistih pravih prostovoljcev, ki se popolnoma nesebično predajajo teatru. Na drugi strani pa mladi raje kot v dvorano na predstavo domaćega društva zavijejo v Ljubljano, proti nešteto novim možnostim zabave, ki so prišle s tehnološkim razvojem. Ampak, ćasi se menjajo, Ijudje pa tudi. Treba seje sprijazniti z dejanskim stanjem in v danih okoliščinah delati naprej. Kljub temu pa ne smemo pozabiti na prednamce. Letos slavimo osemdesetletnico društva in morda je prav ta obletnica lahko povod, da se malo ozremo nazaj. Vedeti moramo, da so tudi generacije igralcev pred nami čutile in še vedno čutijo prav tako moćno pripadnost in ljubezen do teatra, kot ga sedaj mi. Morda celo večjo, kajti oni so ta dom ne samo uporabljali, ampak tudi zgra-dili. In ko pridejo v KUD ali gredo mimo njega, se ravno tako spomnijo na neštete ustvarjalne ure, ki so jih tam prebili. Ponosni moramo biti na svojo bogato KUD-ovsko zgodovino in na svoje zagnane predhodnike, brez katerih prav gotovo tudi se-danjega KUD-a ne bi bilo. Hkrati mislim, da so lahko tudi oni veseli, da nadaljujemo njihovo tradicijo, pa četudi v malce drugi umetniški smeri, kot sojo zastavili naši predhodniki. Lahko bi se zgodilo kot v mnogih drugih manjših krajih v bližini velikih mest, kjer je gledališka dejavnost že zdavnaj zamrla in dvorane same-vajo ali pa jih kak lokalni obrtnik uporablja za skladišče. No, zaenkrat se nam za příhodnost ni treba bati. V preteklem me-secu je v dvorani kar vrelo od mladine. 28. februarja seje na drugi letošnji Kišti zopet zbrala polna dvorana mladih ljubiteljev- tokrat bolj melodičnega surf rocka. Dolgo v noć so nas virtuozni solisti na kitarah in ženskimi vokali prepri-čevali Egida, Leelojamais, Billy's private parking in Alva. Že takoj naslednji večer so zagnani člani ZPM organizirali dobro obiskano pustno zabavo. Gasilci so posodili mize in klopi, KUD-ovci smo poskrbeli za prostor, živa glasba pa za živahno pustno razpoloženje, ko si skriti pod masko lahko privoščimo malo več. Pustno okrášená dvorana je nato počakala do torka, ko smo gosti-li diko in ponos Trzina: vse male maškare iz celotnega vrtca. Sproščeno rajanje je popestril čarovnik, ki je male zamaskirance očaral s svojo čarovniško spretnostjo, vzgojiteljice in mamice pa z verbalnim humorjem. Tudi zastonjkarski krofi so šli dobro v promet; pri marsikaterem malčku je zaradi našobljenih ustnic in napihnjenih ličk najprej izgledalo, kot da seje našemil v hrčka, šele nato pa smo opazili njegovo pravo masko. Ravno ko smo pospravili balone in pometli konfete po dvorani, seje le-ta zopet napolnila z otroki. V organizaciji OŠ in TD je potěkalo regijsko tekmovanje »Turizmu pomaga lastna glava«. Dvorana KUD-a je bila napolnjena z mladimi raziskovalci iz sedmih okoliških osnovnih šol. Male glavice so kukale praktično izza vsakc zavese, ki jo premoremo v dvorani. Vsi so se zavzeto pripravljali za gledališki del tekmovanja, prinašali v dvorano množico kulis in rek-vizitov in snovali svoj nastop. Tako smo lahko viděli sedem raz-ličnili kratkih predstavic, ki so bile ne glede na rosna leta mladih igralcev tudi dokaj tehnično zahtevna. Na srećo je naša dvorana dovolj dobro zvokovno in svetlobno opremljena, tako da smo lahko zadostili zahtevam vseh izvajalcev. Tako smo lahko videli vse: od folklore, preko duhovitega senčnega gledališča v obliki operacije, do že kar malo nevarnega spuščanja po plezalni vrvi izpod stropa odra. S pričakovanjem smo si ogledovali tudi zasto-pnike naše šole oz. našega kulturnega društva. Nanje smo lahko upravičeno ponosni. Od vseh skupin, ki-so se predstavile, prav gotovo daleč najbolje obvladajo odrski prostor in gibe in imajo moćno prezenco, da o razločni in glasni dikciji sploh ne govorimo. Tu seje v neposredni primerjavi izkazalo, daje dolgoletno Uršino delo res rodilo sadove in da se nam za prihodnji rod igralcev ni potrebno bati. Dvorana KUD-a je trenutno edini večji družabni prostor v občini Zato je prav, da je široko odprta tudi za vsa druga društva in iniciativě. Veseli nas, daje koledar zasedenosti dvorane vedno bolj poln, da dvorana živi in diha. Včasih je res težko organizirati vso potrebno logistično podporo, še posebno pri organizatorjih, ki so narejeni »bolj na zadnjo minuto«. Vendar pogled na vsakokrat drugačno, vendar polno prizorišče odtehta tudi ta trud. Zatorej, ustavite se malo, privoščite si kakšno kulturno zadovoljstvo, predvsem pa: carpe diem- uživajte dan! Andrej Župane P.S. Vsi simpatizerji in člani društva ste še enkrat vabljeni na Javni zbor članov KUD Franca Kotarja, ki bo v petek, 21.03.03, ob 13. uri v dvorani kulturnega doma! Kulturno umetniško društvo Franca Kotarja Trzin vabi vse svoje člane na zbor članov KUD-a, ki bo dne 21.03.2003 ob 18h v dvorani kulturnega društva. KEKČEVA DEŽELA V TRZINU Že nekaj časa nazaj, kakšen mesec, sem pisala o tem, da bomo mladi kulturniki za konec letošnjega šolskega leta pripravili igro z naslovom Kekec. In to se bo tudi res zgodilo. Ker letos Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin praznuje osemdeseto obletnico, smo se odločili, da iz tc predstave naredimo malo večji spektakel. Sama sem nekoliko priredila scenarij. Odločila sem se, da v isto zgodbo vpletem Bedanca in Pehto. V zgodbo smo vključili še dcklico Meno, kije v nekaterih že napisanih scenarijih zamenjala vlogo Mojce. Iz vsega tega prepletanja različnih že napisanih be-sedil ter po filmski predlogi je nastal nov scenarij, ki bo prvič uprizorjen v naravi, na smučišču v Dolgi dolini v Trzinu, z domačo zasedbo. Z upanjem, da nam bodo pomagali in nas kaj naučili, smo k sodelovanju povabili še starejše igralce iz tistih starih, zlatih časov. No, naj vam zaupam svojo ekipo: člani dramskega krožka Trzin Sašo Štih v vlogi Kckca, Maja Gorenc v vlogi Tinkare, Eva Mioč - Mojca, Marko Mihalec - Rožle, Lara Župan kot Kekčeva mati, Jana Golob kot Rožletova mati, Urša Kanduč kot Mena, Anabel Črnohorski - nočni čuvaj in otroci: Lana Črnohorski, Patricija Mušič, Tima Keranovič, Tina Stražar, Lara Matan ... In kot sem že omenila, bomo imeli čast, da se nam bodo pridružili še Ada Mušič v vlogi Pehte, Jani Mušič v vlogi Bedanca ter Ivko Ručigaj v vlogi pastirja Mišnjaka. Že kot majhni otroci smo vsi od prvega do zadnjega znali Kekčevi pesmi in Mojči-no pesem. In tudi v naši predstavi na glasbo nismo pozabili. Predstavo bo uglasbil Igor Razpotnik ml. Z gospodom Stražarjem se dogovarjamo o posoji ko-stumov. V Kekčevo deželo bomo postavili še Pehtino in Bedančevo bajto in če bo le možno, na kraj dogajanja pripeljali ludi kakšno kozo ali pa ovčko. Na koncu lahko rečem Ie, da upamo, da bomo nalogi kos, da bo stvar potěkala po načrtih in da si boste lahko predstavo prišli ogledat konec maja oziroma v začetku meseca junija. Urša Mandeljc V TRZINU BO PRVIČ TEKMOVANJE ZA DP KOLESARJEV 18. maja bo v Trzinu prvič tekmovanje za državno prvenstvo kolesarjev, na katerem se bodo poměřili najboljši kolesarji iz domovine, verjetno pa tudi iz tu-jine. Člani kolesarske sekcije pri Smu-čarskem društvu so se odločili za velik zalogaj. Sklenili so, da bo tudi naša občina gostila smetano slovenske kolesarske srenje. Letos bo namreč po Sloveniji prvič potěkalo kolesarsko tekmovanje za kriterij slovenskih mest in občin. »Eno od teh tekmovanj, ki bodo štela za državno prvenstvo, bi bilo lahko tudi pri nas,« so si rekli kolesarji - smučarji in ko so preučili, kako podobna tekmovanja prirejajo drugod, so videli, da bi takšno tekmovanje lahko pripravili kar po ulicah industrijske cone. Na prvi tekmi za veliko nagrado Občine Trzin se bodo tako tekmovalci treh starostnih in ja-koslnih skupin poměřili v krožni vožnji po coni. Ko so si koiesarski strokovnjaki ogledali predvideno progo, so bili navdušeni. Zdela se jim je prav primer-na za takšno tekmovanje, in odločitev je padla. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem bo prevzela Občina, seveda pa bodo organizatori še kako potřebovali pomoć drugih sponzorjev. Upajo, da bodo podjetja iz Trzina tekmovanje podprla, saj bo to tudi velika promocija za Trzin. Poskrbeii bodo, da bodo o tekmovanju poročali najrazličnejši mediji, izdali pa bodo tudi bilten tekmovanja. Priprave so že stekle in organizacijski odbor že dela náčrte ter deli naloge posameznikom in skupinám, saj jim ni vseeno, kako bo tekmovanje izpadlo. V naslednji številki Odseva bomo lahko objavili že več podatkov o tekmovanju in pripravah nanj. M.