3 liten št. 52/16. februar 2016 1229 ORIONOVA POT - NAJ POT 2015 NR CELJSKEM ... STR. 22 INTERVJU Z OPERNO PEVKO LUCIJO KRAŠOVEC ... STR. 26 6 ' JOŽICA SOKO - DOBITNICA VISOKEGA DRŽAVNEGA ODLIKOVANJA ... STR. 27 MANUELLA BRECKO SE BO PREDSTAVILA NA EMI ... STR. 27 ^ « VPIS V VRTEC 2016/17 ... STR. 39 , a ^ RAZPIS ZA PRIDOBITEV ENKRATNE ŠTIPENDIJE ... STR. 41 SUBVENCIONIRANA STERILIZACIJA MACK ... STR. 46 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Nika Košak Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Olafi iz Trobnega Dola (KD Trobni Dol) Foto: Jaka Teršek Naslednja številka predvidoma izide 15. aprila 2016. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2016 na e-naslov bilten@lasko.si. PRVI ODTENKI POMLADI Leto 2015 je izzvenelo v melodiji svetlih in malo manj svetlih doživetij. Verjamem, da je prav vsak med vami ujel vsaj nekaj lepih taktov odhajajočega leta in z njimi ter s svojimi najdražjimi, sorodniki, prijatelji, sodelavci ob vseh prazničnih dogajanjih v naši občini pričakal novo leto z željami po uresničitvi tistih lepih trenutkov, na katere smo morda pozabili ali pa nam je zanje zmanjkalo časa. Za nami je čas meglenih juter in prekratkih dni, tokrat brez tiste prave zimske pravljice, v katero se običajno združita sneg in mraz. Smo pa v tem času, naravi v zahvalo, v občini Laško uspeli izvesti nekaj začrtanih projektov, obnoviti nekatere ceste v KS Šentrupert in na odseku Rimske Toplice-Povčeno, zgraditi vodovodno omrežje Konc-Bukovje, urediti parkirišče v KS Rečica in še bi lahko našteval. Prejeli smo tudi listino »Občina po meri invalidov«, na katero smo lahko vsi ponosni. S sprejetjem Odloka o varnosti v cestnem prometu v naseljih Občine Laško, ki je pričel veljati z novim letom, skušamo urediti promet v naseljih, vključno z odstranjevanjem nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih in celo zapuščenih vozil, ki na koncu večkrat končajo zapuščena v naravi, zavedajoč se, da bi morali z njimi ravnati drugače, na način, ki je neškodljiv za okolje in posledično tudi naše zdravje. Februar smo pričeli z novo vrednoto meseca, bogato s številnimi kulturnimi, umetnostnimi in drugimi aktivnostmi, ki širijo naš besedni zaklad, naše razumevanje in razmišljanje. Za nami je proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer so bila podeljena občinska priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti. Tudi norčavi pust je poskrbel za povorko v našem mestu in veselje najmlajših. Pravijo, da bo tudi zaradi zgodnjega pusta zima krajša. Na vrata nam že trkajo zimske počitnice, čas, ko je treba poskrbeti, da šolarjem ne bo dolgčas - eni se bodo vključili v kakšnega od programov športnih aktivnosti, morda se udeležijo tečaja smučanja na Rogli, drugi bodo preživeli več časa s svojimi domačimi. Enkrat pa je vse prvič in tako bodo v prihodnjih dneh svojo vstopnico za svoj posebni dogodek, ki ga prinaša jesenski čas, prejeli tisti, na katere že čakajo prve črke in številke v vrtcih in šolah občine Laško. Opažam, da so v teh toplih dneh kmetje že pričeli z obrezovanjem vinskih trt, eni že pripravljajo stroje na novo sezono, drugi pa že sestavljajo setveni koledar. Ker so tudi čebele že prilezle na plan, me takoj prešine misel ob pretekli polemiki glede varnosti uživanja slovenskega medu. Kot ljubitelj medu in ob pojasnilu analize uporabljenega zdravila, s katerim naj bi se odstranjevalo zajedavca v čebelarstvu, da nobena nevarna snov ni prešla ne v satje ne v med menim, da naši čebelarji pridelujejo kakovostni med, brez tveganja za zdravje ljudi. Veliko večje tveganje za nas predstavljajo vsa ta dogajanja po svetu in boj proti terorizmu ter vtisi vsakodnevnih poročil, ki nas seznanjajo o žalostnih usodah beguncev, ki množično zapuščajo vojna območja, bežijo v neznano, iščoč nove priložnosti. To so zgodbe, ki so neskončno žalostne, zato raje pomislimo, da še vedno živimo varno v mestecu ob Savinji, kjer se za vsakega najde svoj odtenek tistega, kar mu je ljubo. Je že res, da ljudje včasih ne moremo izbrati točno tistega, kar bi si želeli in potrebujemo ventil, s pomočjo katerega kanaliziramo svoje stiske, a vendar na koncu vedno izberemo. Sami ali s pomočjo prijateljev. Prisluhnimo glasu pomladi in čuvajmo svoje prijatelje, pa ne tiste, ki pridejo in gredo, ampak tiste, ki ostajajo. Dragi občani, pred nami je barvna paleta narave - užijmo jo! Jože Senica, podžupan Občine Laško RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 7. marea 2016. Obveščamo vas, da bo Finančna pisarna Laško, na lokaciji Mestna ulica 2, 3270 Laško, v mesecu marcu 2016 poslovala vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, in sicer: 7. marca 2016, 14. marca 2016 in 21. marca 2016. Zavezanci lahko vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti dobijo tudi na sedežu Finančnega urada Celje, Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje in na spletni strani www.fu.gov.si. Kontaktni podatki Finančnega urada Celje - telefon: 03 422 33 00, telefaks: 03 422 38 90 in e-pošta: ce.fu@gov.si. 2 bllSi PODELITEV PRIZNANJ Nfi PROSLAVI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V Kulturnem centru Laško je bila 5. februarja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja Antona Aškerca in priznanji zlati možnar. Prireditev je s slovensko himno začel Moški pevski zbor Laško, nato pa je na oder stopil letošnji slavnostni govornik ddr. Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, sedaj znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino. Govoril je o kulturi, dojemanju kulture in našem odnosu do nje. Zelo lepa je bila njegova misel: »Kultura je magnetna igla, ki nam omogoča, da na oceanu domišljije in puščavi stvarnosti ne zablodimo.« Na proslavi so se kot nagrajenci predstavili člani Kulturno umetniškega društva Lipa Rečica s folklornim plesom. Podmladek društva, skupini Pipike in Pisan-ke, je prikazal ljudske otroške igre, nato pa se je predstavila odrasla skupina Lipa s prikazi ljudskih šeg in običajev iz Rečice. Sledila je podelitev priznanj zlati možnar, ki jih je podeljeval Ivan Medved, predsednik Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar. Na letošnji razpis je prispelo 11 predlogov. Etno odbor Jureta Kra-šovca pri ZKD Možnar je sklenil, da priznanji zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini Laško za leto 2015 prejmeta Matjaž Guček in Janko Salobir. Matjaž Guček je član Kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec že od leta 1991. Že od samega začetka je vodja folklorne skupine, leta 1996 pa je postal predsednik društva in ga vodi še danes. Je eden vidnejših članov in močno vpet v delovanje društva. Je odličen plesalec, pevec in igralec, zaradi svojih odlik pa običajno nastopa v glavnih vlogah plesnih in pevskih koreografij. Pod njegovim vodstvom skupina spet dosega vidne uspehe na regijskem, približuje pa se tudi državnemu nivoju. Janko Salobir aktivno deluje na druž-beno-kulturnem področju v KS Šentru-pert in občini Laško. Je dolgoletni član Kulturnega društva Trobni Dol, v katerem deluje od leta 1978. Je izreden poznavalec etnografske dejavnosti v domačem kraju in širše. Vse od svoje mladosti je tovrstno znanje z zanimanjem pridobival od starejših ljudi in iz raznega etnografskega in antropološkega gradiva. Danes je mentor in svoje znanje, veščine in spretnosti uspešno prenaša na mladi rod. V nadaljnjem programu so se predstavili učenci Glasbene šole Laško - Radeče. Po glasbi so vse prisotne prevzeli čudoviti verzi recitatorjev Kulturnega društva Anton Aškerc Rimske Toplice, ki so prebirali pesmi Franceta Prešerna in Antona Aškerca. Predstavili so tudi dela, ki jih je ustvarila Danijela Zupan, letošnja nagrajenka priznanja Antona Aškerca, žal posthumno. Občina Laško je v mesecu maju 2015 objavila Javni razpis za podelitev priznanj Antona Aškerca. Do razpisanega roka je pravočasno prispelo 10 predlogov. Občinski svet Občine Laško je sklenil, da priznanje Antona Aškerca za najvišje dosežke na področju kulture v občini Laško prejmejo Jože Požaršek, Kulturno umetniško društvo Lipa Rečica in posthumno Danijela Zupan. Vsa tri priznanja je podelil župan Franc Zdolšek. Jože Požaršek je prejel priznanje za dolgoletno delo na področju ljubiteljskega zborovskega petka. V Moški pevski zbor Laško je vstopil leta 1964, kar pomeni, da je do leta 2015, ko je zaradi zdravstvenih razlogov prenehal sodelovati v zboru, prepeval 51 let. V vseh teh letih je bil eden od stebrov zbora, saj je bil s svojim nežnim tenorskim glasom nepogrešljiv član zbora. Vrsto let je bil predsednik nadzornega odbora, bil je sklicatelj pevcev za posamezne nastope in še marsikaj. Prepeval je tudi v nekaterih drugih pevskih skupinah, s svojim delovanjem oboslava/občinska uprava na pevskem področju pa je veliko pripomogel tudi k ohranjanju narodnih pesmi. Kulturno umetniško društvo Lipa Rečica je prejelo priznanje za delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Začetki delovanja društva segajo v november 1985. V svojem dolgoletnem delovanju so prikazali veliko dogodkov, šeg in običajev, ki so jih obudili oz. iztrgali iz pozabe in pri tem ostali zvesti ljudskemu izročilu domačega kraja. Raziskali so, se naučili in prenesli na oder pesmi, plese, ljudsko igro, glasbo in običaje Rečiške doline in okolice Laškega. So redni udeleženci letnih prikazov, ki jih organizira ZKD občine Laško Možnar. Društvo je nosilec kulturnega utripa, tesno sodeluje z ostalimi društvi in s podružnično šolo, saj poseben poudarek dajejo podmladku društva. Posthumno je Danijela Zupan prejela priznanje za delovanje na literarnem področju. Njeno prvo objavljeno delo je je bila diplomska naloga z Visoke šole za socialno delo, ki je izšla v knjižni obliki z naslovom Pot do ljudi. Leto kasneje je izšla njena prva pesniška zbirka z naslovom Naberi mi ledenih rož. Svoje pesmi je v letih 2009 in 2010 objavljala v Zvonu. Preizkusila se je tudi kot pisateljica in pred desetletjem objavila svoj roman z naslovom Zaliv, v začetku preteklega leta pa je izšla njena pravljica O Snežinki in palčku. V času ustvarjanja ni pozabila na svoj kraj in je tesno sodelovala s Knjižnico Laško. Njeno literarno ustvarjanje, ki v marsikaterem pogledu presega raven ljubiteljskega ustvarjanja, je žal prekrižala bolezen in smrt julija 2015. Zaradi njenega literarnega ustvarjanja in njenih izdanih del bo gotovo dobila mesto tudi v slovenskem in širšem literarnem prostoru. Priznanje sta prevzela hči Julija in sin Izidor. Jasna Kermelj, foto: Foto Fleš Občina Laško na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJF0), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v občini Laško (Uradni list RS, št. 20/2008, 110/2009, 104/2011) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2016 (Uradni list RS, št. 104/2015), objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje prireditev in projektov v občini Laško za leto 2016 1. Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško 2. Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, dejavnosti otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov in pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti Občine Laško. To so: - prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov in projektov ter dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine; - večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov; - prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagi uresničevanja njenih interesov ali zadovoljevanje njenih potreb odloči, da bo pokrovitelj. 3. Pogoji sofinanciranja: Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo: - društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - krajevne skupnosti na območju Občine Laško, - javni zavodi s sedežem v Občini Laško. Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani oziroma katerih pokrovitelj je Občina Laško, morajo: - biti izvedeni na območju Občine Laško ali pa morajo biti ustvarjalci občani Občine Laško, če gre za projekt ali prireditev, ki promovira Občino Laško; - biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev; - imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja; - ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško; - imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj; 4 - dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine Laško. 4. Merila in kriteriji: Za določitev višine sofinanciranja posameznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila: 1. Promocija Občine Laško (0-20 točk) 2. Kakovost, realnost in dostopnost prireditve ali projekta (040 točk) 3. Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (0-10 točk) 4. Izvedba projektov in prireditev v preteklem koledarskem letu (0-10 točk) 5. Tradicionalnost in inovativnost (0-10 točk) 6. Celovita promocija prireditve ali projekta (0-10 točk) Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve oziroma ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša. 5. Višina sredstev za leto 2016: 24.000,00 EUR 6. Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo v prostorih Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance Občine Laško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si). 7. Način prijave in oddaje: Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih za prijavo dokumentacije poziva naročnika in oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta. Vloge, ki ne bodo izdelane na predpisanih obrazcih naročnika oziroma bodo oddane kasneje, se zavržejo. Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložišče Občine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti z oznako »Za sofinanciranje prireditev in projektov - ne odpiraj« na naslov OBČINA LAŠKO, URAD ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, GOSPODARSTVO IN JAVNE FINANCE, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO. 8. Rok poziva: Poziv se začne 8. 1. 2016 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev. 9. Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. Popolna vloga se ovrednoti najkasneje v tridesetih dneh. O višini sofinanciranja prireditve ali projekta se izda sklep. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta. Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža. 10. Dodatne informacije: na telefonski številki: 03 733 87 20 (Jasna Kermelj). Številka: 41010-02/2016 Franc Zdolšek, Datum: 7. 1. 2016 župan Občine Laško ffig občinska uprava OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško _za leto 2016_ Obveščamo vas, da je Občina Laško na spletni strani Občine Laško, na oglasnih deskah in v medijih javnega obveščanja objavila Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2016. Sredstva v višini 70.000,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO: VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo • PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev • PODUKREP 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 38.000 EUR 11.000 EUR UKREPI DE MINIMIS: UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja 12.000 EUR 3.000 EUR OSTALI UKREPI: UKREP 6: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva in razvoja podeželja 6.000 EUR I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju Pravilnik). Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sredstva za določen ukrep ne bodo porabljena, se lahko na predlog komisije za obravnavo vlog javnega razpisa prerazporedijo na postavke, kjer se pokaže največja potreba. UKREP 1: POMOČ ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEO- PREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Okvirna višina razpisanih sredstev znaša: • posodabljanje kmetijskih gospodarstev (SM 05300) 38.000 EUR • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (SM 05300) 11.000 EUR (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: - izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (2) Pomoč se ne dodeli za: - nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; - zasaditev letnih rastlin; - dela v zvezi z o dvo dnj avanj em; - nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; - naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; - naložbe, ki se izvajajo izven območja občine; - naložbe, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; - stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; - obratna sredstva. (3) Omejitve: - Pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv. - Do pomoči niso upravičeni subjekti, ki so: - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; - podjetja v težavah. - Pomoči po tem razpisu se ne uporablja za: - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. - Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. - Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva EU. PODUKREP 1.1 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom. (3) Upravičeni stroški so: - stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); - stroški nakupa kmetijske mehanizacije; - stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; - stroški nakupa rastlinjaka, montaže in opreme v rastlinjaku; - stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ...); - stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk; - stroški novogradnje ali rekonstrukcije sadovnjakov; - stroški nakupa večletnih rastlin. (4) Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; - dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. (5) Pogoji za pridobitev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe in dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; - za naložbo, ki mora imeti presojo vplivov na okolje, mora skladno z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014 upravičenec le-to predložiti skupaj z vlogo za pridobitev pomoči; - najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; - ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo; - predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (če je vrednost naložbe višja od 20.000,00 EUR neto pomoči); 5 občinska uprava - izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKG-GERK); - potrdilo o zavarovanju (izjava o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ) - samo v primeru, če je kmečki zavarovanec; - vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva; - investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev; - kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa; - po zaključku investicije bo le-ta v uporabi, za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. (6) Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (7) Najvišji znesek dodeljene pomoči za podukrep 1.1 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2015-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom oziroma pooblaščena oseba. (3) Upravičeni stroški so: - stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (4) Upravičenci do pomoči so: - posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ...); - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; - imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v uporabi. (5) Pogoji za pridobitev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; - ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe in dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; - ponudbe ali predračuni stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; - kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali pašnikov. Program del vključuje okvirno predračunsko vrednost del po ceniku oziroma po priznanih vrednostih iz PRP 2014-2020; - pri urejanju kmetijskih zemljišč in pašnikov se prizna prispevek v naravi vlagatelja v primeru, če je to upoštevano v načrtu izvedbe projekta s popisom del; - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; - najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele pred začetkom izvajanja del; - predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKG-GERK); - potrdilo o zavarovanju (izjava o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ) - samo v primeru, če je kmečki zavarovanec; 6 - vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva; - investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev; - kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa; - po zaključku investicije bo le-ta v uporabi, za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. (6) Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (7) Najvišji znesek dodeljene pomoči za podukrep 1.2 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2015-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 4: POMOČ ZA NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV TER NALOŽBE V NEKMETIJSKO DEJAVNOST NA KMETIJI Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 12.000 EUR (1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. (2) Upravičeni stroški so: - stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; - stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; - stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Pomoč se ne dodeli za nakup telefonov, faksov in ostale telekomunikacijske opreme. (3) Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine; - dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. (4) Pogoji za pridobitev sredstev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; - dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; - izjavo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe in dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; - poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; - najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; - predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva (veljajo računi od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2016). (5) Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. PODUKREP 1.2 - Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov občinska uprava (6) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 2 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (7) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2015-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 3.000 EUR (1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. (2) Upravičeni stroški so: - stroški za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (pri avtobusnih prevozih je upravičen strošek prevoza po območju Slovenije); - stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. (3) Upravičenci do pomoči so: - registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije in območja Slovenije, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. (4) Pogoji za pridobitev sredstev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; - izpis iz AJPES-a o registraciji organizacije ali društva oz. združenja ter dokazilo, da podjetje ni v težavah; - predračun oziroma račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - podati naknadno skupaj z zahtevkom (veljajo računi od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2016); - program izobraževanja oziroma usposabljanja, povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; - seznam članov oziroma izjava o številu članov na območju občine Laško. (5) Intenzivnost pomoči: - do 100 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (6) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 5 je 1.000 EUR. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 6.000 EUR (1) Namen ukrepa: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, zato jih je treba spodbujati in dolgoročno s tem tudi dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Sofinanciranje neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom, čebelarstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja, za pomoč pri stroških delovanja. (2) Cilji ukrepa so: - ohraniti delovanje društev in jih spodbujati pri njihovem delovanju; - dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. (3) Upravičeni stroški so: - stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov), - materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov, - stroški pogostitev občnega zbora in društvenih prireditev, - nakup opredmetenih in neopredmetenih sredstev, - izdelava publikacij o delovanju društev, - stroški izvedbe prireditve ob posebnih priložnostih (obletnice delovanja društev, kulturni prazniki in podobno). (4) Splošni pogoji upravičenosti: - sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev. (5) Pomoč se ne odobri za: - izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti. (6) Upravičenci do pomoči so: - registrirana stanovska in interesna združenja, ki so registrirana oziroma delujejo na področju kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva, prehrane in razvoja podeželja na območju občine Laško. (7) Pogoj za pridobitev sredstev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; - fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri pristojni upravni enoti ali izpis iz AJPES-a; - seznam članov društva iz območja občine Laško (ime, priimek in naslov); - plan dela za leto 2016 in ocena upravičenih stroškov (finančni načrt za leto 2016); - dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov in potrdil o plačanih računih, ki se glasijo na naziv društva oz. združenja z datumom opravljene storitve od 1. 12. 2015 do 30. 9. 2016) -podati naknadno skupaj z zahtevkom. (8) Intenzivnost pomoči: - do 100% upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (9) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 6 je 2.000 EUR. II. ROKI ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE, DATUMI ODPIRANJA VLOG IN ROKI ZA ODDAJO ZAHTEVKOV Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • prijavni obrazec (1, 4, 5 ali 6) za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško v letu 2016, • obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, z obvezno uporabo »Obrazca ovojnica«, opremljene z naslovom pošiljatelja, od začetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več ukrepov ali po-dukrepov (podukrep 1.1, podukrep 1.2, ukrep 4, ukrep 5 ali ukrep 6), mora biti vsaka vloga v svoji ovojnici. Roki za prijavo, datumi odpiranja vlog in roki za oddajo zahtevkov so naslednji: UKREP ROK ZA DATUM ROKI ZA PRIJAVO ODPIRANJA ODDAJO VLOG ZAHTEVKOV 1. VSI UKREPI 7. marec 2016 10. marec 2016 30. september 2016 III. KRAJ IN čAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Brezplačno razpisno dokumentacijo je od dneva te objave do izteka prijavnega roka možno dobiti na spletni strani Občine Laško (www.la-sko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Edini Memic (tel. št. 03/733 87 36, e-naslov: edina.memic@lasko.si) v času uradnih ur. Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in način obravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celoti objavljeni na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško. Edina Memic 7 UKREP 5: POMOČ ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE NA PODROčJU NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI TER PREDELAVE IN TRŽENJA UKREP 6: PODPORA DELOVANJU DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA, ČEBELARSTVA, GOZDARSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA občinska uprava SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD V STAREM MESTNEM JEDRU LAŠKEGA Občina Laško je skladno s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško ponovno objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško JR -F 2016. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Laškega. Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5a in 5b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pod Gradom 5 in 5a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6a; Stegenško-va ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31 (brez hišnih številk 26, 28 in 30) in Valvasorjev trg. Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, oplesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturno-varstvenimi pogoji oz. soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so na območju obnov lastniki večsta-novanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oz. posameznih delov večsta-novanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš; • izpolnjeni morajo biti pravno-formal-ni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija); • pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oz. soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje; • še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško; • imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško. Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki. Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež. Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so: • Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti. • Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče. • Starost objekta. • Namembnost objekta. • Prenova fasade glede na lego stavbe. • Prenova fasade glede na finančno zahtevnost obnove. Za finančne spodbude so v proračunu Občine Laško za leto 2016 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vrednosti priznanih stroškov investicije. Vlagatelji oddajo oz. pošljejo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 29. 6. 2016. Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom od 15. februarja 2016 dalje dosegljivo na spletni strani Občine Laško v rubriki Javna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Dodatne informacije o razpisu: na tel. 03 733 87 12 in na e-naslovu stanka.jost@ lasko.si. Stanka Jošt Občina Laško, Urad za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, Mestna ulica 2, 3270 Laško, v skladu z določili prvega odstavka 23. člena Pravilnika o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) O B V E Š Č A udeležence Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem št.: 430-09/2015-04 05 z dne 15. 6. 2015, objavljenega na oglasni deski, spletni strani http://www.lasko.si/ in v Laškem biltenu št. 48/15 (junij 2015), da sta na spletni strani Občine Laško pod rubriko Javna naročila, razpisi in nepremičnine objavljeni prednostni listi prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem za obdobje 2016-2017. Stanka Jošt OBČINSKE INVESTICIJE Javni vodovod_ V začetku leta 2016 smo zaključili z izgradnjo vodovodnega omrežja na območju Brstnika, kjer smo petim gospodinjstvom v domove pripeljali neoporečno zdravo pitno vodo. Hkrati smo v predelu Laške vasi šestim gospodinjstvom zagotovili normalni tlak v omrežju, ki je bil problem dolga leta. Oba nova odseka sta skupne dolžine 1780 metrov, vrednost del pa je znašala dobrih 27.000,00 EUR. Javni WC_ Vrsto let je bilo Laško brez javnih sanitarij, kar je bila velika nerešljiva uganka za mnoga občinska vodstva. V začetku februarja so v našem turističnem mestu Laško na avtobusni 8 postaji (Trg svobode 2) pričele delovati javne sanitarije. Na levem bregu Savinje že deluje javni wc na Valvasorjevem trgu pri banki. Sanitarije na avtobusni postaji se bo čistilo dvakrat dnevno, za uporabo pa bo treba nameniti 0,5 EUR. Luka Picej Z NOVIM LETOM PRIČEL VELJATI NOV ODLOK O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU V NASELJIH OBČINE LAŠKO Občinski svet Občine Laško je na 10. seji dne 23. 12. 2015 sprejel Odlok o varnosti v cestnem prometu v naseljih Občine Laško, ki je pričel veljati s 1. januarjem 2016. Objavljen je v Uradnem listu RS, št. 107/2015, z dne 31. 12. 2015, in na občinski spletni strani www.lasko.si (zavihek ZA OBČANE, podzavihek OBČINSKI PREDPISI). Z odlokom je določena ureditev prometa v naseljih, omejitev vožnje kandidatov za voznike, promet koles in koles z motorjem, določeni so posebni pogoji urejanja prometa, odstranjevanje nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodo- vanih in zapuščenih vozil, varstvo cest in okolja ter pristojnosti organov za izvrševanje odloka. Po novem odloku nadzor nad določbami opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec. Za vsako parkirano vozilo v modri coni je treba plačati parkirnino. Brezplačno kratkotrajno parkiranje do 10 minut, ki se lahko izvaja med 7. in 20. uro, je dovoljeno le na območjih, ki so označena s posebnimi oznakami na samih parkirnih mestih in s prometnimi znaki. Z odlokom se ukinja t. i. »lisičenje«. Nepravilno občinska uprava/politične stranke parkiranje se kaznuje z globo, lahko pa se odredi tudi odvoz nepravilno parkiranega vozila, če je vozilo na javni prometni površini parkirano tako, da ovira druge udeležence v cestnem prometu. V skladu z odlokom se območja za pešce, območja brezplačnega kratkotrajnega parkiranja, območja umirjenega prometa in prometna ureditev, ki velja na teh območjih v posameznih naseljih, določijo s sklepom občinskega sveta. Občinski svet tudi potrdi površino, namenjeno za hrambo in varovanje vozil, ki so bila odpeljana zaradi nepravilnega parkiranja ter ceno za odvoz nepravilno parkiranih, zapuščenih in pokvarjenih vozil. Navedene zadeve bo občinski svet obravnaval na marčevski seji. T. G. LETOVANJE ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE 2016 V BAŠKI Občina Laško bo v sodelovanju s Celeio, d. o. o., organizirala letovanje za otroke od 6 let do vključno 15 let iz občine Laško. Otroci lahko preživijo deset dni, polnih dogodivščin, v Celjskem domu v Baški na otoku Krku, ki leži tik ob plaži in ponuja veliko možnosti za rekreacijo (odbojka, nogomet, peskovnik, tobogani, plezala, gugalnice ...). Več o domu si lahko ogledate na spletni strani www.celeia.si. Polna cena letovanja za 10 dni je 430,00 EUR. V ceno je vključeno dnevno bivanje s štirimi obroki hrane na dan (zajtrk, kosilo, popoldanska malica in večerja) ter uporaba vseh športnih rekvizitov, ki so v lasti doma. Prevoz za vse otroke iz naše občine krije Občina Laško. Vloga za subvencioniranje letovanja je priloga prijavnice za letovanje in jo vložite na Občini Laško, Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance. Prijavnice so na voljo na vseh osnovnih šolah v občini Laško, v glavni pisarni Občine Laško in na internetni strani Občine Laško www.lasko.si (novice). Kontaktna oseba je Jasna Kermelj na tel. št. 03 733 87 20 ali na jasna.kermelj@lasko.si. Jasna Kermelj DESUS - OBČINSKI ODBOR LAŠKO DeSUS, Po dolgem času člani stranke DeSUS ponovno zapolnjujemo vrstice v našem občinskem glasilu. Že dodobra smo zakorakali v novo leto, tukaj je že druga polovica meseca februarja, in s pogledom na naše preteklo leto smo lahko zadovoljni. V okviru delovanja v občinskem svetu Občine Laško smo z našimi pripombami, predlogi in predvsem pobudami v različnih odborih in komisijah dosegli marsikatero zastavljeno nalogo, ki je bila v veliki meri sprejeta na posameznih sejah občinskega sveta. V letu 2016 bomo v okviru občinskega sveta predlagali sprejetje Strategije razvoja socialnega varstva in Strategije za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti, ki se v prvem delu nanašajo na širšo javnost, predvsem na t. i. najbolj ranlji- vo skupino (otroci, mladostniki, odvisniki, socialno šibke družine, invalidi, osebe prizadete zaradi nasilja v družini), v drugem delu pa si želimo skupaj z različnimi akterji soustvariti prijazno okolje za starejšo populacijo, saj se moramo zavedati, da je staranje prebivalstva proces, ki se mu v razvitih državah, tudi v Sloveniji, ni mogoče izogniti. Z upadanjem števila rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti se spremi- Predaja finančnih sredstev OO RK Laško. nja starostna sestava prebivalstva. Tako se zmanjšuje delež delovno sposobnega prebivalstva in povečuje delež starejših. Ker staranje prebivalstva danes v številnih državah že ogroža vzdržnost njihovih javnih financ, namenjajo problemu veliko pozornosti in iščejo mogoče rešitve. Kljub številnim neznankam o prihodnostih je jasno, da družbe v takšnem sestavu, kot je bila še pred nedavnimi leti, ne bo več. S tem, ko se povečuje delež starejših, se spreminja odnos do staranja. Poskrbeti je treba, da bodo imeli ljudje v vseh obdobjih sredstva, da bodo lahko preživeli. V veliki meri moramo priznati, da strokovne službe Občine Laško na tem področju že izvajajo določene naloge, izvajajo jih tudi drugi subjekti (kot sta Center za socialno delo in medgeneracij-ski center Hiša generacij), le-te moramo še bolj povezati in tako poskrbeti za lepši jutri. 9 politične stranke/poslanska pisarna V lanskem letu smo člani stranke DeSUS izvedli skupni izlet in s polnim avtobusom obkrožili del naše dežele. Ogledali smo si prostore državnega zbora, botanični vrt, deželo kozolcev in se z ladjo popeljali po reki Ljubljanici. Vseskozi si prizadevamo za dobro sodelovanje z različnimi organizacijami, predvsem pa si želimo še boljšega in trdnejšega so- delovanja z društvi upokojencev Občine Laško. Na prehodu v novo leto se je vodstvo občinskega odbora stranke DeSUS Laško odločilo, da del svojih finančnih sredstev nameni območni organizaciji Rdečega križa Laško in s tem omogoči, da bodo sredstva namenjena tistim, ki le-te najbolj potrebujejo. Vprašanja, pripombe ali mnenja lahko posredujete na desuslasko@gmail.com. Na koncu še velja vabilo, da v naše vrste povabimo nove člane, ki si želijo dobrega medsebojnega sodelovanja - dobrodošli med nami ter ostanite srečni in predvsem zdravi. Matjaž Pikl, predsednik OO DeSUS Laško Zdi se, da se politika zadnje tedne bolj kot s problemi ljudi ukvarja sama s seboj. Vsakodnevno poslušamo poročila o kadrovskih zdrsih, o moralnih in etičnih obljubah, o politični nestabilnosti. Socialni demokrati se nismo pustili ujeti v past političnih kalkulacij, naša prioriteta ostaja vsebina. Takšna, ki bo koristila ljudem, ne kapitalu in političnim koristim. Pot, ki smo si jo zastavili, ni lahka, a vendar vredna velikih naporov. Meseci usklajevanj so bili potrebni, da je zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije tik pred zadnjim, finalnim dejanjem - pred sprejemom v Državnem zboru. Socialni demokrati se zavedamo, da so naši gozdovi naše naravno bogastvo. Trdno smo prepričani, da morajo državni gozdovi koristiti ljudem, ne peščici tistim, ki so si s koncesijami polnili lastne žepe, medtem pa pozabili na javni interes. Prav zakon, ki je nastal pod okriljem predsednika Socialnih demokratov Dejana Židana, bo prekinil več kot dvajsetletno samopa-šništvo nad državnimi gozdovi in javni interes postavil pred zasebnega. Zavedamo se, da upravljanje z našimi gozdovi ne sme zasledovati le ekonomski vidik, temveč tudi okoljskega in socialnega. Socialni demokrati smo tako uspeli uveljaviti rešitev, da mora biti gospodarjenje z našimi gozdovi naravnano trajnostno, v prid ohranjanju in razvoju slovenskega podeželja ter v prid vsem našim državljankam in državljanom. Prav slednji, naši ljudje pa morajo biti prvi in edini deležniki gospodarske rasti, ki jo beležimo. Socialni demokrati smo z našo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak pri sprejemu proračunskih dokumentov dosegli, da se sprostijo ukrepi, ki so ljudem v času krize odvzemali. S predlogom sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih se je dvignil znesek minimalnega dohodka, z učinkovitimi ukrepi politike aktivnega zaposlovanja se konstantno zmanjšuje brezposelnost, zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela pa nadaljuje politiko ministrstva za aktivacijo ranljivih skupin prebivalstva. Prav tako smo uspeli izboriti sredstva za 3800 novih državnih štipendij in povečati znesek otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Socialni demokrati trdimo, da so ljudje v krizi plačevali prevelik davek, čeprav za to niso bili odgovorni. Naša podjetja so se nemalokrat znašla na tržnici tujih kupcev, bila so potisnjena v prepad. Socialni demokrati smo pripravili predlog zakona o delavskih odkupih, ki je prav te dni v koalicijskem usklajevanju. Menimo, da morajo ljudje, ki so s trdim delom gradili podjetja, imeti priložnost ta podjetja odkupiti in tako postati njihov solastnik. Zaposleni imajo največji interes za razvoj in dolgoročno rast podjetja, s tem pa se zagotovijo nova delovna mesta, ki jih še kako potrebujemo. Prav tako bomo Socialni demokrati v prihodnjih mesecih nadaljevali z aktivnostmi za sprejem ukrepov, ki sledijo našemu Ekonomskemu programu za razbremenitev srednjega razreda. Ne bomo pristali, da bodo dobički še naprej premalo obdavčeni, temveč da se s pravičnejšimi davki spodbuja zaposlovanje. Tudi v prihodnje se ne nameravamo ukvarjati s političnimi akrobacijami, kajti čaka nas preveč pomembnega dela. Naprej po poti vsebine, ki služi ljudem! Vaš Matjaž Han /A SMC stranka modernega centra Dragi sokrajanke in sokrajani, upam, da ste uspešno zakorakali v letošnje leto in naj tako ostane vse do konca leta. V dneh, ko nastaja ta prispevek, v poslanski skupini SMC vse moči usmerjamo v zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi. Kljub nekaterim nestrinja-njem med koalicijskimi partnerji bomo zakon podprli, ker je boljši od sedanjega koncesijskega sistema. Predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države ukinja koncesije ter ustanavlja novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Glavna dejavnost no- voustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. V SMC smo sicer prepričani, da bi bila najboljša rešitev sistemska in bi novo gozdno podjetje sodilo v okvir Slovenskega državnega holdinga, ki upravlja s celotnim državnim premoženjem. To pa zato, ker menimo, da je gospodarjenje s slovenskim gozdnim bogastvom treba izvajati karse-da pazljivo, gospodarno in pregledno. Danes sem si po dolgem času vzela nekaj trenutkov zase in se sprehodila po meni ljubi poti od Zavrat do Golškega brda in čez Govce nazaj. Po gozdu. Sama. S prebujajočo se naravo in odklopljenimi mislimi. Narava je te dni v svojem miru čudovita. Mila zima prinese s sabo pred- nosti skoraj spomladanskega sprehoda v zadnjih januarskih dneh. Na severnih pobočjih še speča narava, na južnih prvo pomladno cvetje. Vsi skupaj se premalo zavedamo, v kako čudovitih krajih smo doma, v prelepi deželi. Vse preveč je tematik, ki so vsak dan na moji mizi in v mojih mislih. In nemogoče je, da bi vam pisala o vseh. Urniki so vsak dan prepolni. Zato mi oprostite, ker zaradi zasedanj odborov v zadnjih tednih nisem uradovala v svoji poslanski pisarni. Svoje doda tudi praznik, ki je na ponedeljek. Nekateri mi pišete po pošti v Državni zbor. Vašo pošto prejemam in jo skrbno preberem. Za vse odzive se vam zahvaljujem. Vedno sem vam na razpolago tudi na elektronskem naslovu janja.sluga@ dz-rs.si. Pazite nase in vse dobro! Janja Sluga, poslanka PS SMC v Državnem zboru 10 upravna enota/krajevne skupnosti REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO Poročilo o delu UE Laško Naloge na področju upravnega dela v Upravni enoti Laško v letu 2015 so bile opravljene v celoti kakovostno in v okviru predvidenih in določenih rokov, saj roki v nobeni zadevi niso bili pretečeni. Glede na število prebivalcev sodi Upravna enota Laško med manjše upravne enote, zato je treba delo porazdeliti tako, da posameznik opravlja upravne naloge z različnih delovnih področij. Navedeno zahteva od zaposlenih še dodatno usposobljenost in obvladovanje večjega obsega znanj. Od leta 2011 do 2015 se je število zaposlenih v UE Laško zmanjšalo za tri. Število prebivalcev se je prav tako zmanjšalo, in sicer za 2,4 % (za 2 % v Laškem in 3,65 % v Radečah). Število opravljenih zadev je, glede na leto 2014, v UE v Sloveniji nižje. V naši UE za dobra 2 % (2,4 %). Od 1249 izvedenih posebnih ugotovitvenih postopkov so stranke v osemnajstih zadevah vložile pritožbe. Dve tretjini jih je že bilo rešenih. Nobene odločitve upravne enote organ druge stopnje ni nadomestil in ne razveljavil. Tudi v letu 2015 se je spremenilo nekaj zakonskih določil, ki so pomembno vplivala na naše delo. Največje spremembe so se dogajale na področju tujcev. V jesenskem času je začela veljati nova zakonodaja. Bistvena novost je izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki združuje dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za delo, ki ga je pred uveljavitvijo nove zakonodaje izdajal Zavod RS za zaposlovanje. Navedena novost poenostavlja postopek za stranko, ki sedaj dovoljenje za prebivanje in delo pridobi v enem upravnem aktu. Seveda pa ta sprememba občutno vpliva na zahtevnost postopka pri upravni enoti. Proti koncu leta je začela veljati tudi nova zakonodaja na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva na prireditvah. Ker je pravilnik v določenih segmentih težko razumljiv, bo v letošnjem letu treba dileme podrobneje razčleniti s pristojnim ministrstvom, da bi zagotovili njegovo enotno uporabo na nivoju celotne države. Zaradi gospodarske rasti v zadnjih dveh letih so se nekoliko spremenile tudi možnosti za pridobivanje pravice do zdravstvenega varstva nekaterim vojnim veteranom. Tudi pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so nekoliko spremenjeni od sredine lanskega leta. Poleg navedenega pa stranke, tako kot vsa leta do sedaj, večkrat predhodno povprašajo o možnostih rešitve svoje zahteve in nemalokrat do vložitve vloge (predvsem na področju graditve objektov) niti ne pride, kajti skozi presojo obstoječih dejstev se že ob razgovoru ugotovi, da želja stranke zaradi obstoječih zakonskih določil ni uresničljiva. Glede na realizacijo v letu 2014 je bila realizacija finančnih stroškov 100,52 %, k čemur je največ prispevala poraba sredstev za izplačilo plač, saj je bila izvedena večletna zamrznitev napredovanja v plačne razrede zaposlenih. Indeks porabe sredstev za materialne stroške znaša, glede na porabo le-teh v letu 2014, 87,94. Občutno so se znižali stroški porabe pisarniškega materiala, strokovne literature, telefona, poštnine, goriva za službena vozila (zaradi zniževanja stroškov službenih potovanj) in stroškov plačil pooblaščencem za poroke ter urejenosti matičarjev (zaradi zmanjšanja števila porok). V primerjavi z realizacijo za leto 2014 pa so se zvišali vsi obratovalni stroški, stroški službenih vozil (popravila, servisi in cestnine), stroški uporabe pravno informacijskega portala (IUS-info), izdatki za plačljive seminarje. Iz zapisanega je mogoče zaključiti, da so bile naloge UE Laško tudi v letu 2015 opravljene zelo dobro, za kar gre zahvala zaposlenim, ki so z medsebojnim sodelovanjem in nenehnim pridobivanjem informacij o dogajanju na strokovnem področju delo opravili. Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško KS ŠENTRUPERT Dne 10. decembra 2015 smo v KS Šen-trupert opravili otvoritev več dokončanih pridobitev na področju infrastrukture oz. prometa, in sicer: - posodobitev z asfaltno prevleko odseka JP 700 780 Šentrupert-Stopija v dolžini 400 m, - posodobitev z asfaltno prevleko odseka JP 700 830 Mala Breza-Gorica v dolžini 260 m, - posodobitev z asfaltno prevleko odsek JP 700 680 Trobni Dol-Sele v dolžini 270 m, - zamenjava dotrajanega mostu čez Ko-zarico na JP 700 810 Šentrupert-Knez. Pri posodobitvah so krajani večinoma sami financirali pripravo trase odseka, za asfaltiranje pa smo zaprosili za pomoč Občino Laško. Prav tako se je v letu 2015 saniral plaz s cestiščem na odseku ceste Rebre-Gorica. Popravila so bila izvedena tudi na staremu asfaltu na odseku ceste Gora-Sele in Mala Breza-Videc. Izvedena sta bila tudi dva manjša vodovoda na odsekih Šentru-pert-Gobec in Sv.Barbara-Lazar. Vodovoda bosta služila za oskrbo petih gospo- dinjstev s pitno vodo. Iskrena hvala Občini Laško in vsem, ki pomagate pri posodobitvi infrastrukture v KS Šentrupert in njenem razvoju. KS Šentrupert 11 krajevne skupnosti KS SEDRAŽ Ogled božične predstave doma in na Razkrižju_ Sveto noč smo tokrat v Sedražu doživeli popolnoma drugače kot nekaj zadnjih let, za kar se moramo zahvaliti našim aktivnim krajanom, predvsem vodstvu in članom novoustanovljenega pevskega zbora, ki so s svojimi pridnimi rokami izdelali čisto prave jaslice iz naravnih materialov in v naravni velikosti ter jih postavili pred farno cerkev, z ubranim petjem pa so med polnočnico napolnili cerkev in nastop zaključili zunaj ob jaslicah. Hvaležni smo tudi našemu župniku, ne le za pomoč pri ogrevanju naših src, temveč tudi naših grl s toplimi napitki. Iskreno upamo, da smo izrazili dovolj hvaležnosti ter navdušenja za vzpodbudo in motivacijo vsem sodelujočim, da bi ta čudoviti projekt nadaljevali tudi v prihodnje. Ob božično-novoletnih praznikih so na Razkrižju (v Prlekiji) že 18. leto zapo- red organizirali predstavo Božična noč, ki se odvija v naravnem okolju, ob Ivanovem izviru. Gre za izjemno zahteven projekt, v katerem skupaj s tehničnim osebjem sodeluje nekaj več kot 120 ljudi. V predstavi je poleg igralsko-govornega dela veliko odličnega petja - tako glavnih igralcev kot pevskega zbora. V šestih slikah so prikazani prizori po svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva. Ker kot predsednica KS Sedraž prle-škega porekla z največjim veseljem realiziram vsakršno najmanjše zanimanje za ta prisrčni del Slovenije na štajerski strani Mure, smo v sodelovanju z našimi društvi napolnili avtobus in se 2. januarja odpeljali na ogled ponovitve omenjene predstave. Bili smo navdušeni in očarani, ne le nad samo predstavo, ki so jo organizatorji zaključili z veličastnim ognjemetom, ampak tudi nad prešernim vzdušjem med sproščenimi popotniki vseh starosti. Svoj čar je dodalo tudi sneženje. Slednje je sicer malce pojenjalo ob prihodu v poznih nočnih urah, ko je bilo treba zaradi zasnežene ceste še pešačiti. Toda kot je rekel eden od udeležencev: »Čudovita narava - prava zimska idila.« In gazi v snegu so sredi noči sentimentalno šepetale o nostalgiji ... To je bila idealna priložnost, ne le za druženje, tudi za izmenjavo mnenj in izkušenj, spoznavanje sokrajanov in širše okolice, iskanje primerov dobre prakse in različnih realizacij idej. Skratka, učinkovito smo uresničevali naše strategije povezovanja in sodelovanja v tem mandatu, zato z veseljem še kdaj! J. Miša Alešovec, predsednica KS Zimsko vzdrževanje cest_ Ena najbolj zahtevnih komunalnih dejavnosti je prav gotovo zimska služba. Priprave na zimske razmere se začnejo že v poletnih mesecih. Tako kot mora vsak posameznik pravočasno poskrbeti za topla oblačila, obutev, kurjavo, ogrevalne sisteme, stroje in orodja za odstranjevanje snega, tudi izvajalci zimskih služb po končani sezoni že poskrbijo za vse priprave na naslednjo zimo. Takoj po primerni oskrbi mehanizacije za zimsko vzdrževanje cest morajo izdelati programe oz. plane, določiti prioritete, poskrbeti za vse potrebne resurse in kapacitete. Pri vsem tem morajo skrbeti za usklajenost z Zakonom o javnih cestah (Ur. list RS, št. 109/2010) in Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest (Ur. list RS, št. 62/98), ki natančno določata pogoje, oblike, načine zagotavljanja zimske službe in prioritete. Zavedati se moramo, da so zakonske določbe o zagotavljanju prevoznosti javnih cest v zimskih razmerah jasne, in sicer se šteje, da je prevoznost cest zagotovljena, če višina snega ne presega 15 cm in je promet možen z uporabo zimske opreme. Priznati moramo, da naši pogodb eni izvajalci zimske službe, odgovorni iz podjetja AGM Nemec, d. o. o., pravzaprav nikoli ne čakajo na zakon- 12 ski maksimum, na prenehanje sneženja ali na očiščenje lokalnih cest, pa bi lahko. Zimska služba je namreč namenjena zgolj zagotavljanju prehodnosti in prevoznosti, ne pa zagotavljanju nadstan-dardnega pluženja in posipanja. Iskreno moramo priznati tudi to, da smo postali nekoliko razvajeni glede naših pričakovanj o takojšnjem čiščenju cest ob vsakem sneženju in da pozabljamo na dejstvo o nemogočem hkratnem pluženju vseh cest. Poleg tega malce razočara tudi nezavedanje pomena in uporabe zimske opreme. Le-ta namreč ni zgolj toplo oblačilo in obutev, morda kdo izmed nas temu doda celo dobre zimske pnevmatike na avtomobilu, vendar so obvezna zimska oprema tudi lopata za odmetavanje snega in verige, ki so pri avtomobilu verjetno najpomembnejša stvar. Če živimo na območjih, za katere osebno trdim, da so najlepša in da je bivanje na njih najkvalitetnejše, je treba v zakup vzeti tudi malce manj prijetno dejstvo, da bomo kdaj pa kdaj morali sredi hriba zapustiti toplo notranjost našega jeklenega konjička in se spopasti z najbolj naravnimi zimskimi razmerami. Poleg tega imamo v Krajevni skupnosti Sedraž še en problem, ki bi prav tako moral vplivati na izvajanje zimskega in letnega vzdrževanja cest, to so naše težave pri dajanju soglasij za brezplačne slu- žnosti in za kategorizacije krajevnih cest. Roko na srce, vzdrževanje in pluženje cest, ki niso kategorizirane, je izključno dobra volja sveta KS in njegovega eks-tremnega varčevanja, da te stroške sploh lahko pokrijemo. Prav zato mi kot pred- VABILO V okviru praznovanja DNEVA ŽENA in DNEVA MUČENIKOV nas bodo v Sedražu letos obiskali Kunšni Prleki s svojo šegavostjo, pesmijo, pijačo in tudi jedačo, zato vse krajane z veseljem vabimo v soboto, 12. 