Š. NOVICE IZ GASILSKIH VRST P A o dvomesečnem premoru se vam zopet oglašamo. Čeprav je bila letos poštena zima in bi morali gasilci imeti po napor-nem letu malo premora, temu ni bilo tako. Za to obdobje je bilo nepričakovano veliko dela. V januarju so nas tako za pomoč in posredovanje poklicali kar šestkrát. Pomagali pa smo tudi članom smučarskega društva, da so trzinsko smučišče pripravili zasmuko. Kot se ob začetku leta spodobi, so naši člani v tem času izvedli popis naše opreme. V februarju k sreći nismo imeli posredo-vanj, vendar nam kljub temu ni primanj-kovalo dela. Med 17. in 21. februarjem smo priskočili na pomoč trzinskemu vrtcu in smo na smučišče, kjer so imeli tečaj, vozili otroke. V februarju pa smo imeli tudi redni letni občni zbor društva. Na njem smo obravnavali naše delo v preteklem letu in si zadali smernice za naprej. Veseli smo, da smo na občnem zboru v svoje vrste sprejeli tudi dva nova člana: Natašo Končan in Damjana Cerarja. Obema še enkrat čestitamo. Na zborovanju pa smo podělili tudi naziv častnega člana društva županu občine Trzin g. Antonu Peršaku. Listino o častnem članstvu je prejel zaradi njegovega osebnega prispevka napredku in razvoju gasilske organizacije. Preostalo delo društva paje potěkalo po ustaljenih tirih. Otroci, člani našega pod-mladka, so se redno dobivali na svojih srečanjih. Marljivo so se pripravljali za tekmovanje, ki jih čaka v tem mesecu. Prav tako pa na društvu skrbimo za redno izobraževanje gasilcev. Nekatere od izobra-ževalnih dejavnosti smo že zaključili, nekatere pa nas še čakajo v tem mesecu. O tem bomo poročali prihodnjič. Do takrat pa v službi ljudstva NA POMOČ! Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež GRAD JABUE DOBIVA SVOJO PRVOTNO PODOBO -LETOS JESENI BO SPETZAŽIVEL V listini iz leta 1348 je prvič omenjen dvor, imenovan hoff ze Habach. Beseda habach izvira iz nemške besede habicht, kar pomeni jastreb, saj naj bi bilo v gozdu za gradom le teh veliko. Dvor je stal na prostoru, kjer danes stoji grad Jablje. Grad so pozidali predstavniki kranjske rodbine Lamberg leta 1530 in ostali njegovi lastniki do leta 1644. Za njimi so prišli Raspi in Mosconi, ki niso bistveno vplivali na spremembe graščine. V nasprotju z njimi pa so naslednji lastniki Janežiči pustili dosti sledov. Prav oni so izvrstnemu kranjskemu baročnemu slikar-ju Francu Jelovšku naročili poslika-vo jedilnice. Leta 1780 so Janežiče nasledili njihovi sorodniki Lichtem-bergi, katerih poslednja predstavnica je umrla leta 1941. Po vojni grad opleni vojska, nato pa grad preide v last ministrstva za kmetij-stvo oz. kmetijskega posestva Jab-le. Dolga leta je bil grad bolj ali manj prepuščen sam sebi in s tem počasnemu propadanju, dokler le tega niso leta 1999 ustavili s pod-robnimi raziskavami in prenovitvijo. Grad s svojo okolico naj bi že letos jeseni zažarel v vsej svoji lepoti. Videti ga bo mogoće takega, kot ga je videl Valvasor. Pogovarjali smo se z arhitektom Alešem Hafnerjem. Ka kina je vaša funkcija pri obnovitvi gradu? Moja vloga je projektiranje vseli posegov v prostor. Sem odgovorni vodja projekta za celotno investicijo, ki obsega v prvi fazi prenovo gradu, v kasnejših fazah pa tudi razvoj in povečavo ce-lotnega Centra za razvoj kmetijstva in podeželja, ki bo dobil se-dež na gradu. Obnova ili oživljanje gradu vključuje tudi obnovo »rajskih hlevov, kjer bo razstavišče kmetijske mehanizacije in orodja ter laboratorij za raziskave. V mansardah pa bodo nastanit-vene zmogljivosti za Studijski center. Konjski in goveji hlev sta lepa sponieniška objekta. Za temi hlevi bodo novi svinjski in goveji hlevi, lope za mehanizacijo ter dvorana za razkazovanje in prodajo živine. V kakšnem stanju ste dobili grad leta 1999, ko ste začeli z raziskavami? Grad ni bil vzdrževan od II. svetovne vojne dalje, tako daje bil v izredno slabeni stanju. Statično je dobro zgrajen. Po vojni so bila v gradu socialna stanovanja za delavce na posestvu, v obdobju po 90-em letu pa za begunce. Oprema je bila vsa izropana, streha je na nekaterih mestih puščala ... Ali ni bila streha že pred leti zamenjana? Prej je bila streha le krpana. Kritino so res menjali, vendar nikoli temeljito. V velikcm stolpu je bil prostor precej přemočen, zato gaje bilo potrebno konstrukcijsko povsem obnoviti. Kaj je ostalo od znamenitih Jelovškovih fresk in ostalih poslikav v gradu? Jelovškove freske so bile relativno dobro ohranjene v jugovzhod-nem stolpu, kjer so bile poslikane vse okenske špalete in překlade nad vrati, v vmesnih poljih pa so bile tapiserije, ki so shranjene v narodneni muzeju in niso Jelovškove. Ali boste rekonstruirali peč, ki je včasih stala v salonu? Peč je bila v 90-ih letih uničena, vendar je izredno dobro dokumentirana, tako da jo bomo lahko rekonstruirali. V tem prostoru skušamo doseči največjo podobnost s prvotnim stanjem. Nazaj bomo skušali dobiti kose pohištva, za katere vemo, kje so hranjeni in so v državni lasti (v muzejih, na gradu Strmol ...), ostalo bomo nadomestili s primernimi kosi. Kaj ste naredili z renesančními stropi? Zgodba v zvezi s tem je precej zanimiva. Ko smo začeli grad ra-ziskovati, za ta strop nismo vedeli, ker je bil v baroku prekrit z mlajšim, ki so ga spustili nižje. Izkazalo seje, daje bil rezljani renesanční strop v celoti ohranjen v južnem in zahodnem traktu, ker pa seje povešal, so ga skrili za novejšim. Odločili smo se, da obnovimo starejšo, renesančno fazo, ki je lepša in bogatejša. Strop smo sneli in medtem, ko ga je restavrator Pirnat obnavljal, smo mi naredili novo jekleno konstrukcijo, ker sam strop za no-silnost ni več primeren. S tem smo zagotovili zadostno nosilnost, daje lahko uporabna tudi mansarda. Pa tla? Tlaki so bili različni. V arkadnem delu so bili predvsem kamniti, v nekaterih prostorih je bil lep kasetiran parket, nekaj je bilo tako imenovanega samostanskega tlaka. Večji del tal bo ohranjen ozi-roma obnovljen, manjkajočc dele pa bomo nadomestili z novimi V prostorih vjužnem in zahodnem traktu, ki imajo renesančne strope, bomo položili deskasti pod. Kakšna bo zunanjščina gradu po prenovi? Razlika je v tem, da smo rekonstruirali vzhodno fasado tako, ka-kršna je bila na Valvasorjevih upodobitvah gradu. Dodali smo tri razgledne niše, ki jih pred prenovitvijo ni bilo. Alpinista smo spustili s strehe in odbili omet na delih, kjer smo predvidevali, da bi ie niše utegnile biti in dejansko so se pokazale posekáno kamnite konzole, ki so te niše nosile. Kakšno funkcijo so ime/e ie niše? Bolj ali manj dekorativno. Pri interierju pa so bile prostor, kjer so sedele grajske dame in vezle. Gradu smo dodali tudi nekaj stresnih odprtin, ker smo potřebovali več svetlobe za obnovo mansarde. Čemu bodo namenjeni preurejeni prostori v gradu ? Prostori bodo v glavnem namenjeni zaposlenim na inštitutu, večji prostori bodo konferenčne dvorane, soba, kjer je bil včasih salon, bo sedaj poročna dvorana. V kleti bo vinska klet, v pritličju pa načrtujemo tudi gostinski lokal z menzo za uslužbence in obisko-valce. Ali bomo v gradu laliko videli tudi kakšno muzejsko zbirko? V gradu ne, pač pa v grajskih hlevih, ki so namenjeni razstavišču. Del bo namenjen lokalnemu, to je mengeškemu in trzinskemu programu, ostalo pa bo namenjeno kmetijstvu. Kaj pa izgled okolice? Bo tudi ta ustrezal prvotnému? Kompleks bo sicer povečan z novimi hlevi za živino. Grad in nekdanji hlevi bodo obnovljeni, okolica pa vsa rekonstruirana po starih izgledih. To so: drevored, ki bo vodil do Pšate, vse ostale dostopne poti z všemi mostički, stopnišče s pergolo, na kateri bo rasla enaka rastlina kot nekoč, kamniti zid ob poti, črpališče za vodo sredi klanca, ki vodi do gradu - uporabili ga bomo za razgledno ploščad, od koder so vidne lepe panorame na mengeško polje. Kozolec, kije pogorel leta 2000, je že obnovljen po starem izgledu. Kdaj bo obnova končana? Grad z zunanjo ureditvijo naj bi bil zaključen Ietos jeseni. Torej grad, konferenčna dvorana pod hribom za gradom, dovozná pot z razglediščem, parkirišče, dvorišče, stopnišče in sprehajalna pot ob bajerju. V vrtu bo tudi grajski paviljonček, takšen, kot je bil nekoč. Pripravila: Ana Oblak Fotografije: Dušan Pavlovič hukai.dićno c,i:\lai.osko vi'ksikot.oi.osko gkllosl.t >vno rodoslovno