3. 2016, ob 18. uri v prostore šolske telovadnice, da skupaj preživimo posebno vesel večer! Vstopnine ni, vljudno vabljeni! KS Sedraž krajevne skupnosti sednici KS, milo rečeno, ni lepo, da me z neprimernimi tom ghi>u in °b neprimer- KRAJANE KS SEDRAž OBVEŠČAMO, DA BO LETOŠNJA ČISTILNA AK- nem času °bremenjujete s telef°nskimi CIJA POTEKALA MED 1. IN 4. APRILOM 2016: klici in dobesedno zahtevate nekaj, za kar pravzaprav sploh ni zakonske podlage. 1. Zabojniki za kosovne odpadke bodo nameščeni v Sedražu na lokaciji pred Ponovno apeliram na vse, bodimo ra- domom krajanov, na Belovem pred novim naseljem in v Trnovem na križi-zumni, pomagajmo si med seboj in sku- šču. V kolikor se tri gospodinjstva med seboj dogovorite, se lahko prijavite šajmo si zagotoviti dobre pogoje za sku- tudi za dodatne zabojnike na svojih lokacijah - v tem primeru pokličite kopno bivanje. To je namreč edina pot munalo ali KS. naprej. Za našimi pravicami namreč sto- 2. V petek, 1. aprila, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti v sodelovanju jijo tudi naše obveznosti in vsaka naša s Komunalo Laško pripravljamo kratko predavanje o ločevanju odpadkov. pravica se konča tam, kjer se začne pra- Vljudno vabljeni! vica drugega. To moramo ozavestiti in 3. Skupna čistilna akcija v domu krajanov in okolici bo v soboto, 2. aprila, ob verjamem, da bomo. Zato sem si zadala 9. uri. Pospravili in počistili bomo vse prostore doma in strelskega doma. mandat povezovanja in sodelovanja. In Predvidoma ob 12. uri se bomo podali proti Govcam in ob poti do lovske zelo dobro vem, da imam pri tem kar ne- koče skupinsko pobirali smeti. kaj podpore med krajani, kar me izjemno Vaše sodelovanje in udeležbo na dogodkih pričakujemo v čim večjem šte- veseli in kar me navdaja z upanjem, da bo vilu! vsak dan bolje! KS MARIJA GRADEC V predzadnji izdaji Laškega biltena smo vam predstavili plan dela v naši KS - del tega smo že realizirali, omeniti pa moramo predvsem veliko pridobitev za krajane Bukovja, in sicer napeljavo vodovoda Konc-Bukovje, ki smo jo otvorili 16. 11. 2015. Poudariti moramo, da so bili krajani po zaključenih delih zelo zadovoljni, kar so dokazali s pestrim programom in lepo pogostitvijo ob otvoritvi. Uspelo nam je asfaltirati tudi odsek JP Radoblje-Hriberšek. Ob pomoči krajanov, ki so krili stroške za podlago, nekaj sredstev je dodala tudi KS, smo asfaltirali del JP Olešče-Mala Breza v dolžini 220 metrov. Otvoritev in predaja namenu je bila 29. 12. 2015. (fotografija) Sklenjen je tudi dogovor o čiščenju vodnih zadrževalnikov mulja v Radobljah, vendar moramo počakati na ustrezne vremenske razmere. Priča smo bili zelo številčnemu pohodu po trških mejah, ki se ga je udeležilo okrog 350 udeležencev in ki v večini poteka po naši KS. Daljši postanek je bil v vasi Trojno, za kar se moramo zahvaliti vaščanom, ki so lepo in bogato postregli pohodnike, ne nazadnje pa velja zahvala tudi gostilni Čater za toplo pogostitev na koncu poti. Novosti so se dogajale tudi pri Domu kulture Marija Gradec in na sedežu KS. Poleg nove zunanje razsvetljave smo zamenjali dvojna stara in dotrajana vrata, kar bo pripomoglo k manjši porabi toplotne energije. V garderobnem prostoru, ki ga uporablja Kulturno društvo Anton Tanc, pa se je namestil ventilacijski sistem, za katerega upamo, da bo rešil problem vlage, ki nastaja v določenem letnem času. Ker je še vedno čas zimskih razmer, upamo, da bomo zimsko vzdrževanje opravljali dobro in korektno. Kot ste že opazili, je na nekaterih odsekih prišlo do sprememb pri izvajalcih zimske službe. Naprošamo vas, da v primeru zapletov ali nejasnosti okrog prevoznosti cest pokličete upravljalca zimske službe - v naši KS je to Ferdinand Hercog (tel. 041 653 470). Zavedati se moramo, da omenjena dela ni mogoče opraviti pravočasno na vseh odsekih. Upoštevati moramo tudi kriterije, ki narekujejo vrstni red pluženja, in sicer glede na pomembnost ceste, ali je cesta v makadamski ali asfaltni izvedbi, sami višinski legi in višini snega. Zato prosimo, da svoja prevozna sredstva opremite temu primerno in s tem zagotovite varno vožnjo sebi in drugim. V imenu sveta KS Marija Gradec Vam želimo varno, uspešno, predvsem pa zdravo nadaljevanje leta 2016. KS Marija Gradec KS REČICA V iskanju besed ob koncu leta, ko ne-vedoč prehitro prestopimo prag novega leta, je tukaj mesec februar, ki že ponuja obveznosti za naprej. Tako smo na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Rečica sprejeli finančni plan za leto 2016 v višini cca 29.000 EUR. Marsikateremu krajanu se predvideni znesek zdi precejšen, toda ko se podrobneje seznanimo s predvidenimi odhodki, moramo skrbno in tehtno sprejeti odločitve o porabi sredstev. V veliki meri bomo odvisni predvsem od sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje cest, saj bomo morali počakati do konca zime, ko bo znan strošek zimske službe. V letu 2015 nismo izvedli posodobitve javne poti Maček-Mulenca zaradi določenih tehničnih in dodatnih zahtev lastnikov zemljišč. Upamo, da jih bomo z medsebojnim dogovorom rešili v letu 2016. Na omenjeni poti bomo najprej na zahtevo geologa (v kolikor bomo prejeli soglasja lastnikov zemljišč) sanirali obstoječi plaz in uredili odvodnjavanje zalednih vod. V naselju Slivno bomo na mestu, kjer otroci čakajo šolski prevoz, uredili javno razsvetljavo, skupaj z Ob- 13 čino Laško pa bomo izvedli dolgoletno prepotrebno obnovo strehe na Sindikalnem domu v Hudi Jami. S slednjo investicijo bomo nekako zaključili obnovo doma in vsem uporabnikom omogočili njegovo nadaljnjo uporabo. Z manjšimi obnovitvenimi deli bomo dom naredili prijaznejši in z veliko željo poskusili vdihniti nova dogajanja v dvorani. Predvidena dela bomo izvedli v spomladanskem času, finančna ocena vrednosti del pa znaša cca 40.000 EUR. Vsa društva in posameznike pozivamo, da na osnovi javnega razpisa o podelitvi krajevnih priznanj, ki je objavljen na www.recica.si, podajo predloge za podelitev priznanj. Priprave na naš krajevni praznik, ki ga bomo letos obeležili z osrednjo prireditvijo v soboto, 2. julija, na Zavratih, so že v polnem zagonu. Prireditev bomo združili skupaj s člani Rudarsko etnološkega društva in člani PGD Rečica, ki letos obeležujejo 90 let aktivnega delovanja. V okviru priprav različnih prireditev, ki potekajo v soorgani-zaciji, že potekajo razgovori o prireditvi ob prazniku dela 1. maja na Planinskem domu Šmohor. Vse krajane, ki so v preteklosti podali zahteve po kategorizaciji novih javnih poti, obveščamo, da je občinski svet Občine Laško na zadnji redni seji sprejel nov odlok o kategorizaciji cest. Tako imamo na območju naše KS nove javne poti, in sicer: Zg. Rečica-Maček-Lah, Zg. Reči-ca-Lah, LC Rečica-Zavrate, Zg. Reči-ca-Podkoritnik, Planinski dom Šmohor in Sp. Rečica-Brečko. Naša opažanja pri izvedbi vseh postopkov kategorizacije in odmere cest ob brezplačnem prenosu zemljišč so že bila posredovana ustreznim občinskim službam. Nanašajo se predvsem na izredno dolge in zapletene postopke, ki zahtevajo veliko nepotrebnega dela, na koncu, ko so dela izvedena, pa še niso garancija o prenosu zemljišč v last Občine Laško. Veliko smo že pisali o izgradnji malih čistilnih naprav in zaradi predvidene spremembe zakonodaje bomo o tej temi več napisali v naslednji številki Laškega biltena, za začetek pa lahko zapišemo, da so se časovni roki podaljšali. Občina Laško je pričela z izgradnjo glavnega kanala kanalizacije na odseku od trgovine Tehnika Debro do podjetja Monting. V tem času bo promet izredno moten, zato vse občane prosimo za strpnost, hkrati pa želimo, da bodo ustrezne službe sprejele naš predlog, da se gradbena dela izvajajo samo ob vikendih, ko ni tovornega prometa. Na osnovi pobud občanov se bo dodatno namestila ustrezna vertikalna prometna signalizacija pri avtobusni postaji Kurji graben, in sicer označba Otroci na cesti. Vse krajane obveščamo, da je na osnovi naših pobud v okviru občinske uprave pričela delovati pisarna Brezplačne pravne pomoči, ki je namenjena občanom Občine Laško, ki lahko dobijo vse potrebne pravne informacije in napotke o načinu reševanja pravnih vprašanj. Pisarna je odprta vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v pritličju občinske zgradbe med 9. in 11. uro. Tel. št. pisarne je: 733 87 04. V mesecu marcu bodo izvedeni tehnični pregledi traktorjev pri Sindikalnem domu. Društvom, ki imajo skladno s programom dela v teh mesecih redne ali volilne občne zbore, želimo, da le-ti potekajo v čim lepšem vzdušju, da bodo poročila prijetna in stkana z drobnimi uspehi ter da bodo načrti predvsem pozitivno naravnani. Vsem članom, predsednikom in članom različnih odborov želimo, da bodo še naprej tako uspešni. Naj se zgodba o uspehu rečiških društev sliši navzven in če smo na začetku prispevka nekaj besed namenili prihodnosti, se na koncu vrnimo za 80 let nazaj, ko so naši predniki s skupnimi močmi in predvsem z dobro voljo pričeli graditi našo cerkev v Zg. Rečici (kot je prikazano na spodnji fotografiji). Letnica velja tudi za pričetek aktivnosti za izgradnjo novega planinskega doma na Šmohorju. Tudi danes bi s takšnim načinom dela lažje prišli do cilja. Z našim pozdravom, srečno! Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica Arhiv fotografije: Janko Padežnik KS LAŠKO Pregled opravljenih nalog v letu 2015 in program dela za leto 2016 V Krajevni skupnosti Laško vsako leto naredimo inventuro. Takrat ne popišemo samo osnovnih in drugih sredstev, temveč pregledamo tudi, kaj smo uspeli uresničiti od zadanih nalog v tekočem letu. Tako se lahko pohvalimo, da nam je kljub skromnemu proračunu, ki je bil na 14 razpolago za delo v KS, uspelo uresničiti v bistvu vse zadane naloge, ki smo si jih zastavili. Poleg nalog v okviru rednega poslovanja KS, smo v KS brez večjih težav izpeljali naloge v okviru zimske službe v sezoni 2014/2015, za kar se je treba zahvaliti obema izvajalcema zimske službe, samostojnima obrtnikoma Ferdinandu Her-cogu in Branku Seliču ter JP Komunala Laško za koordinacijo. Za kategorizirane javne poti izven mesta Laško skrbimo v KS, za ulice pa skrbi JP Komunala. V KS Laško je še kar nekaj kilometrov javnih poti, ki niso asfaltirane. Tako je na teh cestah še vedno potrebno večkratno grediranje in ravnanje, gramoziranje in utrjevanje, čiščenje jarkov in propustov, košnja trave in sekanje grmovja. Glede na to, da je denarja za vzdrževanje cest izredno malo, vložimo veliko naporov, da zadovoljimo vse potrebe krajanov in da se sredstva porabijo kar se da ustrezno na posamezno cesto in potrebo. krajevne skupnosti/komunala Zaradi vse večje odgovornosti za varnost prometa si vsako leto vse bolj prizadevamo, da bi bile ceste tudi čimbolj opremljene s primerno prometno signalizacijo. Tako je bilo postavljenih več ustreznih prometnih znakov in ogledal. Tukaj gre velika zahvala tudi strokovnim službam na občini in Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V KS Laško še vedno največ truda namenimo področju vzdrževanja in obnovitvenih del na cestah, za kar se porabi večina proračuna v KS. Kljub vsemu nam je v lanskem letu uspelo z asfaltom do konca prevleči cesto v Rifengozdu, in sicer na relaciji od domačije Zorko do domačije Zupanc v dolžini cca 170 metrov. Prav tako je bil asfaltiran odsek ceste na Strmci, in sicer na relaciji od Rajhovih proti Puhovim v dolžni cca 190 metrov. Tudi krajani, prav tako v naselju Rifengozd, na relaciji od ceste Zagrad-Pečovnik-Celjska koča proti domačijam Du-šak in Ojsteršek so se razveselili asfaltne prevleke v dolžini cca 450 metrov. Za vse te odseke cest so krajani z lastnim delom ali sredstvi zagotovili podlago za asfalt, s strani KS pa se je financirala asfaltna prevleka. Glede sprejetja novega odloka o kategorizaciji cest v občini se je odvijalo precej aktivnosti pri pridobivanju soglasij za kategorizacijo cest, o čemer smo v tem Laškem biltenu že pisali. Veliko se je naredilo tudi na področju ureditve javne razsvetljave. V mestu se je obnavljala v okviru nalog vzdrževalca, v KS pa smo poskrbeli za kar nekaj svetilk v nekaterih vaških središčih, na primer na Ojstrem, Šmihelu, Kuretnem, Rifengozdu. V KS Laško smo sodelovali še pri organizaciji raznih drugih dogodkov, ki so jih organizirala druga društva in zavodi. V KS Laško se je odvijalo še več aktivnosti na področju posodobitve komunalne infrastrukture, ki so se seveda financirale in odvijale v okviru občine. O vseh naštetih dogodkih smo že poročali tudi v Laškem biltenu. Pregledi realizacije programov dela so objavljeni in na voljo tudi na spletni strani naše KS. Za leto 2016 smo si v KS Laško zastavili nove naloge Poleg rednega letnega in zimskega vzdrževanja cest nameravamo položiti asfaltno prevleko na odseku ceste v Rifengozdu, in sicer na relaciji od ceste Rifengozd-Tremerje proti domačiji Bezgovšek v dolžini cca 100 metrov. Pri tej nalogi računamo tudi na sodelovanje sosednje KS v občini Celje. V programu je naloga za asfaltiranje odsekov cest v naselju Debro, in sicer v zaselku Psarje. Tretja večja naloga se nanaša na asfaltiranje cestnega odseka na Šmihelu, in sicer na relaciji od domačije Šterban do domačije Albreht. Uresničitev teh nalog bo vsekakor odvisna od sodelovanja krajanov in uspešne pridobitve zadovoljive višine finančnih sredstev. Aktivni bomo na področju opremljanja cest z ustrezno prometno signalizacijo ter pri akciji opremljanja ulic, vasi in zaselkov z ustreznimi tablami. Sodelovali bomo tudi v morebitnih drugih športnih, turističnih in humanitarnih akcijah v kraju. Seveda pa je v KS Laško še vedno največ za postoriti na področju cest. Problemov je še vedno na izbiro. Zbrane imamo v pregledu evidentirane problematike, ki se vsako leto ažurira in dopolnjuje. Pregled je objavljen tudi na naši spletni strani. Želimo si, da se proračun občine in s tem tudi krajevnih skupnosti ne bi zmanjševal in da bomo tudi konec tega leta lahko uspešno opravili inventuro našega dela. Anton Vodišek Otvoritev vodovoda v Brstniku_ 26. januarja smo pri Petru Razboršku uradno predali namenu pet priključkov novega vodovoda v naselju Brstnik. Krajani so do sedaj sicer imeli vsak svoj vodovod, vendar so si že lep čas želeli priključka na javni vodovod. To jim je zdaj uspelo. Vsi skupaj smo veseli, ker nas je pri izvedbi investicije spremljalo lepo vreme, ki je omogočalo dokončanje vseh del v kratkem času. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešni in hitri izvedbi projekta, še posebej hvala Petru Razboršku, ki nas je s pogostitvijo na otvoritvi prijetno presenetil. Martin Kokotec BELI PLAMEN - nova pogrebna storitev v Sloveniji_ V Sloveniji je pred kratkim zaživela nova pogrebna storitev BELI PLAMEN, ki je namenjena svojcem pokojnih in drugim udeležencem pogrebov. Zamisel izhaja iz dejstva, da je kultura darovanja ob slovesu v Sloveniji že dolga leta povezana predvsem z darovanjem sveč, cvetja pa ljudje na pogrebe prinašajo vse manj in manj. Svojci vse večje količine darovanih sveč vse pogosteje odklanjajo s pozivom, naj ljudje raje darujejo v humanitarne in druge namene. Tako se je iz tega naslova v Sloveniji razvil poslovni model, ki udeležencem, svojcem pogrebov in družbi kot celo- ti ponuja sodobno, prijaznejšo in za vse vpletene koristnejšo kulturo darovanja, podjetjem, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo, pa predstavlja poslovno priložnost. Pri postavitvi koncepta BELI PLAMEN je sodelovalo tudi javno podjetje Žale iz Ljubljane, ki je tak poslovni model tudi kot prvo pogrebno podjetje implementiralo pri svojem poslovanju. Koncept BELI PLAMEN omogoča udeležencem pogrebov nakup razločnih darilnih paketov, ki so sestavljeni iz žalne 15 komunala vizitke in vrednostnega bona. Vrednostni bon je namenjen svojcem in ga po pogrebu lahko unovčijo za izdelke in storitve pogrebnega podjetja (cvetje, sveče, vrtnarske storitve, nagrobnike, NE pa tudi za poplačilo stroškov pogreba), 1 EUR od vrednosti paketa pa je donacija za pa-liativno oskrbo. Za udeležence pogrebov je to prijazna novost, saj lahko paket kupijo tudi neposredno pred pogrebom ali po spletu, sploh, če se pogreba ne morejo udeležiti. Za svojce je ta novost še posebej koristna, saj bo vplivala na zmanjšanje pretirane količine darovanih sveč. V upanju na spreminjanje kulture in navad med ljudmi ima koncept BELI PLAMEN ambicijo postati vseslovenski. Projekt je z imenom Weisse Flamme sočasno zaživel tudi v Celovcu v Avstriji. V javnem podjetju Komunala Laško koncept pozdravljamo in podpiramo ter se mu bomo v prihodnosti v taki ali podobni obliki tudi pridružili. Tomaž Novak, direktor Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po novem_ Z 31. 12. 2015 je pričela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15), ki je prinesla kar nekaj sprememb, predvsem glede rokov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode: • iz leta 2015 na 2021, če gre za aglomeracijo > 500 PE in < 2000 PE oz. • iz leta 2017 na 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo < 500 PE. 1. Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe (Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o): • pisno obvestiti o začetku obratovanja male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN) z zmogljivostjo manjšo od 50 PE najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja; • omogočiti pregled naprave (izvajalec javne službe MKČN pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev). • Pregled MKČN je osnova za znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Ur. l. RS, št. 80/12). • Poročilo o pregledu MKČN se je pričelo izvajati konec preteklega leta. Cena za pregled MKČN znaša 60,00 EUR brez DDV; • oddati poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu z 28. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki se izvede le prvo leto obratovanja in ki se ga lahko naroči le pri pooblaščenemu izvajalcu prvih meritev (ZZV Celje, ERICO Velenje idr.); • predložiti tehnično dokumentacijo (izjavo o lastnostih MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko MKČN, in navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave). 2. Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o uporabi nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe, pri čemer mora biti nepre-točna greznica s soglasjem pristojnega soglasodajalca ali drugim dokazilom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. 3. Lastnik eno- ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe, kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, na območju izven meja aglomeracije lahko za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), filtracijo ali infiltracijo, ki ustreza pogojem, da: • se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan, razen, če gre za stavbo za kratkotrajno namestitev in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan; • njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen, če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev; • ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno polovico celotne prostornine pretočne greznice; • je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje; • je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje. 4. Lastnik objekta mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretoč-ne greznice in male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode. 5. V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/2008) zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oz. gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, mora lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve predložiti pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz tega predpisa. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oz. blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. 6. Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o, kot izvajalec javne službe mora v skladu z 10. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15) zagotoviti prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v časovnih presledkih, vendar najmanj enkrat na tri leta. Zato bomo v letošnjem letu aktivno pričeli s praznjenjem pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav na tistih območjih v občini Laško, kjer ne bo zgrajenega kanalizacijskega omrežja. V ta namen bomo pripravili seznam, po katerem bomo izvajali praznjenja in vse lastnike predhodno po pošti obvestili o predvidenem terminu praznjenja. Kontaktna številka za vse dodatne informacije: 031 617 035. Bojana Mastnak 16 energetsko svetovanje/podeželje Podaljšanje razpisov m/^ - v^m za subvencije Eko sklada_ Eko sklad, j. s., je v msvei mesecu decembru podaljšal razpise za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud oz. subvencij za nove naložbe občanov, v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah ter subvencioniranje nakupov električnih vozil. Podaljšani so sledeči razpisi, do objave novega: Razpis 29SUB-OB15 za investicije v eno- ali dvostanovanjski stavbi nudi subvencioniranje za naslednje energetske ukrepe: - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema (sončni kolektorji), - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso, - vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, - vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, - toplotna izolacija fasade starejše eno-ali dvostanovanjske stavbe, - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi, - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, - gradnja ali nakup skoraj nič-energijske stanovanjske stavbe, - celovita energetska obnova starejše stanovanjske stavbe. Subvencija za fasado enodružinske hiše lahko znaša do 2.400 EUR, za fasado dvodružinske hiše do 3.600 EUR, subvencija za vgradnjo izolacije v streho ali strop do 1.500 EUR, za menjavo oken do 3.000 EUR, za vgradnjo kurilne naprave na biomaso do 2.000 EUR in za vgradnjo toplotne črpalke do 2.500 EUR. Pogoj je, da se investicija prilagodi razpisanim tehničnim zahtevam za pridobitev subvencije. Razpis 30SUB-OB15 za investicije v večstanovanjski stavbi nudi subvencioniranje za naslednje energetske ukrepe: - toplotna izolacija fasade, - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru. Razpis 31SUB-EVOB15 za subvencioniranje nakupov električnih vozil ali predelavo na električni pogon in hibridnih vozil. Glede na dejstvo, da razpisana sredstva v letu 2015 niso bila v celoti dodeljena, je Eko sklad podaljšal dodeljevanje nepovratnih sredstev za nova in predelana električna vozila. Objava novega razpisa je predvidena v februarju 2016. Skladno s sprejetim Poslovnim in finančnim načrtom Eko sklada za leto 2016 so za naložbe v električna vozila predvidene višje nepovratne finančne spodbude/pomoči in bodo odvisne od kategorije vozila ter bodo znašale od 3.000 EUR do 7.500 EUR. V letu 2015 so te znašale 2.000 EUR do 5.000 EUR. Razpis 51OB14 za kreditiranje okolj-skih naložb občanov investitorjem občanom ponuja možnost najema ugodnega kredita in hkrati nepovratne subvencije za omenjene investicije, ki izpolnjujejo vse pogoje javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Obrestna mera kreditov je trimesečni EU-RIBOR + 1,5 %. Podaljšan je do porabe sredstev oz. do 31. 3. 2016. Vsi javni pozivi so objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, kjer je na voljo tudi dokumentacija za prijavo. Občani ste vabljeni tudi v energetsko pisarno Laško, kjer lahko dobite še več informacij. Robert Seme, energetski svetovalec ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO Lokacija: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Delovni čas pisarne: vsak petek od 13:00 do 15:00 Prijave za svetovanje: tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 041 759 347 (svetovalec Marjan Grešak) ali tel. 031 622 441 (svetovalec Robert Seme) ZBIRANJE POBUD ZA OBNOVO GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE JURKLOŠTER Gozdovi so simbol prostorske in naravne identitete Slovenije. Pokrivajo znaten delež površin in poleg lesa zagotavljajo še številne druge dobrine, ki jih koristimo vsak dan. Za kar najbolj optimalno zagotavljanje teh dobrin pa ima pomembno vlogo gospodarjenje z gozdovi. Procesi v gozdu so dolgotrajni, napačnih odločitev pa pogosto tudi ni možno popraviti kar čez noč. Zato gospodarjenje z gozdovi usmerjamo načrtno v skladu s pripravljenimi gozdnogospodarskimi načrti. Načrtovanje ima, tako kot gospodarjenje, v gozdovih GGE Jurklo-šter že dolgo tradicijo. Že leta 1955 so bili izdelani prvi načrti, sicer samo za državne gozdove. Za zasebne gozdove je bil prvi načrt izdelan 1967. Sedanje stanje je v veliki meri posledica preteklega dela z gozdovi in spreminjajočih se naravnih razmer. Čeprav gozdovi navidezno rastejo počasi in večina opazovalcev sprememb praktično ne zazna, je v njih potrebno sistematično poseganje skozi celotno ureditveno obdobje. In zagotavljanju tega je namenjen tudi gozdnogospodarski načrt. Gozdnogospodarska enota Jurklošter obsega vse gozdove v katastrskih občinah: Mrzlo Polje, Jurklošter, Lokavec, Paneče in Marijina vas. V nastajajočem, kot tudi že v prejšnjih načrtih, bomo obravnavali vse gozdne površine ne glede na lastništvo, preverili gozdni rob, krčitve gozdov in zaraščajoče se površine, pa tudi potrebe souporabnikov prostora, povezane z rabo gozdov. V postopku izdelave gozdnogospodarskega načrta želimo tako pridobiti čimveč informacij, pobud in želja posameznikov, lastnikov gozdov in širše javnosti, pa tudi organiziranih skupin, ki imajo svoj interes v tem prostoru. Seveda se pri tem ne bomo omejili zgolj na območje gozdnogospodarske enote Jurklošter, pač pa bomo, v kolikor se izkaže za potrebno, zajeli tudi vplive, ki samo deloma segajo v obravnavano območje. Na Zavodu za gozdove smo zato začeli z zbiranjem pobud v zvezi z obnovo načrtov. Vabimo vas, da sodelujete pri obnovi gozdnogospodarskega načrta, prispevate svoje pobude in predloge. Pošljete jih lahko po elektronski pošti, pisno ali pa jih podate po telefonu na spodaj navedene številke. Od 1. marca do 31. maja bo na spletni strani zavoda pripravljen tudi poseben obrazec (http://www.zgs.gov.si/?id=640). Kontakta oseba za zbiranje pobud in predlogov je Andrej Strniša. Pobude in predloge pošljite na naslov: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Ljubljanska 13, 3000 Celje ali na elektronski naslov: OECelje@zgs.gov.si oziroma andrej.strnisa@zgs.gov.si. Pobudo ali predlog lahko podate tudi po telefonu na številko (03) 42 55 180 oziroma 041 657 604 (Andrej Strniša). Vaše pobude in predlogi lahko veliko prispevajo k dobrim gozdnogospodarskim načrtom, zato z veseljem pričakujemo vaš odziv. Andrej Strniša, univ. dipl. inž. gozd., višji koordinator za področje gozdarstva 17 Isimblo V almblozi z okoljem LAS Raznolikost podeželja_ Lokalna akcijska skupina (LAS) Raznolikost podeželja, ki zajema območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, je bila ustanovljena 6. 10. 2015 s podpisom Pogodbe o ustanovitvi in delovanju LAS na ustanovni skupščini v Celjskem domu. Namen ustanovitve LAS je priprava Strategije lokalnega razvoja (SLR) območja, ki bo podlaga za pridobitev nepovratnih sredstev za izvedbo projektov na območju. V skladu s številom prebivalcev, površino občin in številom urbanih središč bodo LAS dodeljena sredstva za animacijo območja in izvedbo projektov. SLR je bila oddana v potrditev na koordinacijski odbor CLLD (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) 30. 10. 2015, potrditev strategije pa se pričakuje v marcu 2016. SLR predvideva črpanje približno 1,3 mio EUR nepovratnih sredstev (sredstva EU in Republike Slovenije) do leta 2023. Sredstva se bodo porabila za animacijo in izvajanje projektov na območju LAS. V SLR je predvidenih šest ukrepov, s kate- rimi želimo izboljšati stanje na področju delovnih mest, razvoja osnovnih storitev, varstva okolja in ohranjanja narave ter večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Sredstva bodo dodeljena na podlagi javnih pozivov (prvi poziv LAS načrtuje za mesec april 2016), na katere se bodo lahko prijavili nosilci in partnerji s skupnimi projektnimi idejami. V LAS je trenutno vključenih 41 članov: občine, javni zavodi, podjetja, zadruge, društva in posamezniki. Članstvo v LAS je odprto za vse prebivalce in pravne osebe z območja omenjenih občin, zato vabimo vse, ki vas zanima aktivno sodelovanje, da se priključite delovanju LAS. Prijavnica je dostopna na spletni strani LAS. Delovanje LAS v skladu z letnimi načrti aktivnosti sofinancirajo tudi vse štiri občine, ki na tak način spodbujajo razvoj podeželja. Poleg projektov na območju LAS načrtujemo tudi izvedbo projektov sodelovanja, v katerih bodo potekale aktivnosti, povezane z drugimi območji v Sloveniji ali EU. V februarju in marcu načrtujemo izvedbo šestih razvojnih delavnic s predstavitvijo dobrih praks in animacijo udeležencev za skupno pripravo projektih predlogov. Delavnice bodo potekale ob sredah popoldne ob 16. uri v prostorih RCERO Celje, Bukovžlak 30, 3221 Teharje. Teme delavnic so naslednje: Ekomu-zeji in ohranjanje dediščine (3. 2. 2016), Čebelarski turizem (10. 2.), Varstvo okolja (17. 2.), Zeliščna dediščina in dostopni turizem (2. 3. 2016), Gastronomski turizem (9. 3.), Podjetništvo in inovacije (16. 3.). Prijave so možne na spodaj navedene kontakte, kjer dobite tudi dodatne informacije. Udeležba na delavnicah je brezplačna. Vse informacije o delovanju LAS Raznolikost podeželja, možnostih sodelovanja na javnih pozivih LAS in pomoč pri pripravi projektnih predlogov lahko brezplačno pridobite pri vodilnem partnerju LAS. Naloge vodilnega partnerja je prevzelo podjetje Simbio, d. o. o., pisarna LAS pa se nahaja v stavbi RCERO Celje, Bukovžlak 30, 3221 Teharje. Kontaktni podatki: Primož Kroflič Telefon: 03 425 64 66 GSM: 051 642 855 E-pošta: info@raznolikost-podezelja.si Spletna stran: www.raznolikost-podezelja.si USTVARJALNO LETO HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA Hortikulturno društvo Laško je v letu 2015 večkrat skušalo razveseliti občane Laškega s svojimi dekorativnimi stvaritvami. Naš trud, ki temelji na prostovolj-stvu in spada v sklop ljubiteljske kulture, ni ostal neopažen. Kar dvakrat nam je z originalnostjo uspelo vzbuditi pozornost, da smo pristali na naslovnici Laškega biltena, za kar smo izjemno hvaležni in ponosni. Tudi v tekočem letu želimo za vas, dragi občani, ustvariti kaj prijetnega za oko in hkrati popestriti dan obiskovalcem mesta Laško, ki se z veseljem fotografirajo pred našimi storitvami. Pri urejanju mesta se za finančno spodbudo, ki nam jo je izkazala KS Laško z odstopom prejetega darilnega bona v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna (v sodelovanju s cvetličarno Palaška), iskreno zahvaljujemo. Za lažjo predstavo, kaj naše društvo počne, sledi kratek pregled dogodkov v preteklem letu: v aprilu smo na Aškerčevem trgu postavi- 18 li velikonočno jajce in izvedli prvo Ze-lemenjavo, kjer se je menjavalo semena, sadike, ozimnico ... V sodelovanju s Knjižnico Laško smo v maju uredili Knjižnični vrt. V sklopu sicer izjemno dobro sprejetega projekta se je odvilo kar nekaj zanimivih dogodkov. Eden izmed njih je potekal tudi v sodelovanju in soorganiza-ciji HD Laško (otroška pravljica o Po-lenčku in izdelava »polenčkov« ter spoznavanje zelišč z Marto Slapšak). V juniju in juliju smo pripravljali in izvedli cvetlični del prireditve Pivo in cvetje. V sep- tembru in oktobru smo pozvali k donaci-ji buč in postavili jesenske dekoracije na Aškerčevem trgu, v sodelovanju s Turističnim društvom Laško smo odšli na izlet v Stainz, Baernbach in Gradec, izvedli pa smo tudi drugo Zelemenjavo (menjavalo se je buče, semena, pridelke, vloženo sadje ...). V novembru smo v sodelovanju s cvetličarno Cokan izdelali 43 ad-ventnih venčkov in jih obesili na vhodna vrata po mestu, v decembru pa nakupili luči za drevesa na Aškerčevem trgu (nad čarobnim prazničnim mestom) in praznično okrasili izložbe v starem mestnem jedru (gospa z obleko iz smrečja). Vse zainteresirane nove člane vabim, da se včlanijo v naše društvo in soustvarjajo skupaj z nami! Prijavite se lahko na hortikultura.lasko@gma-il.com. Hortikulturno društvo Laško vas vabi na Zelemenjavo, ki bo 12. marca, od 9.30 do 11.30, pred trgovino TUŠ v mestnem jedru Laškega! Menjavalo se bo semena, ozimnico, sadike ... in dobro voljo! © Metoda Benedek Območna obrtno-podjetniška zbornica Laško SREČANJE ČLANOV ZBORNICE IN UPOKOJENIH OBRTNIKOV Območna obrtno-podjetniška zbornica Laško je 4. 12. 2015 že tradicionalno ob koncu leta organizirala srečanje članov zbornice in upokojenih obrtnikov. Prisotne je najprej pozdravil predsednik OOZ Laško Matjaž Cajhen. V uvodnem govoru je predsednik zbornice prisotne spomnil na to, kako nemočni smo, če smo sami. Veliko večje možnosti za uspeh imamo, če sodelujemo in smo povezani. Zbornica je namreč glas obrtnikov in malih podjetnikov. Večje povezovanje članov in številčno močnejše članstvo prinaša večjo moč, večjo slišnost in posledično večji vpliv. Predsednik je v svojem govoru spomnil tudi na številne dosežke, ki jih je OZS s pomočjo članstva uspela doseči. V nadaljevanju je direktorica OOZ Laško Andreja Rojc predstavila ugodnosti kartice Mozaik podjetnih in spletni priročnik sekcije lesarjev, ki je v delu in ki obravnava varstvo pri delu ter je upora- ben za vse člane. Poudarila je, da je zbornica dober servis in da je blizu članom. Poleg zastopanja in vplivanja na zakono- Danijel Medved THERMANIN ZIMSKI UTRIP V mesecu decembru je Thermana za-žarela v prazničnem vzdušju. Praznični čas smo s pestrim dogajanjem uradno otvorili prvo decembrsko soboto, ko smo se v dopoldanski predstavi Gledališča KU-KUC z našimi najmlajšimi obiskovalci podali na pot v deželo dedka Mraza. Nagajiva Maša in simpatični Medo sta poskrbela za zabavo in dobro voljo ter napolnila Gala dvorano hotela Thermana Park Laško do zadnjega kotička. Večerno dogajanje je bilo v znamenju glasbe. Zdaj že tradicionalna dogodka »Prižig prazničnih lučk« v Zdravilišču Laško in prižig novoletne jelke v hotelu Thermana Park Laško sta potekala ob glasbeni spremljavi orkestra Božičkov »Tube-Evforij« GŠ Kranj, ki so nedvomno pripomogli k dobremu obisku. V obeh hotelih in Domu starejših Laško so se zvrstili obiski dobrih mož, ki so razveselili otroke in otroke po srcu. Na božični večer smo v sodelovanju z Nadžupnijo Laško in MePZ Jesen DU Laško v Srebrni dvorani Zdravilišča Laško pripravili polnočnice. V avli hotela se je kar dvakrat razlegala glasba godbenikov. Najprej smo gostili Veteran- sko godbo Gambrinus, nato pa še Vaško godbo Vrh nad Laškim. Pestro decembrsko dogajanje v družbi dobrega počutja so zaznamovale gledališke predstave, ustvarjalnice in delavnice za najmlajše ter glasbene poslastice za vsak okus. Novo leto smo v Thermani dočakali na štirih lokacijah. Prvi so 30. decembra »Srečno novo leto!