zastavosi.ovno SLOVESNOSTI OB DNEVU ZASTAVE Letošnja že tradicionalna prireditev ob dnevu zastave bo 6. aprila v Spodnji Slivni pri Vačah v počastitev prvega izobešanja narodne zastave Slovenije, ki je bila 7. aprila 1848 v Wolfovi ulici v Ljubljani. Letos slavimo že 540 let narodne barve belo -modro - rdeče, ki so bile vzete iz grba dežele Kranjske. Prav tako vabimo vsa društva in vse druge družbenopolitične organizacije, ki imajo svoje prapore, na »Parado praporov«, ki bo istega dne ob 12. uri na GEOSS-u. Posebna komisija bo ocenje-vala prapore in prve najlepše ludi nagradila z zlato, srebrno in bronasto priponko na drogu prapoi a. Zaradi pomanjkanja de-narnih sredstev ludi Ietos prosimo udeležence praporov za finančno pomoč v višini tri tisoč tolarjev. V kotizaci jo je vraču-nana pogostitev. Za vse liste občine, ki so nam že nakazale denarno pomoč, je kotizacija za občinsko zastavo že upošte-vana. OCENJEVANJE PRAPOROV: - Sprejem in prijava praporov ob 12. uri - Navodila za potek praporov in občinskih zastav ob spremljanju državne zastave - Podelitev priznanj KULTURNI PROGRAM: - Tone Kuntner: Jaz, bratje, pa vem za domovino. - Bolj je daleč od domovine, bolj člověk ve zanjo Iz daljne Avstralije in Argentine bosta pesnika Bert Pri bac in Zorko Simčič spregovorila o svojem čutenju do domovine. - Za kleno domoljubno pesem se bo zavzel gospod France Javornik, prvak ljubljanske opere. Prosimo vse udeležence. da se čimprei in nravočasno priiaviio na naslov: Jože Lajevec, Ribče 57, 1281 Kresnice. Telefon 897 70 77 GSM 031 539 270 Elektronska pošta: joze.lajevec.Ribce@siol.net Kotizacijo lahko nakažete na : Društvo Heraldica Slovenica številka transakcijskega računa 02031- 0020076288 s pripisom » za Geoss«, Davčna številka 50350625 Nismo davčnl zavezanci. Vljudno vabljeni ! Pripravljalni odbor Mar ni čudovita dežela? je rekel dolžnik, ko je slišal, da traja v polarnih krajih noč sto štirideset dni. Tam lahko mirno rečeš: plačam ti pojutrišnjem. Nemški ■l. Anketa - Kako Trzinci in Trzinke praznujejo dan žena in materinski dan ______________ Bil je prav prijeten sončen dan in ptički so veselo preletavali Trzin, ko sva se nalanko na s kakšno rožico, sladkarijami. To je prava 8. marec - dan žena s fotografinjo Jano odpravili med ljudi, da jih povprašava o lem, kako zadeva. Čeprav menim, daje lo stvar vsa-kaj praznujejo, ali pa tudi ne praznujejo, praznike, namenjene ženskam in materam. Pri kega dneva in ne samo posebnih prazni-tem je zanimivo, da sta oba, sicer neuradna, praznika (dan žena in materinski dan) strpana kov. kar v en in isti mesec (marec) - mesec, ko se pomlad na veliko prebuja, mane oči, pre-plavlja poljane in gozdove z zeleno preprogo ter z glasnim pokom odpira še komaj opazite popke na grmičevju in drevesih. Rojeva se novo življenje, nova radost, ki naša srca napolnjuje s svežo življenjsko energijo. In sedaj se sprašujete, kaj za vraga ima to veze z ženskami! Ima, ima, pravim jaz. Kajti kdo drug, če ne ženske, bi lahko predstavljal rodnost in novo življenje, ki je še posebej v središču pozornosti sponiladi, ko po dolgeni zimskem obdobju ponovno rojeva tudi mati narava. Za materinski danje podobno kol za dan žena. Ponavadi ženi kupim kakšno rožo. Skratka nič kaj posebnega. Tanja Benkovič: Dneva žena ne praznujem, voš-čim pa svoji mami. Če pa se mož na ta dan spomni name, sem vesela. Tudi materin-skega dneva ne praznujem, saj so otroci še premajhni, da bi vedeli za ta praznik. Tako da zopet voščim le svoji mami. Antonija Pacek: Ja, dan žena praznujem. Zadnji dve leti se na ta dan z mamo, svakinjo in naji-nimi hčerami dogovorimo in odidemo zvečer skupaj ven. Včasih dobim tudi kakšno malenkost, niorda rožico. A ne vedno. Za materinski dan pa obiščcm mamo in ji voščim. Besedilo: Mirjani Štih Fotografija: Jana Urbas Petra Pavlič: Doma praznu-jenio dan žena tako, da cela družina skupaj prinesemo mamici darilo. Prav tako tudi za materinski dan. Anže Pance: Jaz dneva žena ne praznujem, tako kot nihče pri nas doma. Tega nima-mo v navadi. Za materinski dan pa ponavadi v znak pozornosti podarim kakšno rožico mami in babici. Franci Fortuna: Normalno, da praznujemo dan žena, to je klasika. Zdi se mi prav, da se ženskam posveti malo pozornosti 56. ljubljanska šahovska liga - đelavska liga 2003 Tudi letos nastopa trzinska ekipa Bar Řepek Trzin v ljubljanski 2.šahovski ligi. Po slabem začetku se je ekipi odprlo. Po 2 zaporednih porazih smo dosegli 4 zapored-ne zmage. Ekipa se je močno okrepila, novopečeni Trzinec Mitja Miheličje iz 5 tekem dosegel kar 4 zmage. 1 kolo Višnja Gora-Stična : Bar Repek Trzin 4 : 0 2.kolo Bar Rcpek Trzin : Mengeš 3.kolo Bar Repek Trzin : Bor Dob B 4.kolo /.elenei LPP : Bar Repek Trzin 5 kolo Komenda : Bar Repek Trzin ć.kolo Bar Repek Trzin : TE-TOL 1.5:2.5 3:1 1,5:2,5 1,5:2,5 4:0 Po S.krogu je bila ekipa Bar Repek na 9. mestu s 9,5 točkami, z novimi 4 točkami pa se bo prebila pod sam vrh lestvice. Pred na-mi so še 3 krogi. Kcr igramo po švicarskem sistemu, lahko pričakujemo najmočnejše ekipe, in bodo točke težje dosegljive. Letos sodeluje v ljubljanski 2.ligi I wIM (reprezentantka mednarodna mojstrica Kapš Darja), 2 wM (mojstrici Orel Karmen in Srdič Urša), 7 MK (mojstrski kandidati)- 11 igralcev 1.kategorije. Skupaj je v ligi prijavljenih 16 ekip z več kot 90 igralci Po rating moči ekipe je Trzin na 11 .mestu. V 1 ljubljanski ligi je po 6 krogih ekipa SD Vele Domžale na 3.mestu (svetovni prvak Lenič Luka ni mogel vedno igrati), iz našega okoliša pa v I .ligi nastopajo še ekipe Vele B, Komenda 1 in Črni graben 1. ZR Matevž Mušič: Jaz osebno dneva žena ne praznujem, praznu-jeta pa ga žena in mami. Drugače pa sva šla tokrat ob tej priložnost z ženo nekaj pojest v restavracijo. Alenka Veselič: Ne praznujem niti dneva žena niti materinskoga dneva. Tako sem bila vzgojena. Ko sem bila mlajša, namreč materinskega dneva še ni bilo, bolj pomemben je bil dan žena. Sleduji je bil sprva nekako aktualen, zdaj pa se mi zdi, daje že malo v zatonu. Brigita Dane - Cotman: Dneva žena osebno ne praznujem, kljub temu da sem že sprejeta med prave ženske. Zdi se mi namreč, da ženske lahko praznujemo vsak dan - in jaz to počnem. Se pa seveda na ta dan spomnim svoje mame in tet. Gregor Pevc: Seveda praznujem dan žena. Na ta danje potrebno vse ženske v naši družini malo pocr-kljati s kakšno rožico. In to je to. Lavra Pevc: Se pridružujem rnnenju svojega moža. DELOVANJE MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA JESENSKI CVET Pogosio se zgodi, da nas Ijudje zamen-jujejo z društvom upokojencev, zato sem se odločila, da vam naše društvo na kratko predstavim. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je nevladna humanitarna socialna organizacija. Na nivoju države je njegova krovna organizacija Združenje za sociálno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet delujc na območju dveh upravnih enot: Domžal in Kamnika. Društvo združuje 29 skupin z 281 člani in 38 voditelji oz. voditeljskimi sodelavci. V občini Domžale deluje 10 skupin, (ena v Domu upokojencev Domžale), v Trzinu 2 skupini, v občinah Lukovica in Moravče po 1 skupina, v Meng-šu 6 skupin (ena v domaćem okolju, 5 v Domu počitka Mengeš). V Kamniku deluje 7 skupin (3 v Domu starejših občanov, 4 v domačem okolju) in v občini Komenda 2 skupini. Pri izvajanju programa sodelujemo z všemi navedeními občinami, ki so glavni financerji programa, z Domom počitka Mengeš, DU Domžale, z domom starejših občanov Kamnik, s CSD Domžale in Kamnik, s Karitasom, z zdravstve-nimi domovi, z nekaterimi osnovnimi šolami, z Društvom upokojencev Vir, s Kulturnim društvom Trzin, z nekaterimi vrtci in s Športnim društvom Krašnja. Uporabniki programa so občani vseh treh generacij. Namen delovanja skupin je premago-vanje osamljenosti, ohranjanje fizičnih in psihičnih sposobnosti, zmanjševanje generacijskega prepada med generacija-mi, učiti se živeti z nastalimi zdravstvenim!, socialnimi in drugimi težavami ljudi, povezovanje in vključevanje ljudi z bližnjim in širšim okoljeni. Skupine delujejo kot nadomestne družine, kjer se razvija prijateljstvo, zaupanje in samo-pomoč. Za delovanje ene skupine, ka-mor sodi priprava na skupino, vođenje skupine, priprava in udeležba na intervi-zijskih srečanjih voditeljev in izobraže-vanje, dva voditelja opravita letno 554 ur prostovoljnega delà. Skupine se tedensko srečujejo po dve uri, voditelji pa enkrat mesečno na in-tervizijskih srečanjih. Program poteka skozi celo leto. Vedno več članov skupin Potřebuje individualno obravnavo, kar pomeni dodatno delo prostovoljcev. Tudi voditelji potrebujejo individualne pogovore z vodjem projekta zaradi težav ■n dilem pri vođenju skupin, saj določe-nega problema na interviziji ne želijo '^postaviti. V letu 2002 smo v aprilu organizirali skupno srečanje za vse skupine. Na srečanje smo povabili vse župane občin in predstavnike družbenih dejavnosti, direktorici obeh cen-trov, Kamnika in Domžal, in direktorja DUD in DP Mengša. Pripravili smo kratek kulturni program, jim predstavili naše delo in imeli isti dan tudi občni zbor društva. V juniju smo za voditelje izvedli strokovno ekskurzijo z namenom izobraževanja in kot nagrado za prostovoljno delo. V septembru smo organizirali izlet v Lipico za člane skupin. V oktobru smo izvedli petdnevni tabor na Debelem Rtiču.V decembru smo organizirali miklavževanje v Trzinu. Kulturno društvo Trzin in občina Trzin sta nam brez-plačno nudila prostor. Miklavžje po kultur-nem programu obdařil vse člane skupin s skromnim darilom. Posamezne skupine so si organizirale več krajših obiskov v bližnjo okolico. Vsaka skupina si tedenski program delà planira sama glede na interese in potrebe članov skupin. Organizirali smo strokovno predavanje z naslovom: Izbrane teme iz dednega prava s poudarkom na oporoki in dedovanju. IN KAKŠNE NALOGE ŽELIMO REALIZIRATI V LETU 2003 ? V letu 2003 načrtujemo usposabljanje za 16 novih voditeljev zaradi ustanavljanja novih skupin in prenehanja vođenja skupin nekaterih voditeljev, v kolikor bomo uspeli za-gotoviti finančna sredstva. Organizirali bomo dve strokovni izobraževanji za voditelje. V prihodnjem letu načrtujemo ustanoviti po eno novo skupino v občinah Lukovica, Moravče, Mengeš in Kamnik. Ustanavljanje novih skupin bomo realizirali le s podporo navedenih občin in pridobivanjem novih prostovoljcev. V letu 2003 načrtujemo skupni izlet za vse skupine in strokovno ekskurzijo za voditelje. V marcu bomo organizirali tradicionalno srečanje skupin iz upravne enote Domžale ter decembrsko skupno miklavževanje. Najpomembnejši del skupnega druženja pa bo petdnevni medgeneracijski tabor na Debelem Rtiču v oktobru. Izdali bomo drugi zbornik društva s pred-stavitvijo delà skupin. Pomcmbno za nas in vas ! Vsi, ki bi želeli več informacij o delovan-ju društva, in tišti, ki ste pripravljeni prostovoljno pomagati sočloveku, predvsem pa miajši upokojenci, javite sc na sedežu Medgencracijskega društva Jesenski cvet, na Kolodvorski 4 v Domža-lah (nasproti Univerze za tretje življenj- sko obdobje - Lipa ). Uradne ure imamo vsak četrtek med 15. - 16. uro. Majda Hrovat- strokovni vodja, organizatorica lokalne mreže Takole je M1KLA VŽEVANJE MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA JESENSKI CVET opisala članice ene izmed domžalskih skupin. V lorek. 10.12.2002. ob 16 uri smo imele skupine iz naše občine miklavževanje v Kulturnem domu v Trzinu. Ker smo naj-starejši, nas je Miklavž obiskal med zad-njimi. Pa nič zato, bili smo presrečni. saj je marsikoga izmed nas letos obdari! prvič. Na začetku je bi! pester kulturni program. Nastopali so otroci iz vrlca Trzin. Bili so zelo prisrčni. Že lako veselo vzdušje je popestril še harmonikaš in najmlajši članici iz skupine Trzinski izvir, stari šest in osem let. Silva Kosec nas je s kitaro in peljem popeljala v prijeme sanje 7. nas-topom Gracij se je pričel humor, smeh in ludi trenutki resnosti Gracije so tri upokojenke iz Ljubljane: Fani Nahtigal. Marija Bocak- Kalan in Stejka Orešnik Na odru je bila miza, pogrnjena s priom, polna velikih in majhnih medvedkov. Ena izmed gracij (g. Bocak-Kalan) je bila po pokliču otroška zdravnica. Pripovedovala je razne zgodbe o bolnih otrocih. ki pridejo z medvedki v bolnico, da se z njimi tolažijo, ker mmajo ob sebi marnic. Nasmejali smo se do solz. Napo-til je čas prihoda Miklavža. Nismo ga pričakovali samo mi, lemveč tudi gracije v svoji zgodbi, ki so jo pripravile za nas Tri sestre so hitele pospravljali stanovanje za prihod Miklavža, v upanju, da jih bo obiskal in jim prinesel dařila Predno so uspele pospravili stanovanje, je njih in nas nagovorit Miklavž. Bil je prijelen, čuteč. Vsakega od nas je obdariI z darilom, segel v roke , zaželel vesele in zdrave bližajoče se praznike, zaželel obilo zdravja in prijetmh doživetji v skupi-nah. Po obhodu Miklavža smo imeli pogoslitev ob spremstvu harmonike, na katero je igrala starejša gospa Slavka Pire. Najposkočnejši med nami so plesali, mi pa smo peli. Napisala P.T. ZV« koncu bi se v imenu društva zahvalila voditeljicama skupine Tninski izvir, Heleni in Jožici, ki sta organizirali in vodili tako prisrčno miklavževanje s pomočjo sponzorjev, Kulturnemu društvu Trzin, ki nam je sponzorirnlo dvorano, vsem nas-topajočim, voditeljem skupin ter obči-nam: Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče za finančna sredstva. Majda Hrovat- strokovni vodja IVori predsednih Društva upokojeneev Žerjavčki Franci Pavlič: MAŠE DRUŠTVO JE WADVSE DELOVMO 1 Po nekaj desetietnem vsakodnevnem odhajanju v službo In opravljanju delovnlh obveznosti na-stopi dan, ko greš zadnjič v službo, ko zadnjič vidiš vratarja, ko lahko zadnjič šefa nekam poš-Iješ. To je dan, ko se zasluženo upokojiš. In će si upokojenec v Trzinu, ti res ne more biti dolgčas. Aktivnosti, kl jih izvajajo v društvu upokojeneev Žerjavčki, Je namreč več, kot je prstov na rokah In nogah skupaj! Kot sem lahko razbrala iz pogovora s Francijem Pavličem, novopečenim predsednikom društva, se trzinski žerjavčki najraje odpravljo na potep. In ne ostanejo samo znotraj meja naše domovine. Pot jih zanese tudi na hrvaško in avstrijsko stran. Tako so si že pobliže ogledali Titovo rezidenco na Brionih in njegovo rojstno liišo v Kumrovcu, odkrivali so znamenitosti jamskega člověka iz Krapine, občudovali lepote Plitvičkih jezer, se povzpeli pod Grossglockner, pregledali temne rove v solném rudniku v Salzburgu ter se razgledali z višin Hitlerjevega Orlo-vega gnezda. Tudi pri nas so spoznali kar nekaj turističnih znamenitosti. Njihova noga (ali bolje rečeno avtobus) je že stopila na dolenjska, koroška, gorenjska, primorska in goriška tla, přehodili so tudi prekmurske ravnice in se kot pravi vinarji večkrat odpravili na trgatve (naši žerjavčki so gostje predvsem primorskih in prek-murskih vinogradnikov). Na nekaterih iz-letih so se udeleženci celo tako zelo zaba-vali, da so se odločili, da jih bodo v tem letu ponovili. Tako bodo, na primer, letos ponovno odšli na splavarjenje v Dravo- G. Pavlič pravi, da trzinski žerjavčki ne lumpajo, tako kot morda upokojenci iz drugih krajev. Na izlet se odpravijo zgodaj zju-traj in se vračajo v večernih urah. Namen izletov namreč ni samo ta, da gredo za nekaj časa od doma, ne glede na cilj, temveč si žeiijo spoznavati tudi kulturne znamenitosti krajev, ki jih obiščejo. Tako se večkrat odpravijo v muzeje, ogledajo si mojstre v dandanes že izumirajočih obrteh (lončarst-vo, suha roba, pripravljanje lanu...), obču-dujejo arhitektonske dosežke... Odpravili so se tudi že v JE Krško in se zabavali kot gostje v casinoju Perla. Vsi izleti so enod-nevni, potrebe ali zanimanja po večdnevnih izletih zaenkrat namreč še ni, 'Vsako leto društvo izpelje 7 izletov. Novost letošnjega leta je, da imamo program izletov pripravljen že vnaprej. Vse izlete pripravljamo, vodimo in organiziramo sami. Poleg teh sedmih izletov pa v novembru vedno pripravimo martinovanje, ko se mal-ce bolj pozabavamo kot na običajnih izletih. Vsako leto se dvakrat zberemo na pikniku v NACRT IZLETOV IN PRIREDITEV 18.02. Občni zbor društva marec RačunalniSki tečaj 15. 04. Izlet na Notranjsko (Cerkniško jezero, grad Snežnik...) 20. 05. Izlet na Štajersko (Rogaška, Boč...) 17. 06. Izlet na Štajersko (Velenje, Dravograd, splavarjenje...) 01. 07. Šesti društveni piknik julij Studenec pri Škocjanu - skupinski ogled gledališke predstave 09.09. Sedmi društveni piknik 23. 09. Izlet presenečenja (izlet v neznano) September Skupinski ogled Glasbe treh dežel (Studenec) 21. 10. Izlet na Zreško Pohorje - Rogla oktober Skupinski ogled operne predstave 18.11. Izlet - martinovanje november Skupinski ogled dramske predstave 16. 