« zaklicali naši najmlajši obiskovalci na otroškem silvestrovanju, 31. decembra pa smo silve-strovali na treh prizoriščih. V leto 2016 je z nami skočilo kar 620 oseb. Največ domačih in tujih gostov si je želelo najdaljšo noč v letu pričakati na bazenih Termalnega centra na tematski zabavi »Pirati s Savinje«, ostali pa so se udeležili Gala silvestrovanja v obeh hotelih. podjetništvo/thermrnr dajo ponuja svetovanja, izobraževanja, promocijo, aktualne informacije in druge ugodnosti. Z uporabo kartice Mozaik podjetnih, ki jo pridobi vsak naš član in ki nudi številne popuste in ugodnosti, se članarina lahko povrne. Predsednik OOZ Laško Matjaž Cajhen je podelil tudi priznanje Območno obr-tno-podjetniške zbornice Laško. Zlato priznanje za 30-letno delo v obrti je izročil Danijelu Medvedu, srebrni plaketi OOZ Laško za 20-letno delo v obrti pa sta letos prejela Zdenka Simončič in Bojan Bukovec. 10 let dela v obrti so letos obeležili Dejan Samec, Milan Volčič in Bojan Kovač. OOZ Laško je na svoji zadnji skupščini izvolila nov nadzorni odbor - sestavljajo ga Mitja Vodopivec, Tomaž Maček in Irena Ivanšek. Spremembe sestave nadzornega odbora so narekovali členi statuta OOZ. Andreja Rojc Foto: Foto Fleš Slavnosten je bil tudi prvi večer v novem letu, ko smo ob zvokih glasbene skupine Show Mix zaplesali na Novoletnem plesu. Družinski zimski odklop v Thermani Ob bližajočih se zimskih počitnicah vas vabimo na zabavo in sprostitev v družbo dobrega počutja. Vodne vra-golije pod edinstveno stekleno kupolo, pester animacijski program za najmlajše s poudarkom na raznovrstnih športnih aktivnostih, miselnih igrah, ustvarjalnih delavnicah z zimsko tematiko, pa še gledališka predstava in počitnice bodo minile kot v hipu. Starši lahko v Thermani Laško izkoristite zaupanja vredno počitniško varstvo in prosti čas namenite polnjenju baterij ob edinstvenih wellness razvajanjih, savnah in termalnih užitkih. Utrip zimskih počitniških dni pa lahko izkoristite tudi za krepitev zdravja in dobrega počutja. V telovadnici Wellness Spa Centra so vam na voljo nove vadbe Hot in Fit nad 50 pod strokovnim vodstvom Danice Pinter, inštruktorice pilatesa z mednarodno priznano licenco MK Studios (London). Urnik vadb lahko preverite na spletni strani www.thermana.si. 19 thermrnr/stik Brezplačne sobotne matineje s KU-KUC gledališčem_ Predstava »žIV žAV« četrtek, 18. februar, ob 18. uri v hotelu Thermana Park Laško Vabljeni na rojstni dan Pujse Vite, ki nam pripravlja največji ŽIV ŽAV v mestu. Najbolj se ga veseli prav Vita, a kaj, ko za svoj rojstni dan tako zelo zboli, da ne more imeti zabave. Pa bomo na koncu kljub vsemu slišali VSE NAJBOLJŠE ZATE? Samo, če bomo pridno upoštevali še en star zajčji pregovor, ki pravi: ŽIV ŽAV ZAJTRK JE ZDRAV! Po nepozabni predstavi sledi razgibana ugankarska zabava za majhne in velike. Predstava »SOSEDA IN POL« Sobota, 5. marec, ob 10. uri v hotelu Thermana Park Laško Dihur Dihurči ima najrajši fižol, pravljice in svojo palmico. Še rajši kot vse to pa ima soseda pava Pavlija. Skupaj se bosta odpravljala na Jamajko, ko bosta spoznala, da lahko na sanjsko potovanje odpotuje le eden. Kateri od živalskih prijateljčkov bo ostal doma? Včasih se življenje zasuka na prav poseben način ... Vse predstave in aktivnosti so brezplačne. Prisrčno vabljeni! Več pestrega dogajanja najdete na spletni strani www.thermana.si. b. v Praznično Laško 2015 STIK - CENTER ZA SPORT,TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Decembrsko vzdušje so oblikovali številni dogodki in prireditve, obiskovalce od blizu in daleč pa je prav posebej vabila praznična podoba mesta, ki jo je dopolnjevalo pet čarobnih lokacij. Na Aškerčevem trgu je stal največji izmed petih prikazov - Čarobno mesto, na občinskem dvorišču smo občudovali Čarobno kroglo, Božičkovo delavnico na ploščadi pred trgovino na Trubarjevi ulici, kamin pri Vili Monet, na zgornjem vrtu Savinje pa je sledil prikaz Postavljanja božičnega drevesca. Idejna zasnova in izvedba je delo dveh domačink, Barbare Penič in Katarine Drobež Vrščaj. K praznični podobi mesta sta svoj del dodala tudi Turistično društvo Laško in Hortikulturno društvo Laško - prvi s postavitvijo smrečic, drugi z adventnimi venčki na vratih stavb v mestnem jedru. Podobo mesta so dopolnjevali še leseni okraski v obliki smrečic in zvezdic, ki so sestavljali lampijone na javni razsvetljavi v zdraviliškem parku in na ostalih lokacijah po mestu. Lesene okraske so dodatno okrasili in pripravili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Tudi tokrat so za praznično osvetlitev poskrbeli zaposleni na Komunali Laško in v podjetju E.E.A. Medved. Vstop v praznični decembrski čas je najavila prireditev Prižig prazničnih luči, prišel je tudi Miklavž in pozdravil najmlajše otroke, ki so pred tem krasili smrečice na zgornjem vrtu Savinje. Omenjeno delavnico so izvedle predstavnice Hiše generacij, kakor tudi ostale sobotne delavnice, razen kulinarične delavnice za najmlajše v izvedbi Thermane Laško. V prvem decembrskem vikendu je potekal tudi smučarski sejem. Sobotne dopoldanske dogodke na vrtu Savinje so sooblikovali člani in predstavniki treh krajevnih skupnosti iz naše občine - Sedraž, Vrh nad Laškim in Rimske Toplice. Pridružili so se jim številni ponudniki domačih dobrot in izdelkov ter lokalni gostinci. Za večerno dogajanje in druženje ob kuhanem vinu je poskrbelo Društvo ŠMOCL z dogodkom Win Ter Pivo Party, poskrbeli pa so tudi za tehnično podporo na vseh dogodkih na prostem. Predbožično rajanje je na občinsko dvorišče privabilo veliko otrok. Osnovnošolski in vrtčevski otroci so pripravili bogat program in nato skupaj poklicali Božička, ki je tokrat padel iz dimnika. Otroke je razveselil z darili na temo medu in čebelarstva, prejeli so paket medenih čokolad in knjižico kreativnih idej Čebela - ustvarjalne ideje. Tradicionalno so 26. decembra ribiči ponovno zavihali rokave in pripravili degustacijo rib na različne načine za vse obiskovalce. V mesto so prijezdili konjeniki, po blagoslov na Aškerčev trg, kjer je potekalo tradicionalno Žegnanje konj na štefanovo. Dan se je zaključil s prireditvijo Slovo od starega leta z domačo skupino Marvin in skupino Rok'n'band, naslednji dan pa je sledil tradicionalni koncert Laške pihalne godbe v Treh lilijah. Tokratno dopolnitev turistične ponudbe so predstavljali brezplačni vodeni ogledi po Prazničnem Laškem z možnostjo degustacije kuhanega vina in medenjakov ali medenih palačink. Podoben ogled smo organizirali tudi za učence osnovne šole, ki so se vodenih ogledov po mestu udeležili 24. decembra dopoldan, po ogledu pa so se okrepčali še s toplim čajem. Z osnovno šolo smo sodelovali še pri zbiranju sredstev za Trubarjev sklad. S prodajo prazničnega darilca smo za učence Osnovne šole Primoža Trubarja Laško uspeli zbrati 48,25 EUR. 20 Zahvala gre vsem naštetim ter ostalim sodelujočim društvom, skupinam in posameznikom za njihovo pripravljenost, nastope in predloge, saj so bistveno pripomogli k izvedbi decembrskih prireditev in popestritvi programa ter celotnemu projektu Praznično Laško. Ocenjujemo, da je vse decembrske dogodke obiskalo okoli 7500 obiskovalcev. Tina Belej Foto: Boris Vrabec Laško - sotočje dobrega aktivno na področju zelenega turizma_ Slovenija se je v zadnjih letih jasno zavezala k trajnostnemu razvoju turizma, na katerem je močan poudarek tudi v naši destinaciji Laško - sotočje dobrega. Z namenom povečanja trajnosti je STIK Laško kot upravitelj destinacijskega ma-nagementa v preteklih mesecih oblikoval zeleno ekipo, ki je vključevala predstavnike Občine Laško, Komunale Laško, Pivovarne Laško, Thermane, Rimskih term in Turističnega društva Laško. Laško -sotočje dobrega je kot destinacija vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma in se potegovalo za trajnostni znak SLOVENIA GREEN. Znak Slovenia Green, ki ga je pridobilo Laško - sotočje dobrega. Okraševanje lectovih src Čebelartsva in lectarstva Šolar na sejmu NATOUR Alpe-Adria. V mesecu januarju so bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev znaka SLOVENIA GREEN, ki se podeljuje zelenim de-stinacijam, ki skrbijo za trajnostni razvoj na ekonomskem, družbenem in okolj-skem področju. Laško se je v okviru Slovenske turistične organizacije na sejmu NATOUR Alpe-Adria že predstavljajo kot zelena destinacija. Sejem Natour Alpe-Adria je eden izmed vodilnih marketinških dogodkov na področju Alpe-Jadran, na katerem je Laško poleg splošne promocije podrobneje predstavilo tudi pivovska in medena doživetja, hkrati pa je obiskovalce že vabilo na tradicionalni festival Pivo in cvetje, ki ga je upodabljal okrašen voziček s cvetjem in pivom v zasnovi Hortikulturnega društva Laško. Sabina Seme Prenočišča Savinja prejela Booking nagrado gostov_ Prenočišča Savinja, ki so od julija 2014 ponovno odprta za goste, so ob zaključku preteklega leta prejela Booking nagrado za visoko oceno gostov. Pridobljena ocena dokazuje, da Prenočišča Savinja še vedno sodijo med visoko kakovostne nastanitve, kjer je poskrbljeno za dobro počutje gostov. 2015 Award Winner. Bed & Breakfast Savinje O 1 I 1 Booking Booking nagrada gostov. Tudi letos boljši obisk Sabina Seme V preteklem letu smo v TlC-u Laško ponovno beležili boljši obisk dnevnih obiskovalcev in izletnikov. Obiskalo nas je več kot 10.300 obiskovalcev. Največ informacij je bilo podanih o prireditvah, izletniških in pohodniških točkah ter gostinski ponudbi. Že osmo leto zapored spremljamo število izletnikov, ki z vsakim letom narašča. Tako je Laško letos organizirano obiskalo več kot 7.500 izletnikov, ki so si največkrat ogledali Pivovarno Laško. Vedno večje zanimanje je tudi za ogled mesta, Rudarskega muzeja Laško, čebelarstev, Polhove jame, Aškerčeve domačije na Se-nožetih in kartuzije Jurklošter. Prav tako se z leti povečuje delež tujih gostov, ki si želijo vodenja v njihovih jezikih. V letu 2015 smo vodenja izvajali v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in ruskem jeziku. Trendi kažejo porast predvsem italijanskih gostov. Ker smo kot destinacija Laško - sotočje dobrega vedno bolj prepoznavni predvsem po pivu, termalnih vrelcih in medu, še naprej pričakujemo porast dnevnih obiskovalcev in izletnikov. Vabljeni v TIC Laško. Polona Zorko Umetnost v Muzeju Laško_ Tako kot lani ob tem času, tudi leto 2016 pričenjamo razstavno dejavnost Muzeja Laško s predstavitvijo projekta, v katerem je naša ustanova partner. Razstava Teksture, barve in vzorci je izvedena v okviru mednarodnega projekta MACC »Modern Art Conservation Centre«, ki ga za Slovenijo koordinira Zavod za gradbeništvo Slovenije v sodelovanju z razstaviščem Mitnica v Ljubljani. Na razstavi so prikazane ilustracije, ki so jih ustvarile študentke oblikovanja tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovno-tehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Študentke v svojih delih ilustrirajo različne tematike. Nekatere se dotaknejo svojega intimnega sveta, druge se ukvarjajo z modno ilustracijo ali z orisovanjem okolja, v katerem živijo, spet druge prikazujejo svoj sanjski svet ali z ilustracijami opisujejo izbrano zgodbo. Vsem pa je skupno kreativno ustvarjanje z risbo, barvo, vzorcem in teksturo, ustvarjanje vizualnih harmonij, kontrastov, idealnih kompozicij, navdušujočih detajlov. V svojem snovanju jim je uspelo različne teksture, barve in vzorce dobro znanega hmeljnega napitka povezati v preplet moderne umetnosti. Tudi uporabne. Prva majhna predstavitev v sklopu projekta Vitrina meseca v Muzeju Laško je bila posvečena umetnosti kuhanja. »Povej mi, kaj ješ in povedal ti bom, kdo si«, je zapisal Anthelme Brillat-Savarin v začetku 19. stol. Misel iz ust francoskega gurmana lepo ponazarja pomembnost prehranjevanja v človeški družbi in hkrati potrjuje moderna spoznanja raziskovalcev kulturne zgodovine, ki razkrivajo povezave med konkretnimi prehranjevalnimi praksami in temeljnimi strukturami vsakokratne družbe. Da bi lažje razumeli prehranski sistem in ideologijo hrane, ki nam danes narekujeta, kaj in kako naj jemo, se moramo zazreti v preteklost in spoznati ter razumeti korenine, na katerih sta se izoblikovala. Prve kuharske knjige, ki jih v evropski literaturi ne zasledimo vse od poznorim-skega Apicijevega priročnika, so se ponovno pojavile v 13. stoletju. Za najstarejšimi italijanskimi in francoskimi so 21 stik nastale še katalonske, angleške in nemške. Sprva so bile to rokopisne knjige kuharskih mojstrov, v katerih so natančno beležili jedi, ki so jih kuhali za svojo gospodo. Hkrati z močjo Habsburžanov se je razvijala tudi kuhinja v Avstriji. Gradec je postal v 17. stoletju pomembno središče za tiskanje kuharskih knjig; tukaj je bila leta 1686 natisnjena prva avstrijska kuharska knjiga z naslovom »Koch und Arzney-Buch«. Ker so bile tiskane knjige razmeroma drage, so jih kuharji in kuharice po mestih in na gradovih dostikrat prepisovali. Za starejše kuharske knjige je značilno, da vsebujejo bolj navodila, kako jed pripravimo, navodila o količinah posameznih sestavin pa praviloma skoraj v celoti manjkajo. V februarski Vitrini meseca pa je razstavljen okrasni stenski porcelan. Umetniška keramika predstavlja predmete, kot so figure, ploščice in namizni pribor, izdelan iz gline in drugih surovin v procesu lončarstva. Nekateri keramični izdelki sodijo v likovno umetnost, drugi pa so dekorativni, industrijski ali predmeti uporabne umetnosti. Umetniška keramika posebej odlikuje kitajsko, kretsko, grško, perzijsko, ma-jevsko, japonsko in korejsko kulturo, pa tudi moderne zahodne kulture. Tomaž Majcen Za vsakega nekaj_ V Razstavišču Kulturnega centra Laško se nadaljuje bogata in raznolika likovna dejavnost. Tik pred koncem preteklega leta smo slavnostno odprli razstavo profesorice likovne umetnosti Milene Hou-ška Pavlin iz Maribora. Za njena dela je likovni kritik Mario Berdič zapisal: »Likovna dela mariborske slikarke Milene Houške Pavlin odslikavajo subtilna doživetja ob neposrednem stiku z naravo in ljudmi, v skladu z umetničino idilično vizijo neomadeževanega stvarstva, kot je bilo nekoč, preden je pričel okolje nesmiselno uničevati sam človek, ki se ima za vrhunec evolucije. Njena cvetlična tihožitja, krajine, živalski motivi, ženski akti in portreti posredujejo opazovalcu intimno, mestoma eksotično atmosfero krajev, ki jih je obiskovala in ljudi, ki jih je srečevala. Hkrati so lahko slikarkine upodobitve otroških, dekliških in ženskih likov nosilke večplastne simbolike, tako psihološke kot socialne, ki sega od samozavedanja ženskosti do domoljubnih vsebin ... Milena Houška Pavlin pa se ne odziva le na perečo ekološko problematiko, skladno z naslovom pričujoče samostojne razstave v Kulturnem centru Laško: Pripoved gozda - zrcalo družbe, marveč sledi tudi trenutnim svetovnim dogajanjem v zvezi z begunsko krizo, kateri je posvetila najnovejša dela, ki jih predstavlja na letošnji skupinski razstavi DLUM 2015 v Mariboru. Med njimi je morda najbolj tipična simbolna upodobitev ženskega akta na otoku obdanem z bodečo žico z naslovom Spomin - opomin. Delo je nastalo kot posledica razočaranja z aluzijo na priložnostno, z optimizmom prevejano sliko Pozdrav Evropi, kjer so mlade Slovenke ob sprejemu Slovenije v EU metale venčke čez mejo, sedaj pa se drug pred drugim zapiramo z bodečo žico ...« Umetnica se je januarja letos odzvala našemu vabilu in je ob strokovni razlagi svojih umetniških del po razstavi popeljala šolsko mladino. Učenke in učenci višjih razredov Osnovne šole Primoža Trubarja Laško so uživali ob zanimivem, barvitem in poučnem pripovedovanju o tem, kako so slike nastale, kaj nam predstavljajo in na kaj nas opozarjajo. V večernih urah je Milena Houška Pavlin podobno vodenje, vendar na nekoliko drugačnih temeljih, izvedla tudi za odrasle obiskovalce. Praksa strokovnih vodenj, ki smo jo v galeriji Kulturnega centra Laško pričeli preteklo sezono, se na ta način uspešno nadaljuje. Ves mesec januar je v naši galeriji na ogled razstava 7. ex-tempore Sladka Istra. Gostovanje koprskega projekta Javnega zavoda za kulturne dejavnosti sta na odprtju razstave pospremili Mateja Palčič in Jesenka Korenč, ki sta poskrbeli tudi, da smo Istro resnično sladko začutili. O ex-temporu pa je predsednik strokovne komisije mag. Tilen žbona zapisal: »Gonilo slehernega avtorja je specifično in deluje po načelih notranjega raziskovanja in odpiranja novih paradigm in gledanja na stvarnost, ki nas obdaja. Doprinos, ki ga lahko umetnik-slikar prispeva je subjektivne narave, tako delovanje pa dopušča gledalcu lastne interpretacije, ki so del modusa in ponotranjenja sveta okoli sebe. Prisotni in izbrani udeleženci ex-tempora Sladka Istra so na lasten način prispevali k ohranjanju in ovrednotenju likovne ustvarjalnosti, obenem pa so na inventiven način reinterpretirali večino likovnih slogov, ki so se zvrstili skozi zgodovino likovne umetnosti in kulturne dediščine ter so krojili nacionalno identiteto in prepoznavnost v svetu.