12. Vsakoletno novoletno druženje Clane društva prosimo, da informacijo uporabijo za planiranje svojih aktivnosti in da se za posamezne prireditve pravočasno prijavijo. Vabilo velja tudi za člane družin in simpatizerje. Prireditve si vpišite v koledar! ODBOR Dolgi dolini, družimo pa se tudi na novo-letnih srečanjih in na vsakoletnih občnih zbori, ki se jih udeležuje polovica naših članov,' pravi Pavlič. Vseh članov v društvu je približno 260, 230 jih plačuje članarino, približno 70 pa je takih, ki so redni gostje vseh aktivn ki jih društvo pripravlja. 'Moja želja je, da bi se še več upokojeneev odločilo za sodelovanje v društvu, tudi sekcij, v katerih bi lahko sodelovali. je kar nekaj.' Žerjavčki že od ustanovitve dalje pojejo kot škrjančki pod vodstvom pevovodkinje Lučke Župan in imajo za sabo že kar nekaj nastopov, in to ne samo na trzinskih prireditvah. Nazadnje so peli varovancem domžalskega doma upokojeneev in morda bodo v příhodnosti žvrgoleli tudi v Vodi-cah na festivalu pevskih zborov. Vendar jim še vedno primanjkuje nekaj moških glasov, tako da so vsi starejši možakarji vabljeni v njihove vrste. Tu je potem še pohodna sekcija, v okviru katere se člani društva odpravijo na izlete, včasih paje dovolj že to, da gredo na potep v trzinski gozd ali pa nabirat gobe na Pokljuko. Literarna in dramska sekcija sta sekciji, ki sta zaenkrat še v povojih in ki še ništa začeli s svojim delovanjem. Odločitev, da bodo ustanovili ti dve sekciji, je najverjet-neje padla, ko so ugotovili, daje med upokojenci kar nekaj literarno navdahnje-nih pereš. Morda je s tem povezana tudi odločitev, da bodo v obliki knjižice do konca leta izdali nekatere pesmi žerjav-čkov. 'Žerjavčki se ne udejstvujejo pretiranov Športu, vseeno pa seje na zadnjem obč-nem zboru porodila ideja, da bi ustanovili kolesarsko in strelsko sekcijo, seveda poo pogojem, da bodo ljudje za ti dve sekciji zainteresirani,' še pove Pavlič. V društvu si žeiijo tudi svoje prostore. Danes se namreč sestajajo v baru Doza. na te sestanke pa pride od 10 do 12 ljudi 'Prej smo se sicer dobivali v baru Bor, prišlo nas je tudi več na sestanek, potem pa smo ugotovili, da so se cene pijač nekoliko zvišale in smo se přestavili v Dozo. Zdaj na te sestanke pride manj ljudi. Če pa bi imeli svoje prostore, bi lahko ve> članov društva prihajalo na sestanke, lahko bi pripravljali potopisna predavanj-in podobno. Skratka, imeli bi prostor, kje bi se lahko družili.' \ tej sobici bi lahko imeli tudi vse tehnič-m pripomočke, ki so jih že kupili (sinte-oizer, mikrofon in zvočnike) in nekatcrc, •j jjh §e bodo (televizija z videorekorder-■cml- Sobe bi najverjetneje bili veseli tudi pevci- Življenje in življenjske izkušnje najverjetneje botrujejo tudi toplini, ki jo člani dru-itva izkazujejo drug drugemu. Tako se s paketom presenečenja' ob novem letu ■pomnijo na upokojence, starejše od 80 let. praznujejo visoke (jubilejne) obletnice posameznih članov, nepokretne tudi obiščejo. Razmišljajo tudi o skupinskih obiskih gledaliških představ v gledališču na Studencu, v korak s časom pa gredo, ko razmišljajo o pripravi nadaijevalnega tečaja v računalništvu. 'Žerjavčki bi radi nekoliko poživili življenje upokojencev v Trzinu, kljub temu da so nekateri trzinski upokojenci še vedno zelo aktivni,1 na koncu doda Pavlič. Z gotovostjo lahko rečem, da društvu z všemi akcijami, srečanji, izleti in društvenimi dejavnostmi to prav dobro uspeva. Nena- zadnje paje društvo tudi 'krivo', da so se spletla nova prijateljstva in poznanstva med trzinskimi upokojenci in da starost v Trzinu ne hodi z roko v roki z osamlje-nostjo in samoto. Mateja Erčulj p.s: Za vse upokojence in tište, ki boste to v kratkem postali, naj povem, da za članstvo v društvu zaenkrat potřebujete le dobro voljo in pa tisoč tolarčkov za članarino (zajema del stroškov izletov, občnega zbora ipd.). 50 LET STRELSKEGA DRUŠTVA TRZIN *Strelsko društvo Trzin letos praznuje 50 letdelovanja. Začetki strelskega športa v Trzinu segajo v leto 1933, ko so tako kot drugod tudi v Trzinu ustanovili svojo strelsko družino in kmalu pridobili svoje manjše strelišče. Uradno so družino ustanovili 12.januarja 1955, po nekaj letih paje strelstvo v Trzinu zamrlo V letu 1976 so v kletnih prostorih poleg kulturnega doma zgradili novo strelišče s petimi strelskimi mesti in takšno je še danes. Za nastope v državnih ligah smo strelišče umetno nekoliko podaljšali, več kot to pa še vedno nismo uspeli narediti. Ob zelo odmevnih rezul-tatih so se menjale generacije in danes Strelsko društvo Trzin šteje preko 25 aktivnih strelcev, ki tekmujejo v državnih ligah. V zadnjih letih smo v društvu pridobili odlične mlajše střelce in nekateri od njih se že uvrščajo v mladinske reprezentance, poleg tega pa imamo tri tekmovalce z državnim razredom in od njih sta dva redna reprezentanta Slovenije. Ob pripravi na 50- letnico društva smo v preteklem letu pridobili sponzorja JAN BAR iz Trzina, ki je v celoti opre-mil střelce v enotne zimske vetrovke rumeno modre barve in tako kot celovi-13 Podoba nastopamo in predstavljamo občino Trzin po Sloveniji. Zadnja leta "as vabijo tudi na tekmovanja izven Slovenije in tako smo dvakrat nastopili na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu m preteklo leto v Nitri na Slovaš-m Le,os smo přejeli povabilo na mednarodno tekmovanje v Zenici, sektor slovenske reprezentance paje za ■'tošnji svetovni pokal v Muenchnu iz n , vrs« izbral člana Srečka Vinka in •Tladinko Špelo Mušič. 'Zdatní pomoči Občine Trzin s sofi-^•Wciranjem naložb v športno opremo W anes střelci zelo dobro opremljeni in dosegajo zelo dobre rezultate. Z zanimanjem nas spremljajo tudi predstavniki Strelske zveze Slovenije, saj so nam samo letos sofinancirali 40 ur elektronskih mer-itev posemeznih strelcev in bili z rezultati posameznikov zelo presenećeni. Nikakor ne razumejo, kako uspevamo s pičlimi petimi strelskimi mesti izuriti tolikšno število tek-movalcev. Problem objekta je v zadnjih letih postal največji problem društva, vendar se zadnja leta rešuje, in resnično upamo, da nam bo Občina Trzin uredila kletne prostore v osnovno šoli Trzin in uredila 12 strelskih mest z ustreznimi prostori. Prvo darilo društvu ob 50- letnici so pri-spevali střelci društva z rezultati na re-gijskem prvenstvu, ki je letos potěkalo v popolnoma novi športni dvorani v Že-leznikih pri Škofji Loki. V številno zbirko pokalov smo lahko dodali 3 nove, posamezniki pa so osvojili kar 13 medalj, od tega 6 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste. S temi dosežki je letos normo za nastop na državnem prvenstvu izpol-nilo 15 strelcev, ki bodo 5. in 6. aprila 2003 nastopili na državnem prvenstvu v Portorožu, za akreditacijo strelcev in spremljevalcev paje prijavljenih 22 članov društva. Ob 50- letnici društva smo celovito podobo Strelskega društva Trzin uredili tudi na spletnih straneh http://www. sdtrzin.com in v letu dni zabeležili zelo lep obisk, na spletnih straneh pa nc predstavljamo le strelskega društva, temveč vse, kar je povezano z našim delovan-jem, med drugim tudi Občino Trzin. Lep strclski pozdrav. Damijan Klopčič NGER PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN ČLANARINA PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRZIN Na občnem zboru društva smo poirdili letošnjo članarino - enako, kot je predlagal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Višina članarin: A člani (odrasli z največ ugodnostmi) 12.000 SIT B člani (odrasli - nad 70 let) 3.000 SIT B člani (odrasli) 3.250 SIT C1 člani (študenti 18-26 let) 2.000 SIT C2 člani (srednješolci) 1.700 SIT C3 člani (osnovnošolci) 1.000 SIT C4 člani (predšolski otroci) 700 SIT P (podporní člani) 3.000 SIT SLOT (Slovenci po svetu) 2.000 SIT Družine Vsak plača svojo članarino, pri čemer se za vsakega člana, ki pripada kategorijam od C1 do C4 odšteje 1.000 SIT Ker bo kdo od Trzincev ob pogledu na zgoraj navadene cene znal povzdigniti glas, češ, kako je članarina visoka (!?) se nam zdi prav, da povemo glavno (skrito očem) dějstvo. 1983-2003 20 let Društvo za svoje potrebe (ste vedeli, da izobraževanje enega vodnika PZS Ietos stane najmanj 80.000 SIT?) od pobrane članarine obdrži od 15% (A članarina) do 50% zneska. Vse ostalo se odvede na Planinsko zvezo Slovenije. Iz nabranega denarja se potem subvencionirajo izobraževanja vodnikov PZS, pomaga se posebni tehnični skupini pri obnavljanju zahtevnih markiranih poti, nekaj denarja gre tudi za odprave (kako radi se z njimi hvalimo, kaj-ne?),... Pravi planinci smo med seboj solidarni! Prav bi torej bilo, da vsi, ki uporabljate gorski prostor za svojo rekreacijo poravnate članarino planinskega društva. Letošnjo članarino lahko poravnate na štirih mestih: Trzin: Trgovina »Pri Jurju« (Mengeška cesta 47) Trzin Mlake: Papirnica Čačka (Kidričeva ulica 11) Blagajničarka PD: Martina Kralj, Mengeška 5a Predsednik PD: Emil Pevec, Jemčeva 26 V pripravi je »jubilejna« številka Ongrčkov. Dobili jo boste vsi člani PD Onger Trzin! Mladinski planinski tabor DREŽNICA 2003 29. julij - 6. avgust Mladinski odsek PD Onger Trzin organizira Ietos že 17. mladinski planinski tabor. Tabor je namenjen osnovnošolcem od 1. do 8. razreda in dijakom 1. letnika. Letos se bomo podali v Drežnico, vas pod južnimi stěnami mogočnega Krna. V Drežnici in okolici je precej naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti (soška fronta). Seveda paje Drežnica znana tudi po svojem - drežniškem pustu. Kaj te čaka na letošnjem taborjenju? > prijetni dnevi v naravi in noči pod platneno streho, > hoja v gore, igre v naravi, lov za zakladom, ustvarjalne deiavnice, nova gorniška znanja, večeri ob tabornem ognju, planinski krst, > ogled zgodovinskih, naravnih in kulturnih zanimivosti v okolici Drežnice, > pa še kaj! Cena taborjenja: 25.000 SIT. Možnost plačila v ireh obrokih -v gotovini. V ceno je vračunano: prevoz (Trzin - Drežnica in nazaj), hrana, stroški organizacije in vođenja, obraba taborne opreme, vstopnine. majica. Ob umiku prijave zaračunamo organizacijske stroške v visini 3.000 SIT. V primeru kasnejšega prihoda na tabor oz. predčasnega odhoda s tabora denarja ne vraćamo. Rok za oddajo přijav je 28. 3. 03. Prostih mest je 35. V primeru polne zasedenosli do določenega datuma imajo prednost otroci, ki obiskujejo planinski krožek oz. hodijo na naše izlete. Prijave po roku so možne le, če bo prostor. Prijavnico dobite (in oddáte) v tajništvu OŠ Trzin, na pla-ninskem krožku ali učiteljici Dragici v podaljšanem bivanju. Sestanek za starše na tabor prijavljenih otrok bo v sredo, 9. 4. 2003, ob 18. uri v OŠ Trzin (učilnica zemljepisa v I. nadstropju). Vodstvo tabora Vodja (in vodnik): Emil Pevec (info: 031 570 533) Vodniki: Irena Mućibabić, Tomaž Kocman, Boštjan Kralj, Urša Košir (pripravnica) Kuharica (in vodnica): Nataša Kramar Pridruži se nam, ne bo ti žal! Ce nas še ne poznaš, lahko več o nas izveš v knjižici B.N. (Brezmejna navkreberlazenja), ki bo predvidoma na voljo po zimskih počitnicah. Dobiš jo na planinskem krožku ali v tajništvu OŠ. MO PD Onger Trzin S, mučarji smo letošnjo zimo kar težko čakali, vsaj se temperature niso in niso hotele spustiti pod ledišče. Želeli smo namreč čimprej preizkusiti naš novi snež-ni top SUFAG, ki smo ga, kot ste v Odsevu že prebrali, nabavili decembra 2002. Upali smo, da bomo lahko še v decembru izvedli občinsko prvenstvo za leto 2002 in odprli smučišče za novoletne počitnice, vendar nam to narava ni omogočila. Konćno smo le pričakali sneg in ugodne temperature. Sedmega januarja je le zapadlo 15 cm snega in takoj smo pričeli z utrjevanjem podlage. Pri SCT-ju smo si sposodili agregat, tako da smo že 8.1.03 pripeljali top in ga pognali, vendar je bil agregat že nekoliko dotrajan in zasneže-vanje smo morali prekiniti. Štiri dni za tem, 12.1.03, nam je končno le uspelo najeti agregat, ki nam je brez težav po-ganjal top. Ugodna vremenska napoved nanije vlila še dodatne moči in takoj smo pričeli s pripravami za občinsko prvenstvo v VSL-u. Izkušnje iz preteklega leta so nam narekovale, da naj takoj, ko bo sněžná odeja dovolj debela, kot prvo akcijo pripravimo občinsko prvenstvo v VSL-u. 18.1.2003 je bilo tako v Dolgi dolini zo-pet živahno, kot po letu 1999 še ni bilo. Organizatorji smo se zbrali v brunarici že ob osmi uri. Preverili smo, ali je vse na mestu in tako, kot mora biti: ali smo zbrani vsi organizatorji in ali je potrebna oprema na terenu. Nedolgo za tem so že začeli prihajati prvi tekmovalci in kmalu je bilo pri brunarici zelo živahno. Tekmovanja se je udeležilo 68 tckmovalcev, ki so se na progi odrezali, kot so najbolje mogli in znali. O tem ste lahko poročilo prebrali ž.e vprejšnji številki Odscva, naj pa dodani, da so tekmovalci po tekmi še kar nekaj časa razpravljali o progi in da smo bili tudi organizatorji deležni kar nekaj pohval na račun tekme. S tem pa naše delo ni bilo končano. Društvo je 11.02.2003 na Veliki planini organiziralo tekmovanje v VSL-u za poli-ciste ljubljanske regije in 15.2.2003 VSL na Kobli za podjetje ETRA 33 iz Črnuč. V skupini, ki je pripravila in vodila obe tekmi, smo sodelovali: Anton Župan, Marko Hrovat, Andrej Perovšek, Tomaž Dane, Igor Kralj, Tone Jensterle, David, Jure in Rado Pestotnik ter Beno Trojanšek. Tudi naše smučišče v Dolgi dolini letos ni samevalo. 15.01.2003 je imela na njem šola Trzin športni dan za 32 učencev, 29.01.2003 paje prišlo tja sankat 29 malčkov iz vrtca Palčića. Od 17.02.2003 do 21.02.2003 smo organizirali petdnevni tečaj smučanja (od 09h do 1 lh) za otroke iz vrtca Žabica in njegov od-delek Palčića. Iz obeh vrtcev smo imeli 48 tečajnikov, ki so bili razdeljeni v tri skupine. Za marsikoga od malčkov je bilo to prvo srečanje s smučarijo, in prepričani smo, da jih bomo še večkrat videli na našem smučišču. 21.02.2003 smo pripravili VSL za trzinsko šolsko mladino. Tekmovanja seje udeležilo le 13 tekmovalcev, za slab odzivje krivo tudi neobveščanje šoloobveznih otrok s strani vodstva šole. V času zimskih počitnic od 24.02.2003 do 28.02.2003 pa smo organizirali tečaj smučanja za šolske otroke. Na njem je sodelo-valo 38 tečajnikov, ki smo jih razdelili v tri jakostné skupine. Ob zaključku tečajev smo za tečajnike pripravili tudi tekmovanje v VSL-u. Otroci so bili zelo ponosni na osvojene diplome in medalje. Smučišče paje obratovalo vse konce tednov od 11.01.2003 do 02.03.2003 (od 10" do 16h). V tem času smo evidentirali 424 smučarjev. Člani smučarskega društva smo v to sezono vložili preko 3500 prostovoljnih ur delà - sezona je trajala s pripravami kar 37 dni, od 07.01.2003 do 02.03.2003, naš plan za leto 2003 smo izpolnili v celoti. Najbolj zaslužni člani društva v tem času so bili: Anton Župan, Nuša Biškup, Primož Žabnikar, Damjan Cerar, Milena Perovšek, Lado Lubi, Borut in Marko Bajcc, Edi Jerak, Meta in Franc Zajc, Marko Hrovat, Andrej Perovšek, Miha Kancilja, Igor Kralj, Brane in Drago Pozman, Tone Jensterle, Tomaž Kralj, Tomaž Valenćak, Rado Pestotnik, Beno in Jani Trojanšek, Rudi Žnidar-ič, Nataša Chvatal in Stane Testen. Prav posebej pa se zahvaljujemo tudi PGD Trzin za pomoč pri zasneževanju smučišča ter převozu otrok na smučišče. Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem za njihove pri-spevke; EDI Trade, HP Commerce, Kovi-narstvo Kogovšek, Elektronika Trampuž. SMD TRZIN SMUČARJI SO SI SPET ZASLUZILI POHVALO JL red leti smo pisali o živahni smuča-riji v Dolgi dolini, potem pa kljub velikim prizadevanjem članov smučarskega društva tam niso mogli več pripraviti takšnega smučarskega tečaja in tekmovanja, kot bi si želeli. Lani so na primer marljivi smu-čarji več noči zapored z izposojenim snežnim topom dělali umetni sneg, potem pa jim gaje odjuga pobrala v parih urah. Letos paje bilo povsem drugače. Smučar-sko društvo je že decembra kupilo svoj snežni top, kar za tako veliko društvo, kot je naše, ni majlien zalogaj. Kojim je uspelo dobiti tudi primeren agregat, so v več dneh prizadevnega delà, tudi ob pomoči gasilcev, v Dolgi dolini na podlago narav-nega snega nasuli še zadosti debelo plast umetnega snega, da se tudi odjuge niso več tako bali. Sneg, ki so ga naredili na začetku zime, je tako zdržal skoraj do konca zime. Še zdaj je mogoče v Dolgi dolini videti zaplate beline. Sneg so najprej teptali sami, s smučmi, nato pa so si pomagali tudi s teptalcem, ki je v skupni lasti naše in domžalske občine. Ker so sneg imeli, so lahko pognali tudi smučarske naprave in začeli uresničevati svoje cilje. Ob koncih tednov je bilo v Dolgi dolini prav živahno. Številni Trzin-ci in Ločani so se prišli prepričat, če smu-čišče obratujc, zraven paje bil vedno čas za prijateljski klepet in tudi kaj osvežilne-ga. Brunarica