« Meseca marca bomo v galeriji Kulturnega centra Laško odprli razstavo ilustracij in stripov Prešernovega nagrajenca Mikija Mustra. Tomaž Majcen ORINOVA POT - Naj pot 2015 na regijskem tekmovanju na območju Celja_ Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje že četrto leto organizirala izbor za Naj pot. Izbor poti je potekal v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Priznanja najboljšim tematskim potem v Sloveniji za leto 2015 so bila podeljena na sejmu Natour Alpe-Adria 2016. Orio-nova tematska pohodna pot je bila v ožjem izboru za NAJ POT, a se po mnenju komisije žal ni uvrstila med prve tri. Naj pot 2015 je postala Solčavska panoramska cesta - Pot najlepših razgledov, drugo mesto pa sta si deliti Pot kulturne dediščine - Razkriški kot in Pot skozi Zalo. Je pa zgodovinsko-naravoslovna tematska pohodna pot ORIONOVA POT prejela priznanje za prvo mesto na regijskem tekmovanju na območju Celja. MOJA PEČETA LH'A IN (iOSTOl -JI KNA ■ft . i« Mh- ni ■ 1 Bij . •-•-•FJI iiSiii»" F- rm miii I i a . poatjmt f M Ztizn^e. /¿/€s / 1£C11MS*J pej/ Ono nova pot (O) r« 1. mesto I SL ^ fi^pej Tfp , 1 — Razlog več, da obiščete Jurklošter in se podate po sledeh starodavnih kultur. Orionova pot vas bo peljala po skrivnem ozemlju reke Gračnice, skozi kraje in predele prazgodovinskega gradišča v območju Oriona v dolini Gračnice. Na pot se lahko odpravite samostojno ali pa se nam pridružite na katerem od organiziranih in vodenih pohodov. V sklopu akcije Po laških poteh 2016 bo pohod po Orionovi poti organiziran v soboto, 20. avgusta, s startom ob 9. uri izpred kartuzije Jurklošter. Dean Muhovec 22 stik/album laškega PO LAŠKIH POTEH 2016 Vse Ljubitelje hoje v naravi, rekreacije in druženja vabimo, da se nam pridružijo v vsesplošni promocijski akciji pohodov PO LAŠKIH POTEH. Na organiziranih pohodih po urejenih in označenih tematskih pohodnih poteh laške občine bomo spoznavali zgodbe in lepote naših krajev. Pohodi se bodo terminsko in lokacijsko odvili po naslednjem vrstnem redu: < 23. april 2016 - Pohod na Hum start ob 9.00 na parkirišču gradu Tabor Laško. Organizator: STIK Laško • 11. junij 2016 - Pohod po Aškerčevi poti start ob 7.00 pred ŽP v Zidanem Mostu. Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplice ■ 20. avgust 2016 - Pohod po Orionovi poti start ob 9.00 pred kartuzijo vJurkloštru. Organizator: KSJurklošter ■ 17. september 2016 - Pohod po poti treh cerkva start ob 9.00 na parkirišču hotela Zdravilišče Laško. Organizator: STIK Laško v sodelovanju s krajani > 5. november 2016 - Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu (pred TlC-em Laško). Organizator: PD Laško V primeru, da se katerega od zgoraj navedenih pohodov ne morete udeležiti, ga lahko nadomestite s Pohodom iz Slog v Log, 28. maja 2016 ali s Pohodom po Anzekovi poti, 3. septembra 2016. Več informacij TIC Laško, www.lasko.info gff PO LAŠKIH POTEH Vsak hodi na lastno odgovornost. V prvi vrsti z leve, na tleh pri brizgalni: Karl Lešnik, Jože Lešnik, nepoznan, Anton Dobrotinšek; v drugi vrsti sedijo: Franc Ramšak, Franc Lavrinc, nepoznan, Mihael Užmah, Ludvig Krese, Tomaž Starc, Franc Klemen, Alojz Lešnik, Karl Arlič; tretja vrsta: Anton Špilar, Anton Robida, Franc Maček, Jurij Kozovinc, Janez Ulaga, nepoznan, Janez Brečko, nepoznan, nepoznan; četrta vrsta z leve: Jakob Lešnik, nepoznan, Avgust Ban, Franc Trbovc, Ivan Špilar, Alojz Šipek, Jakob Grešak, Franc Leskovšek. REČIŠKI GASILCI PRED 2. SVETOVNO VOJNO Iz zgodovine_ Prostovoljno gasilsko društvo Rečica je bilo ustanovljeno pred devetdesetimi leti, 26. 5. 1926 (uradno 30. maja leta 1926), ko so pod takratnim vodstvom Mihaela Užmaha in Ludvika Kreseta izvedli ustanovni občni zbor. Že v naslednjem letu je društvo pričelo z zbiranjem sredstev za izgradnjo gasilskega doma, ki pa je bil dokončno zgrajen leta 1932. V obdobju od 1932 do 1941 so bili gasilci nosilci vsega družbenega življenja v rečiški dolini. Ob 10-letnici društva leta 1936 so gasilci razvili svoj prvi prapor. Med 2. svetovno vojno je gasilstvo zastalo zaradi udeležbe članov v enotah partizanov, nekaj pa jih je bilo tudi odpeljanih v internacijo, med njimi tudi naš najstarejši član Konrad Kajtna. Še več o zgodovini rečiški gasilcev po 2. svetovni vojni pa si lahko preberete na spletni strani http://gasilcirecica.wix. com/http#!/cbfc. Prispevalo: Gasilsko društvo Rečica pri Laškem, s posredovanjem Cirile Prat-nemer. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, informacije: 03/426 17 36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. 23 Univerza za tretje življenjsko obdobje v Knjižnici Laško_ V laški knjižnici že nekaj let razmišljamo o nekaterih oblikah izobraževanja za starejše, o tako imenovani Univerzi za tretje življenjsko obdobje (dalje UTŽO). Gre za izmenjavo in pridobivanje različnih znanj in izkušenj oz. za umsko dejavnost starejših, upokojencev, tistih, ki se približujejo upokojitvi, pa tudi starejših brezposelnih ali nezaposlenih zaradi bolezni ipd. Na ta način bi knjižnica tudi izpolnjevala svojo zakonsko določeno nalogo vseživljenjskega izobraževanja vseh generacij, v tem primeru starejših. V UTŽO se člani npr. lahko učijo tuje jezike, se računalniško-informacijsko opis-menjujejo, pridobivajo znanja z različnih strokovnih področij, lahko pa tudi sami ustvarjajo, pišejo, pripovedujejo ali celo skupno pristopijo h kakšnemu projektu, raziskujejo in publicirajo. Velikokrat s tovrstnim delom naredijo kaj zelo koristnega za kraj, vsekakor pa jim je prvi cilj osebnostno izpopolnjevanje, socialna vključenost in sodelovanje z drugimi generacijami. Metode dela, ki poteka v manjših skupinah od cca 8 do 15 članov, so različne, odvisne od predmeta učenja oz. področja proučevanja. Skupno jim je, da se udeleženci drug drugemu prilagajajo, si pomagajo in skrbijo za prijetno vzdušje. Delo v skupinah ali krožkih vodi strokovno usposobljen mentor, pogosto prostovoljec, ki ima tudi ustrezna andragoška znanja. V ljubljanski UTŽO v letošnjem letu poteka okrog 50 vsebinsko različnih krožkov, v celjski 30, v manjših tovrstnih organizacijah pa od 5 do 10. Slušatelji se praviloma srečujejo enkrat tedensko ali dvakrat mesečno po dve uri v dopoldanskem času., lahko pa se dogovorijo tudi drugače. Posamezni krožki potekajo v celem študijskem letu ali pa samo nekaj mesecev. UTŽO so neprofitne organizacije, temelječe na prostovoljstvu. V kolikor so mentorji ne-prostovoljci, si stroške za plačilo njihovega dela razdelijo udeleženci posameznih krožkov med seboj. Udeleženci tudi plačajo članarino, pri nas predvidoma v višini 10 EUR, za administrativne in manipulativne stroške univerze. UTŽO delujejo v skoraj petdesetih večjih občinskih središčih in so organizirane kot samostojna društva, delujejo pa tudi v okviru ljudskih univerz ali knjižnic. V naši regiji sta enoti knjižnic UTŽO v Celju z okoli 600 člani in v Šmarju pri Jelšah z 200 člani. Vse samostojne in nesamostojne UTŽO se povezujejo v mrežo Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje s sedežem v Ljubljani. Ta nudi posameznim članicam strokovno pomoč, vse univerze pa delujejo po skupnem pravilniku. Kako smo pristopili k snovanju UTŽO v Laškem? Najprej smo preštudirali precej literature o izobraževanju starejših in slovenskih UTŽO ter se sprehodili po predstavitvah na njihovih spletnih straneh. Vseskozi smo opazovali delovanje celjske UTŽO, lani smo se pobliže seznanili tudi z UTŽO v šmarski knjižnici. Pri pregledu literature, navezovanju stikov, idejah in vseh konkretnih aktivnostih glede oblikovanja študijskih krožkov in eventuelno UTŽO v okviru Knjižnice Laško je največ dela doslej opravila naša nekdanja direktorica Metka Kovačič. Prisluhnili smo tudi željam in namigom naših obiskovalcev, se o njih pogovarjali v kolektivu. Ko smo aktivnejše pristopili k snovanju UTŽO, smo se povezali s Hišo generacij, s katero smo se dogovorili, da se naši programi nikakor ne bodo podvajali. Zamislili smo si, da bi za začetek nekoliko razširili delovanje domoznanskega krožka in računalniško informacijsko opismenjevanje, na novo bi ustanovili zdravstveni in potopisno-po-potniški krožek ter krožke tujih jezikov, angleščine, nemščine in italijanščine, različnih težavnostnih stopenj. Proti koncu januarja smo vsem starejšim članom knjižnice poslali krajšo anketo in preverili, kakšen je njihov dejanski interes. Odgovori so bili številčni, pozitivni, skratka zelo spodbudni. Že v anketi smo tudi napovedali, da bomo v primeru pozitivnega odziva kmalu pristopili h konkretnim aktivnostim. Predstavitveno srečanje bo v četrtek, 25. februarja, v Knjižnici Laško ob 10. uri dopoldne. Zaradi organizacijskih zadev vas prosimo za predhodno potrditev, da se boste predstavitve udeležili, do ponedeljka, 22. februarja, osebno v knjižnici, na tel. 03 73 44 304 ali po e-pošti matej.jazbinsek@knjiznica-lasko.si. Tako vas najprej vabimo na srečanje vseh zainteresiranih (tako tiste, ki ste odgovorili na anketo, kot tiste, ki niste, in vse v začetku zapisa naštete občane, tudi če niste člani knjižnice), na strokovno predstavitev slovenskih UTŽO, njihovih vsebin in načinov dela. Gostili bomo našo rojakinjo, andragoginjo Ali-jano Šantej, vodjo UTŽO v Ljubljani. Po uvodnem predavanju bomo podali nekaj konkretnejših informacij o naših načrtih in se skupaj natančneje dogovorili o vsebinah naših izobraževalnih krožkov. Po- govorili se bomo tudi, kdaj in v kakšnem obsegu bomo s temi aktivnostmi začeli. Matej Jazbinšek Januarske prireditve v Knjižnici Laško_ Z vstopom v novo leto so se tradicionalno nadaljevale raznovrstne januarske prireditve, s katerimi smo se v prvi vrsti posvetili našemu kraju in ljudem. Najprej smo predstavili knjigo profesorja dr. Rafaela Cajhna z naslovom Pivovarna Laško: v obdobju 1938-60. Na predavateljevo pobudo so Cajhno-vi sodobniki in prijatelji, vsi povezani s Pivovarno Laško, spregovorili o svojih spominih nanjo in na kraj v tistem času. Prisluhnili smo zanimivim anekdotam in začutili utrip časa, ko je Laško v povezavi s pivovarno začelo cveteti. V okviru praznovanja Toporišičevega leta je sledilo predavanje Irene Potočar Papež, ki nam je predstavila svoj priročnik Jezikovna odličnost. Namenjen je splošni uporabi, saj obravnava osnovna pravopisna pravila in najpogostejše slovnične napake, ki jih je avtorica zasledila pri svojem delu. Na koristnem večeru smo osvežili znanje male in velike začetnice, uporabe tujk, ločil, osnovnih pravil pisnega sporočanja ... V sodelovanju z Laškim akademskim klubom smo pripravili večer z mladima Laščanoma Ano Horjak in Tomažem Knapičem. Študij, delo ter želja po spoznavanju sveta in potovanju so ju za dalj časa »odpeljali« v tujino in vsekakor je bilo zelo zanimivo prisluhniti njunim izkušnjam. Zadnji četrtek v mesecu pa smo gostili Spomenko Valušnik, predsednico Veselih nogic. Predstavila nam je cilje in dosežke društva, ki si prizadeva za pravice otrok s posebnimi potrebami ali motn- 24 knjižnica jami v razvoju, ter načrte za prihodnost. Večer je bil čustveno obarvan, saj je gospa Spomenka z nami delila tudi svojo osebno zgodbo, povezano s hčerko. Za glasbeni del večera pa sta poskrbeli mladi kitaristki GŠ Laško-Radeče Zarja Nemec in Tjaša Ulčnik, pod mentorstvom prof. Matjaža Piavca. Tudi v prihodnjih mesecih se bomo trudili ter pripravljali zanimive in razgibane prireditve, na katere vas že zdaj prijazno vabimo. Jerica Horjak Pestre dejavnosti za otroke ob začetku leta V januarju smo z izvrstno plesno učiteljico Špelo Medved pripravili ples-no-pravljično urico, pravljico, popestreno s plesom in z glasbo. Bilo je ravno prav ustvarjalno, kreativno, razigrano, tako da bomo v tem tempu nadaljevali vsako tretjo soboto v mesecu. L j Potovali smo tudi z luno, in sicer v predstavi Luna gre na pot, kamor so nas popeljale vzgojiteljice Vrtca žalec. V Knjižnici Rimske Toplice smo uspešno ponovili lutkovno predstavo Zajček išče mamico, ki so jo izvedle vzgojiteljice Vrtca Laško ... ... in skupaj s Petro Medvešek in strokovnimi delavkami vrtca v Rimskih Toplicah ustvarjali na pustni delavnici Klobučariji. V knjižnici smo veseli in ponosni na izjemno sodelovanje z vrtci in posamezniki. Vsem se prav lepo zahvaljujemo. Martina Ajdnik Razstava Toporišičevo leto_ Toporišičevo leto obeležujemo od 11. 10. 2015 do 11. 10. 2016. Razglasili so ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Mariboru, Slavistično društvo Slovenije z Društvom za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik v Pišecah ter Občina Brežice. Ob tej priložnosti so na tradicionalnih Pleteršnikovih dnevih v Pi-šecah priredili tudi simpozij o prof. dr. Jo- žetu Toporišiču, »najpomembnejšem slo-venistu 20. stoletja«. V Knjižnici Laško smo pripravili razstavo Toporišičevih del in del, ki govore o njem, ter zgodovinski pregled slovnic, slovarjev in jezikovnih priročnikov, ki so nam v pomoč pri vsakdanjem komuniciranju. Na razstavi si lahko ogledate nekatere starejše slovenske slovnice, različne izdaje slovenskega pravopisa in slovarje (Pleterš-nikov, Glonarjev, SSKJ, etimološki itd.). Predstavili smo življenje, delo in pomen dr. Jožeta Toporišiča, njegova dela Slovenska slovnica, Nova slovenska skladnja in Enciklopedija slovenskega jezika in nekatera druga ter zbrana dela jezikoslovcev Škrabca in Breznika, ki jih je uredil. Nekaj pozornosti smo namenili tudi rojaku, dr. jezikoslovja, univ. prof. Tomu Korošcu in nekaterim njegovim delom, zlasti s področja stilistike in slovarjev, ter raziskovanju laškega govora in krajevnih imen našega območja (dr. Korošec) in šentrupertskega govora (dr. Zinka Zorko). Razstavljeni so še pravopisni priročniki in monografije z jezikoslovnimi razpravami ter predstavljeni spletni portali, ki so nam v pomoč pri ugotavljanju pravilnosti besedil in spoznavanju zakonitosti jezika, besedišča, pravilne rabe sklonov (Fran, Besana Amebis, Korpus Gigafida in Šuss). Dr. Toporišič je slovenski knjižni jezik dvignil na visok znanstveni nivo. Iskreno vabljeni k ogledu njegovih del in del drugih jezikoslovcev, ki so pomembno ustvarjali podobo našega jezika. Prav tako pa tudi posezite po priročnikih, s katerimi lahko izboljšamo naše sporočanje. Gabrijela Pirš In memoriam: Aleš Debeljak [1961-2016]_ 28. januarja je v 55. letu umrl slovenski pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor dr. Aleš Debeljak. V laški knjižnici smo imeli z njim dva večera. Leta 1993 se je kot »človek potovanj«, razpet med domom in svetom, ravno vrnil z doktorskega študija v Ameriki. (Priložena je fotografija s tega večera v knjižnici.) Takrat se je med gostom in zelo številno publiko razvil živahen pogovor. Leta 2003 pa smo prisluhnili Debeljakove-mu predavanju o slovenski kulturi na pragu 20. stoletja. Seznanil nas je s temami, ki jih je razvijal v esejih, nastalih v dese- tletju po osamosvojitvi in objavljenih v knjigi Lanski sneg. Kot lahko preberemo na spletni strani Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, so Debeljakovo raziskovalno interesno področje predstavljale zgodovinske avantgarde, modernizem in institucija umetnosti v 20. stoletju. »Kot predavatelja in raziskovalca so ga odlikovali zlasti analitična iskrivost, izjemen nastop, izbrušen jezik ter prisrčen odnos do sodelavcev.« S svojim esejističnim delom je bil dr. Debeljak med uveljavitelji postmoder-nizma pri nas. Veliko se je posvečal pisanju člankov in kolumn, raziskovanju slovenske književnosti in literarni kritiki. Bil je eden najbolj prevajanih in pro-nicljivih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov. »Publicistka Manca Košir je dejala, da je Slovenija izgubila velik um, saj je bil De-beljak po njenih besedah intelektualec pravega razsvetljenskega kova, velik pesnik, pedagog ter premišljevalec sveta in Evrope.« (MMC RTV SLO) Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado. »Biti državljan ne pa pripadnik etnično ekskluzivne plemenske združbe ali tran-snacionalnega potrošniškega plemena, pomeni vzdrževati in razvijati to protislovno etično zavest spoštovanja in kritične odgovornosti do temeljev, na katerih je zrasla slovenska država. Ti temelji so brez dvoma kulturni, ne glede na to, kako ta trditev vedno slabše kotira na borzah javne popularnosti. Brez zavesti o vpetosti v mreže kulturne tradicije je pojem državljana, sicer plemenita, a prazna fraza. Vendar pa po drugi strani samo ozaveščeni državljan sploh lahko vidi, kako na nobenih glinenih tablicah novega svetovnega reda ni napisano, da bo sedanja slovenska država trajala večno. Le državljan lahko tudi razume, da države navsezadnje nismo ustvarili zato, da bi lahko lažje in več trošili, ampak da bi lahko bolj polno in smiselno bivali.« Odlomek iz Debeljakove knjige Lanski sneg 25 kultura Lucija Krašovec_ PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA V OPERI Glasbeno pot je Lucija Krašovec začela v Glasbeni šoli Laško, kjer je šolanje zaključila pri predmetu kitara, nato pa se je v srednji šoli pridružila Dekliškemu pevskemu zboru Gimnazije Celje Center. Ob študiju razrednega pouka v Mariboru je pod mentorstvom mag. Aleša Marčiča nadaljevala s solopetjem na Glasbeni in baletni šoli AMS Maribor. Mlada sopranistka je svoje petje izpopolnjevala pri svetovno uveljavljenih umetnikih, kot so Alessandro Svab, Marcos Fink, Medea Iassonidi, Karlheinz Donauer. Trenutno z izpopolnjevanjem nadaljuje pri priznani slovenski sopranistki Andreji Zakonjšek Krt. že vrsto let sodeluje z opernim zborom Slovenskega narodnega gledališča Maribor (SNG Maribor), kjer je od leta 2013 tudi zaposlena. 23. decembra je Lucija skupaj z Ingo Ulokino na violini, Vladimirjem Mlinaricem na klavirju in tenoristom Blažem Gantarjem stopila na oder Kulturnega centra Laško. Gala komorni novoletni koncert so sestavljali vokalni in instrumentalni biseri iz zakladnice komorne glasbe ter operne in operetne arije. Leta 2013 je v okviru SNG Maribor sodelovala v otroški operi Kdor upa ne odneha, s katero so gostovali v Novem mestu in Trstu. V letu 2014 je s SNG Maribor kar dvakrat gostovala na Japonskem. V sklopu Papa-genovega festivala je sodelovala v otroški operi Janko in Metka z vlogama palček Zaspanček in palček Rosnik ter v otroški operi Čarobna piščal z vlogo Papagene. Sodelovala je na Festivalu Maribor 2014, kjer je kot solistka nastopila na koncertu Ukradeno. Redno sodeluje tudi s Komornim zborom Hugo Wolf, vse od ustanovitve leta 2010. Pojete že od nekdaj. Kdaj je preskočila tista iskrica z opernim petjem? Kaj vas je prepričalo, da ste zapluli v te vode? Res je, pojem že od mladih nog. Klasično petje me je začaralo v zadnjem letniku srednje šole, kjer smo se dijakinje Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje Center, pod takratnim vodstvom Barba- re Arlič, intenzivno pripravljale na mednarodno tekmovanje. Takrat smo se dijakinje prvič seznanile z vokalno tehniko, ki jo je vodila takrat še študentka, danes pa ena izmed najuspešnejših sopranistk v Sloveniji, Urška Arlič Gololičič. Umetnost obvladovanja vokala me je prevzela. Kot mlade deklice smo bile nad njenim glasom, napotki in didaktičnimi prijemi zares navdušene. Takrat se je rodila moja pevska radovednost in zares velika motivacija. Zato sem se leto kasneje ob študiju na Pedagoški fakluteti v Mariboru vpisala še na glasbeno šolo, predmet solopetje v razred Aleša Marčiča, mag. art. Kaj vam je pri opernem petju najbolj všeč? Jakost tona in široke možnosti, ki jih daje obvladovanje vokala, in seveda čudovita glasba, polna čustev, ki jo imamo priložnost izvajati v tej glasbeni smeri. Kako je prišlo do sodelovanja s SNG Maribor? Kakšna je tam vaša vloga? Že kot mala deklica sem rada hodila v gledališče. Poklic opernega pevca se mi je vedno zdel lep. Tako sem po nekaj letih razvoja svojega glasu, z željo po pridobivanju znanja in novih izkušenj, opravila avdicijo za sopran v opernem zboru pri operi Moč usode. To je bila prva opera, v kateri sem sodelovala. Za tem sem vsako leto sodelovala v predstavah, kjer so potrebovali dodatne pevce, dokler nisem leta 2013 opravila avdicije za delovno mesto Pevka v opernem in koncertnem zboru. Tako sem postala redna članica opernega zbora SNG Maribor. Katera skladba vam je v karieri predstavljala največji izziv in zakaj? To je zelo težko vprašanje. Vsaka nova skladba ali arija predstavlja nov, večji izziv tako vokalno kot interpretativno. Trenutno mi izziv predstavljajo samospevi skladatelja Huga Wolfa, s katerimi se bom predstavila v sklopu koncerta ob 155. obletnici rojstva Huga Wolfa 13. decembra v Kazinski dvorani SNG Maribor. Kar se zborovstva tiče je do sedaj zame najtežje delo Polish Requiem, ki ga je napisal veliki poljski še živeči skladatelj Krzysztof Penderecki. Izvajali smo ga letošnjega junija v Cankarjevem domu s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, dirigiral pa nam je skladatelj sam. Poleg talenta in posluha, kaj še potrebuje operni pevec? Moj profesor Aleš Marčič je vedno govoril, da talent predstavlja samo deset procentov, vse ostalo pa je trdo delo. Kako dolgo potrebuje operni pevec, da doseže svoj maksimum glede kakovosti petja? To je zelo relativno. Vsak se razvija v svojem tempu. Zdi se mi pomembno, da nikoli ne odnehaš z učenjem, raziskovanjem in z iskanjem novih izzivov. Izvajanje katere opere vam je najbližje? Katero pa želite nekoč zapeti? Kjub temu, da smo opero Carmen samo na gostovanju Japonskem izvedli več kot dvajsetkrat, se je nekako ne morem naveličati. Še vedno mi požene mravljince po telesu. Se pa zelo veselim februarske premiere opere Turandot, kjer imam manjši solo in bo zato zame nekaj posebnega. Ste kdaj razmišljali o kakšni drugačni poklicni poti? Sicer sem profesorica razrednega pouka, ki se mi še vedno zdi zelo lep poklic, ampak trenutno je moje srce v operi. Poleg opere, katera zvrst glasbe vam je najbližje? Kakšno glasbo najraje poslušate, ko prižgete radio? Kadar imamo veliko vaj sem doma najbolj srečna v tišini. Sicer pa poleg klasike rada poslušam od rocka, popa do keltske in ambientalne glasbe. N. K. 26 kultura Jožica Soko, dobitnica visokega državnega odlikovanja_ POKLON USTVARJALKI, POKLON GLASBI Učiteljica glasbe in zborovodkinja Jožica Soko je vodila številne pevske sestave - od otroških in mladinskih pevskih zborov do vokalnih skupin, kot sta Kompolčani in Vodomke - ter z njimi na tekmovanjih in pevskih revijah dosegala najvišja priznanja. Prepevala in igrala na harmoniko je že v otroških letih, kasneje pa je pela v več pevskih zborih, med drugim v Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič. Kot učiteljica je delala na osnovnih šolah v Odrancih, Vidmu pri Ptuju in Celju, svojo poklicno pot pa je sklenila s sedemletnim službovanjem v Berlinu, kjer je poleg poučevanja slovenščine z otroki in odraslimi pripravljala nastope na prireditvah Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Slovenija. Hkrati je v goste vabila slovenske umetnike in tako veliko prispevala h kulturnemu utripu v Berlinu. Številne zasluge ima tudi za plodno sodelovanje med slovenskimi in češkimi zbori. S svojim delom in uspehi si je pridobila ugled izjemne in spoštovane pedagoške osebnosti. Tudi kot upokojenka rada uči nadarjene in prizadevne pevce, pomaga pa tudi pri organizaciji pevskih prireditev. Zdaj pripravlja jubilejni koncert ob 60-letnici svojega delovanja in ustvarjanja. (povzeto po obrazložitvi k priznanju) Boža Herek Šestdeset let je že kar spodobno obdobje - ko si človek naloži šesti križ, je že dodobra moder, saj ga je življenje že precej izučilo. In kaj šele vsega se človek nauči, če nekaj dela toliko časa!? Zelo natančen odgovor lahko da Jožica Soko, učiteljica glasbe in zborovodkinja, ki Manuella Brečko SE NE DA TEKMOVATI! O Evrosongu v našem prostoru številni nimajo dobrega mnenja, saj tam veljajo povsem drugi kriteriji kot tisti, kdo bo lepše zapel pesem, s katero se predstavlja tam. No, Slovenija na tem festivalu še vseeno vztraja. Na letošnjem predizboru za Evrosong, na Emi, se bo predstavilo deset finalistov, med temi je tudi Laščanka Manuella Brečko, ki bo merila moči v sicer hudi konkurenci Regine in Nuše Derende. Pred Emo je čas za kratek pogovor z njo. V kakšnih okoliščinah je nastala finalna skladba? To je zelo zanimiva zgodba - oba, jaz in moj fant (Marjan Hvala, op. p.), imava v sebi velik dar za ustvarjanje skladb, ampak v treh letih, odkar živiva skupaj, še nisva ustvarjala skupaj. Potem pa je bil lani novembra en lep dan - sedla sva skupaj, on za svojo klaviaturo in jaz za svojo, je svoje življenje posvetila glasbi. Letos maja bo minilo okroglih 60 let, kar je začela in ob tej imenitni obletnici si je prislužila tudi državno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, srebrno plaketo. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, kaj ji takšno priznanje pomeni. »Moram reči, da sem počaščena ob prejemu tega priznanja! Gre za visoko priznanje osrednje državne kulturne ustanove za ljubiteljsko dejavnost,« nasmejano pove gospa Jožica. »Takoj pa moram povedati, da si tega priznanja sama ne zaslužim, zaslužijo si ga tudi moji pridni, prizadevni pevci,« še doda. »Sem pa tudi vesela, da sem videla, kakšno slovesnost pripravijo v Ljubljani, na Ljubljanskem gradu, ko to priznanje podeljujejo. To je pa odlično. Hvala bogu, da sem to doživela v zrelih letih. Nisem si mislila, da je to na taki višini in da pride toliko ljudi! Res sem ponosna. In koliko čestitk dobivam! Mislim, da so ponosni tudi moji pevci. Saj so lahko: zborovodja brez zbora ni nič in tudi zbor brez dobrega zborovodje ne obstaja, če hoče doseči nek soliden nivo. Gre za simbiozo, brez katere ni uspeha,« pristavi gospa Jožica. v roke pa sem vzela še kitaro in začela sva ustvarjati. Delo je bilo pravi užitek, kot bi prišla neka energija od zgoraj, kar sestavljalo se je in skladba je bila v dveh dneh končana. No, pesem sva naredila za moj album, ker sem se zdaj dokončno odločila, da ga bom posnela (želim si, da bi vseboval vsaj ducat pesmi); skladbo sva torej naredila za album in hkrati prišla na idejo, da je odlična skladba za Evrosong. Tako sva se odločila, da jo prijaviva na Emo in bila izbrana! Avtorja skladbe sta torej vidva? Tako je, delala sva skupaj. Marjan je postavljal harmonije, jaz sem pela melodijo, tekst pa je napisal odličen teksto-pisec in zdaj že tudi najin prijatelj Leon Oblak, ki je, kot je znano, napisal veliko odličnih besedil na slovenski sceni (med drugim tudi skladbo Tini Maze My way is my decision). Moja skladba je napi- sana v angleščini in tudi odpela jo bom v tem jeziku. Rada bi ustvarjala za širšo množico ljudi, da se ne omejim samo na Slovenijo. Seveda, moji Slovenci ste prvi, meni najljubši, ampak tako dajem možnost tudi vsem ostalim, ki bi jim pesem bila všeč. ŽIVLJENJE JE RDEČE IN MODRO, Z GLASBO PA L1U9J1 27 kultura Pesem bomo pred izborom seveda slišali, ampak za prvo radovednost, o čem govori? Skladbica govori o tem, kako starejši fant želi spremeniti dekle, torej (v tem primeru) mene. Na meni mu ni všeč čisto vse, čeprav me ima rad. Sama še nisem dovolj močna in se temu prepustim ter vse bolj podlegam njegovim čarom, dokler ne ugotovim, da sem dovolj močna, da mi tega pač ni treba in da potrebujem pravo ljubezen. Govori o žalostnem stanju v zvezi, kar ponazarja modra barva (blue), rdeča (red) pa pomeni ljubezen. Potem se sprašujem, kako naj pomešam te dobre in slabe dneve, ali ga naj pustim ali naj bom še z njim. Na koncu se odločim, da bom sama in da bom uživala življenje, se sprostila in našla pravo lju- bezen. Če poenostavim, blue so žalostni trenutki, red so veseli trenutki; na koncu on ostane žalosten, jaz pa vesela. Deset finalistov vas je, med drugim Nuša Derenda in Regina, ki sta obe že nastopili na Evrosongu, ampak Manuel-la bo pa zmagala, ne? To se sliši super! Je pa res, da nikogar iz te deveterice ne jemljem kot konkurenco. Pa ne zato, ker bi bila tako prepričana vase, ampak ker vem, da se z glasbo ne da tekmovati. Prepričana sem, da bo zmagala tista skladba, ki bo najbolj izstopala, ki bo najbolj primerna, kjer bo tudi nastop izvajalca najboljši. Ker drugače ne more biti. Katera bo, bomo pa videli. Pri izboru lahko tudi pomagamo, na kakšen način in kako? Tisti večer bo strokovna komisija izbrala dva finalista in med tistima dvema boste potem izbirali gledalci, vaša beseda bo zadnja; in če mi uspe, se pa res priporočam za glasove! P. S. Skladba z naslovom Blue and red je -tako Manuella - bomba! In tudi njena obleka za ta nastop, je rekla čisto po tiho, bo bomba - v stilu barv, ki jih pesmica obravnava, pa še ene, ki bi ji pritikala ... (Pšt! Res ne smemo na glas!); pripisati velja samo še to, da bomo zadnjo soboto v februarju vsi stiskali pesti za Manuello in pritiskali tisto telefonsko številko, ki bo njena. Pa ne bomo nič oklevali in že zdaj recimo: srečno pot, Manuella, na Švedsko! Boža Herek BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT LAŠKE PIHALNE GODBE IN MAŽORET V nedeljo, 27. 12., se je v dvorani Tri lilije odvijal že 43. božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe in mažoret. Pod taktirko Gašperja Salobirja in budnim očesom Sabine Seme smo godbeniki in mažorete občinstvu postregli s pestrim repertuarjem. Uvodne minute koncerta so preplavile melodije skladb Ammerland, Candide Overture in Jericho. Vzdušje so popestrili zvoki Star Wars Sage, ki so nas ob slikah Borisa Vrabca popeljali po skritih kotičkih našega lepega mesteca. Koncert so v posebno dimenzijo postavile tudi laške mažorete, ki so letos na evropskem prvenstvu dosegle odlično 5. mesto. Ob zvokih Euphorije, Show Musica in Disco Inferna so se tako predstavile z novo predvodnico, prav tako pa so oder in srca gledalcev prvič osvojile tudi njihove najmlajše predstavnice. Bistvo letošnjega koncerta pa nista bila le glasba in ples. Pomembno je, da kot umetniki med seboj stkemo vezi, saj sta glasba in ples tista, ki rušita prepreke in gradita mostove. Ključna misel koncerta je bila letos medsebojna povezanost, saj so se nastopajočim prvič na odru božič-no-novoletnega koncerta pridružili tudi pevci in pevke združenih pevskih zborov občine Laško. Skupaj z godbeniki so se nam predstavili v skladbah Tih večer, Conques of Paradise in Va, Pensiero (zbor sužnjev iz opere Nabucco). Ubrani glasovi pevcev in melodije godbenih korpusov, ki so se jim pridružili plesni gibi mažoret, so nam tako dokazali, da sta glasba in ples tista, ki lahko premostita vse ovire. Umetnost sama po sebi je dar, ki ga s takim veseljem podarjamo vam, ki nas vedno znova nagradite z bučnim aplavzom.Tako številčen obisk, ki vsako leto napolni dvorano do zadnjega kotička, nam namreč potrjuje, da trud in garanje nista zaman. Dajete nam potrditev, da delamo dobro, saj si igranja na takem nivoju želimo tudi v naprej. Vaša podpora in vzpodbuda ter naša glasba so tisto pravo, kar občino povezuje, družabni dogodki in veselje ob srečevanju ljudi pa med nami vsemi odraža posebno in cenjeno vrednoto. Vezi, ki jih stkemo med seboj, tvorijo spomine, glasba pa je tista, ki jih ohranja večne. Trudili se bomo, da bomo skupaj z vami ohranjali glasbo in ples ter s svojimi nastopi stkali vezi in spomine. Špela Medvešek Foto: Rok Deželak MePZ ZM Miklavžev koncert v Zidanem Mostu Zapojmopesem ... Pesem iz srca ... je bilo zapisano na vabilu na 6. Miklavžev koncert Društva mešani pevski zbor SPEV Zidani Most. Prireditev se je odvijala prav na Miklavžev večer, 5. decembra 2015, na odru Doma svobode Zidani Most. V uvodu našega koncerta je bilo takole povedano: »Prelep bo spev nocojšnjega večera, ko pesem dneva vsepovsod zamira, ko lučke v očeh otrok iskrijo, a v nas spomine davne obudijo ...« Tako kot vsako leto smo Spevovci tudi v letu 2015 z Miklavževim koncertom pripravili prijeten večer, s katerim smo poslušalcem pričarali vstop v praznični december z različnimi zvrstmi pesmi. V prvem sklopu programa smo se s pesmima Dekletom in Kumej sem stopov v te osemneste let želeli spomniti Radovana Gobca in na njegovo delovanje v naši občini Laško. V želji, da ne bi šle prehitro v pozabo, so sledile ljudske pesmi, ki vedno ganejo in marsikoga spomnijo na mladostniške dni. Spominu na glasbenega velikana Slavka Avsenika je bila namenjena pesem V gozdni samoti. Na koncu so sledile pesmi, ki opevajo ljubezen, domovino, kraj, domačijo: Kaj je ljubezen, Tam, kjer sem doma, Ti dvigaš me. V naš program koncerta smo vključili same domače izvajalce »Zidanmoščane«. Naša osnovnošolca sta nam s pesmijo in kultura spremljavo na kitaro pričarala uvod v glasbeno doživetje večera. Mladi iz gledališke skupine KUD Svoboda Zidani Most so nam prebrali Pisma Miklavžu in zaigrali Prigode na vlaku ter nas prijetno nasmejali. Našemu koncertu je čar s prijetnimi besedami dodala povezovalka, članica KUD Zidani Most. Hvala vsem in vsakemu posebej za lepo doživeto kulturno prireditev v Zidanem Mostu. Takole je zvenelo ob zaključku našega koncerta: »Zapojmo pesem, kot le mladost jo zna. Zapojmo pesem iz polnega srca.« Mi smo se imeli lepo, pa vi ... Damjana Kjučevšek KD PREŽIHOV VORANC Božiček v Jurkloštru_ Vsako leto znova nam v veselem decembru srce bije bolj veselo in čas teče hitreje. Vse od obiska Miklavža smo mladi, pa tudi nekoliko manj mladi po letih, v pričakovanju Božička. Tudi letos se nam ni izneveril, ko nas je, čeprav ni bilo snega, obiskal na dvorišču kartuzi-je. V pravljično doživetje nas je popeljalo gledališče Makarenko, ki je poleg zabave malce doprineslo tudi k vzgoji naših najmlajših. Kljub uživanju v predstavi je za čarobnost in navdušenje poskrbel še Božiček, ki se je, tako kot večino let do zdaj, pripeljal na vozu, v katerega sta bila vprežena dva iskra konja. Ni bilo časa za občutek mraza, saj nas je grela misel, da Božiček prihaja s čudovitimi darili. In res je bilo tako. Več kot šestdeset parov otroških oči je bilo s svojim žarom čudovita zahvala za ves trud, ki so ga Božiček in njegovi pomočniki vložili v pripravo te praznične prireditve. Poleg gospoda Hli-ša, Gunzeka, Hrastnika in Gračnerja, je za vse najbolj zaslužna gospa Darja Hor-jak, ki ji ne zmanjka idej in volje za izpeljavo prireditve, čeprav pri organizaciji sodeluje od vsega začetka. Za poln Bo- žičkov koš pa so poleg staršev poskrbeli: Krajevna skupnost Jurklošter, Občina Laško, Ferdinand Hercog, s. p., Gozdno gospodarstvo Celje, d. o. o., Marko Lesi-čar, s. p., VERMINA, d. o. o., Asfalt Kovač, d. o. o., Vinko Kozmus, s. p., EEA Medved, d. o. o., Veterina Jagodič, d. o. o., ENER - PRO, d. o. o., Rado Vidmar, s. p., GMI, d. o. o., Thermana Laško, d. o. o., in Mitja Moškotevc, s. p.. Vsem iskrena hvala. Božič in čarobnost praznikov je minila. Nas in vse vas pa naj v letu do nove prireditve greje in osrečuje misel, da nam je v Jurkloštru lepo tudi zaradi takšnih dogodkov. Verjamem, da bo leto hitro minilo in da se bomo tudi med letom družili in srečevali na različnih prireditvah, na katere ste že v naprej lepo vabljeni. Magdalena Stopinšek, predsednica KD Prežihov Voranc KUD SVOBODA Veseli december Tudi letos smo v decembru v KUD Svoboda Zidani Most pripravili igrico in darila za otroke. Pred davnimi časi je bila globoko v gozdu skrita vas, kjer so živela majcena bitja, imenovala so se Smrkci. Bila so dobra bitja, skupina malih, modrih, izmišljenih bitij, ki živijo v gozdu. In kaj vse znajo ti Smrkci? En delček njihovega dela je za vse otroke KS Zidani Most pripravila mladinska skupina KUD Svoboda Zidani Most. A gledalci v dvorani so spoznali, da naši mali Smrkci niso brez skrbi, saj nanje ves čas preži zlobni Gargamel s kosmatinastim pajdašem Azraelom in čarovnico Nosato. A kljub pretečim nevarnostim se Smrkci prav nič ne bojijo in družno Gar-gamelu, Azraelu in Nosati fige molijo. Da pa je bilo veselje še bolj popolno, sta otroke obiskala in razveselila dedek Mraz in Božiček. In kaj prineseta? Darila, seveda. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki ste nam pomagali - Občini blli^i1 29 kultura Laško, KS Zidani Most, Komunali Laško, Sadjarstvu Aškerc - Globoko, Aban- ki Ljubljana, d. o. o., ter podjetjem Apnenec Zidani Most, Baron Company, d. o. o., M&M International Radeče, Rafael, Birgit, d. o. o., Verbena, d. o. o., in Kookaburra. Prvič sta pod mentorstvom Maje Do-brotinšek skupaj zaigrala tudi Sara Babič in Lovro Ključevšek (GŠ Laško - Radeče). Posebna zahvala pa vsem posameznikom, ki so s svojim delom