ob smučišču je spet opravi-čila svoj namen. Člani smučarskega društva pa so najprej pripravili občinsko prvenstvo v vcleslalomu, nato pa so enkrat gostili šolarje, ki so imeli športni dan, enkrat pa malčke iz vrtca, ki so se prišli sankat. Posebno zanimiva in dobrodošla akcijaje bil smučarski tečaj za malčke iz vrtca. Kar 48 nadebudnežev se gaje udele-žilo in nekateri so to zimo prvič stali na smučcli. Ob res prizadevnem vođenju Igor-ja Kralja in njegovih pomočnikov in po-močnic so malčki dobili občutek za drsenje smuči in kaj kmalu so se začeli pogumno spuščati po bregu, voziti plug in vijugati po progi. Treba je pohvaliti tudi prizadevne gasilce, ki so malčke ves teden iz vrtca vozili v Dolgo dolino in nazaj. Zadnji dan tečaja so za mlade smučarje pripravili še tekmovanje. Malčki so nadvse ponosno star-šem in vsem drugim razkazovali lesene medalje in diplome s svojimi fotografijanii na smučeh, ki so jih dobili za spomin na tečaj. Zmagovalci so bili vsi, tišti, ki so se naučili smučati, kot tišti, ki so tečaj pripravili. Že naslednji teden so nekateri tečajniki svoje znanje lahko utrdili na tečaju, ki so ga člani društva pripravili med šolskimi po- : čitnicami. Tokrat seje za tečaj prijavilo nekaj manj tečajnikov, vendar jih je bilo j kar nekaj tudi iz sosednjih krajev in občin. Ker so bile šolske počitnice, so bili udeleženci tečaja v glavnem večji in nekateri tudi z že nekaj več smučarskega znanja. Smučarski vaditelji in učitelji društva so jih razdelili v tri težavnostne skupine. Da je vse dobro teklo, je skrbelo kar 12 članov društva, pri tem paje zani- j mivo, da sta bila le dva upokojenca, vsi ostali pa so za izvedbo tečaja žrtvovali svoje dopustniške dni. Vreme je organizatorjem šio tudi tokrat na roko in vsi so bili na moč zadovoljni, da jim je končno spet uspelo pripraviti tak . tečaj. Tudi tega so zaključili s tekmovan- j jem, tokrat pa so vsi udeleženci v spomin dobili »zlate« medalje. Vsi so bili na moć ] zadovoljni, treba paje pohvaliti tudi tište, i ki so med tečajem dělali v kuhinji. Po splošni oceni je bila hrana tečajnikov res j okusna in obilna, kaj krepkega ali osvěžil- j nega paje v tistih dneh lahko dobil tudi vsak drug obiskovalec smučišča.Teh pa niti ni bilo tako malo. Vsi so z veseljem opazovali živ žav na smučišču, še zlasti ponosni pa so bili dedki in babice ter očki in mamice, ki so prihajali gledat svoje naslednike. Kdor koli je ocenjeval letošnjo zimo v Dolgi dolini, jc lahko vse skupaj le po-hvalil. Enostavno, bilo je super, in zdaj, ko imajo smučarji svoj top za zasneže-vanje, upamo, da bodo tudi prihodnje leto pripravili podobne tečaje. Miro Štebe NAPISI HUDO KRITIKO 'il je lep sončen dan. V Dolgi dolini pred brunarico smučarskega društva seje nabralo kar nekaj ljudi, mladi tekmovalci pa so se že zbirali na vrhu smučišča in preračunljivo opazovali količke na progi, po kateri se bodo vsak čas pognali v boju za najboljšim rezultatom. Ni jih bilo prav veliko. Eni so rekli, dajih je trinajst, drugi pa so se raje vraževerno izmikali tri-najstici in so zatrjevali, da jih je štirinajst. »Toje svinjarija!« seje pridušal eden od možakarjev v skupini, ki je družno podpírala visoko, iz brun narejeno mizo, ki biji lahko rekli tudi pult. »Daj, napiši kakšno hudo kritiko na račun ravnatelja šole, ki ni pustil, da bi naredili šolsko prvenstvo!« mije pomignil in přibil, daje to res obsojanja vredno, saj sneg je. Oni so naredili vse, da bi prvenstvo lahko bilo, ravnatelj pa da tega ni pustil. Tudi nekateri drugi so ogorčeni prikimavali in izjavljali, da šolarji zdaj sicer imajo tekmo, vendar to ni tisto, kar bi lahko bilo. 1. VSL šolarjev Trzina 21.02.2003 prvi tek: 15:00. drugi tek: 15;45 ProgaDolga dolina Tekmovalci so vozili dva teka, za rezultat pa se je upošteval boljši čas iz obeh veleslalomov! Deklice 1.-2. razred 1. Valenčak Sara Dečki 1.-2. razred I Lap Jan 2. Chvatal Aljaž 3 Valenčak Žan Kogovšek Jaka Dečki 5.-6. razred 1 Kogovšek Domen 2 Lap Grega 3 Bajec Aljaž Dečki 7. - 8. razred 1 Kogovšek Gašper - Pestotnik Jure 3 JemcJan 4 Pančur Miha - Šlebir Martin 27.83 27.84 28,03 28,68 25.63 25,78 28,82 -27,86 -28,23 -28,25 -30,35 -26,25 -26,07 -29,60 20,10 -20,47 22,15 -23,08 22,53 -22,61 24,77 -24.81 25,30 -29,88 Hrovat'leV Pr°ëe' An'°n Zupa"' Marko **»er: Beno Trojanšek *>»jenje; Rado Pestotnik Andrej Pcrovšek, Drago Pozman, Smučišče je bilo resnično lepo pripravljeno. Proga je bila označena, imeli so sod-nike in časomerilce, Ie otrok je bilo resnično nekam malo. Da bi přišel zadevi do dna, sem se oglasil na Šoli in vprašal ravnatelja, če res ni pustil, da bi pripravili šolsko smučarsko prvenstvo. G. Franc Brečko je povedal, da stvari niso tako preproste. Dejal je, daje pri takih zadevah izjemno pomembna varnost otrok in odgovornost za takšne prireditve. Ker v letošnjem šolskem programu niso imeli predvidenega šolskega smučarskega prvenstva, tega enostavno niso mogli izvesti na vrat na nos. Dejal je, da ni imel nič proti temu, če smučarji pripravijo tekmovanje za šolske otroke, vendar to ni moglo biti šolsko tekmovanje. To je organi-zatorjem tekmovanja tudi povedal. Dodal je še, da šolsko smučarsko prvenstvo uvrstijo v program šole za prihodnje leto in če bodo starši na to pristali, potem glede priprave in izvedbe prvenstva ni zadržkov. Ko sem se kasneje pogovarjal še s tajnikom smučarskega društva Trzin Radom Pestot-nikom, mi je ta zatrdil, da tudi oni razumejo, zakaj tekmovanje ni moglo biti šolsko prvenstvo. Res je, da so Ietos smučišče dob- —aimwg^-gi á iééFB ^Sm] t y Li I 'WW. m ro pripravili in bi takšno tekmovanje lahko izvedli, saj so pripravili že več takšnih tekmovanj, nenazadnje tudi za policisté na Veliki planini, vendar zaradi zelenih zim v prejšnjih letih vseh zadev niso mogli načrtovati v naprej. Dejal je, da smučarsko društvo z Osnovno šolo Trzin in tudi g. ravnateljem dobro sodeluje, in upa, da bodo to sodelovanje lahko razvijali še naprej, vseeno paje izrazil obžalovanje, ker na šoli Ie niso naredili več reklame za njihovo tekmovanje šolskih otrok. Po vsem tem prav posebno hude kritike ne morem napisati. Prav je, da si v Trzinu, ki je še vedno majhen, ne skačemo takoj drug drugemu za vrat in ne razgla-šamo splošne vojne. Veliko koristneje je, če tisti, ki si imajo kaj povedati, sedejo skupaj za mizo in se odkrito pogovorijo o tistem, kar jih teži. Miro Štebe 53.11 -54,60 3. obletnica novoustanovljene šahovske sekcije ŠD Trzin. Šahovska sekcija se je na novo organizirala februarja 2000. Od takrat redno sodelujemo v kamniško- domžalski ligi in zadnji dve leti tudi v ljubljanski 2. šahovski ligi. V sekciji seje od ustanovitve do sedaj izmenjalo kar nekaj članov, v poprečju je 8 do 10 aktivnih šahistov. V Trzinu je še kar nekaj zelo dobrih šahistov, ki bi jih morali přivábili v društvo. To je predvsem MK Ivić Predrag in drugi. Sekcija ima svoje prostore v društveni sobi v stari šoli. Na žalost paje ta soba majhna, naenkrat lahko igra Ie 8 šahistov (4 deske). Ko bodo na razpolago novi društveni prostori (nekje v blokih), mora lam tudi šahovska sekcija pridobiti svoje mesto (PONEDELJK1 in CETRTKI). Tako bi bilo možno pričeti z rednimi mesečnimi turnirji ob ponedeljkih (ciklus), na katerih bi lahko sodelovalo 20 do 30 igralcev iz Trzina, Domžal, Mengša, Komende ... Vsekakor pa mora sekcija izpeljali že tradicionalni Šahovski turnir Občine Trzin v mesecu maju ter prav tako uveljavljeni turnir Bar Repek julija ali avgusta. Kot strela iz jasnegaje prišla vest, da Vlado ni več med nami. »Coach«, kot smo ga klicali, je imel zadnja leta težko življenje. Pa vendar je vedno našel čas za šport, pa naj bo to šah ali košarka. Se pred leti je vodil šahovsko sekcijo ŠD Trzin, nato pa seje posvětil, poleg službe, predvsem sojenju košarkaških tekem. Nemalokrat, predvsem ob sončnem in toplem vremenu, smo pri Repku igrali šah ali analizirali posamezne partije. Vedno je bil vesel, koje přišel prijatelj Matjaž s kitaro in smo lahko zapeli. Trzinski šahisti ,,, tA KONEC DANAŠNJEGA VEcEKA Bono susAU TESEM t NASLOVOM PAIOÏIJA NA ÍENSKO Ttno ! ... DMÇH MM*-", AřLAV* M ODSEVAIIKA ! ... MM KAM M 3F ŽE 2MVN43 mimo otoií,„ilvMOK 1E PA RES NEVAKN4 /0f KULTUR/) / ... ft ,„ NA / ... _ ^ . ALI GA SLI SI 5y SAM S barabo/«? Îalitvs ODS E VNIK a IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKEjdecember2002/ februar2003) 13 12.2002; VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL V Peskahje bilo vlomljeno v parkiran osebni aviomobil znamke Renault Twingo. Storilec je z neznanim predmetom vlomil vrata vozila in odtujil avtoradio znamke Aiwa. S tem je oškodoval last-nika za okoli 20.000,00 SIT. 15.12.2002; PIJAN ZASPAI. V DRVARNICI V Trzinu, Za hribom, je bil lastnica drvarnico nemalo presenećena, koje prišla po drva in tam zagledala spečega moškega. Ugo-lovljeno je bilo, da seje močno pijan občan iz Želodnika zatekel v njeno drvarnico iz tam zaspal. 19 12.2002; PONOVNO VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Tudi te°a dne jc bilo vlomljeno v parkirano osebno vozilo. Tokrat seje to zgodilo v Trzinu na Blatnici pred poslovnim objektom. Storilec je odklcnil vrata ključavnice na vzvod, nato paje iz ar-maturne plošče potegnil avtoradio znamke JVC. Lastnika je s tem dejanjem oškodoval za okoli 40.000,00 SIT. 07.01.2003; PROMETNA NESREĆA V IC TRZIN V IC Trzin seje zgodila prometna nesreća z materialno škodo. Do nesreće je prišlo, ker eden od udeležencev trčenja ni upošteval prometnega znaka. Materialna škoda, ki je nastala v nesreći, zna-ša po nestrokovni oceni okoli 130.000,00 SIT. 09.01.2003; VLOM V SKLADIŠČE V DELOVIŠĆU IC TRZIN Vlomljeno je bilo v skladišče na gradbišču tiskáme v IC Trzin. Neznani storilec je vstopil v odprto halo novogradnje ter iz pod-boja izruval tečaja lesenih vrat, ju odmaknil in přišel v notranjosi. Iznotranjosti je vzel več kosov električnega orodja in vrlalk, bru-silk in žag v skupni vrednosti okoli 250,000,00 SIT. 15.01.2003; PROMETNA NESREĆA Z MATERIALNO ŠKODO Na Mengeški cesti v Trzinu sta se zaradi prekratke varnostne raz-dalje zaletěla dva aviomobila. Na vozilih je nastala materialna škoda za okoli 100,000,00 SIT. 15.01.2003; TATVINA BENCINA NA BENCINSKEM SERVISU Voznik osebnega avtomobila znamke Zastava Yugo je iz agregata za točenje goriva napolnil rezervoar svojega vozila, nato pa s kraja odpeljal, ne da bi bencin plačal. Storilca so še isti dan policisti izsledili v Mcdvodah in zoper njega podali kázeňsko ovad-bo. 20.01.2003; TATVINA V GOSTINSKEM LOKALU V TRZINU Predrzen storilec je v gostilni v Trzinu našel ključ od vrat, ki vo-dijo v kuhinjo, in z njim odklenil vrata. Skozi kuhinjo je přišel v notranjosi, pregledal prostore in iz blagajne vzel 21.000,00 SIT. 21 01.2003; TATVINA DENARNICE V PODJETJU V IC Trzin je spet prišlo do latvinc denarnice v enem izmed številnih podjetij. Storilec je ponovno uporabil enak način, in sicer Je izkoristil odsotnost zaposlenih ter njihovo lahkovernost pri shranjevanju denarja in dokumentov. Koje vstopil v pisarno, tam bilo nikogar, pregledal je žepc in denarnicaje bila njegova, ^a, ki joje tokrat povzročil lastnici, znaša okoli 70.000,00 28.01.2003, INTERVENCIJA V IC TRZIN a Dobravah v Trzinu je prišlo do družinskega prepira, nato pa so udeleženi med seboj še fizično obračunavali. Zoper vse tri "delezene bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka pri ^mku za prekrške. Pripravil; pomoćnik komandirja PP Domžale Rado Božić Policisti PP Domžale v mcsecu FEBRUARJU 2003 beležijo naslednje varnostne pojave: PROMETNA VARNOST Obravnavali so 4 prometne nesreće, v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so; - nepravilni premik z vozilom - 3 x - nepravilna stran in smer vožnje - 1 x JAVNA VARNOST Policisti so opravili eno intervencijo zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer v zasebnem prostoru, kjer so zoper kršitelja odredili pridržanje na policijski postaji. KRIMINALITETA Policisti so obravnavali 12 kaznivih dejanj, med njimi: - tatvine 5 x - vlomi v vozila, objekte - 4 x - poškodovanje tuje stvari - 2 x - protipraven odvzem prostosti - I x Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. ob pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Domžale tel.št. 724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. POLICISTI PP DOMŽALE POLICIJA SVETUJE V mesecu marcu 2003 je pričel veljatl Zakon o omejevanju pora-be alkohola ZOPA (Ur.l. 15/2003), kl ureja nov dostop oz. ponudbo alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo alkohol oz. določa ukrepe in načine omejevanja porabe In ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic alkohola. V skladu z zakonom je prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pljač, ki so jim dodane alkoholne pijace, osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, kl kažejo očltne znake opitosti od alkohola, prav tako je prepovedana prodaja omenjenih pijač iz avtomatskih samopostrežnih naprav. Prodajalec oz. ponudnik srne od vsake osebe, za katero meni, da ne izpolnjuje starostnega pogoja 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z Javno listino. V kolikor oseba to odkloní, jl prodajalec ne sme prodati ali ponuditi alkohol. Prav tako je prepovedano prodati ali ponuditi alkoholne pijace osebi, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake opitosti. Razen v gostinskih obratlh je prepovedana prodaja alkoholnih pijač med 21.00 in 07.00 uro naslednjega dne. Prav tako je v gostinskih obratih prepovedana prodaja žganih pijač od pričetka delovnlka do 10.00 ure dopoldan. Prepoved vključuje tudi doda-janje žganih pijač brezalkoholnim in drugim napitkom. Prodaja oz. ponudba alkoholnih pijač Je prepovedana: - v stavbah in na zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstva, - v športnih objektih, kjer poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom In med prireditvijo, - med delovnim časom na delovnem mestu. Prodajalci morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalko-holnih pijač po isti cenl ali cenejše od najcenejše alkoholne pijace. Nadzor nad izvajanjem zakona bodo poleg Zdravstvenega inspektorata opravljali tudi Tržni inspektorat, Inspektorat RS za delo, šolstvo in šport ter Policija, pri čemer se kazni gibajo v razponu med 50.000 SIT do 8.000.000 SIT. fiVTOLIÇfiRSTVO VIDMfîR Nudimo vse avtoliřarske ■ jlPWI^' in avtokleparske storitve Hobatovo 7B, 1236 fain, Tel.: 01/564-20-27 .VAŠA posebna želja Cistilni servis Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domžale Tel.. 01/ 72 41 657.041/ 695 339. 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil. tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavesei • tapisone in tople pode ter marmor RENAULT VňOČA MOJE V MESECU MAI» X&'J S® m> ® THALIA AIR klima brezplacno • SCENIC AIR • klima Drezplaino RENAULT AVTOSETd.0.0. Drafomli % Domžale Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si 'I ržič - Kriška gora (osnovnošolci) Vrata - Križ (zahteven turili smuk) Konj - Dol (dijaki, študenti) WATT ELEKTRO, d.o.o. Veletrgovina in moloprodaja elek iroinstalacijskega materiala Brezov«' I. IOC Trzin delovni čas: tili - 16h. sobotu: fih - IJli Tele/011 01153-05-761). faks 01153-05-767 NAPOVEDUJEMO: Grossvenediger (3674 111) / Avstrija (ledeniška tura) Florjanov sejem Zaključek "Rokovnjaškcga pohoda" (Trojane - Limbarska gora - Trzin) v Trzinu PD Onger Trzin Turistično društvo Trzin 10.00 PD Onger Trzin Fino presejanl komposti, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zeleniće, grmovnlce, tople grede, lončnice in druge namene, PRIČAKUJEMO VAS OB DISKONTU VELE V JAR* A H PRI DOMŽALAH _041/66-88-88_ Obvestila 0 stalnih dejavnostih lahko tokrat preberete na strani 21 GOTOVINSKI POPUSTI l.e e/ikral bi videl, kuko sonce gor gre. bi videl. kako luna, kakozvezde bleSie! AI' lemaposkuša nad mano si moč, ne vem mč od dneva, obdaja me noć. ZAHVALA SLAŠČIČARNA OGER f ř,;> stari Trzin, Mengeška 26 t. Nudimo vam veliko izbiro poročnih in . J j otroških tort po tujih katalogih, domačo vf^ potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE Ob smrti našega dragega očeta i OŽETA BAHUNA V SPOMIN ÙtËi dragomu AîH IZDA POLDETU strojnemu ključavničarju Mineva deset let, odkar, ati, te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjale. Sin Marjan z družino se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, kateri ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali sveče. Posebcj pa sc zahvaljujemo Odboru zveze borcev za darovan venec ter praporščaku za iskreno izkazano spoštovanjc. Se enkrat hvala hčerke Cvetka, Alenka in Vida ( BAH WE') přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure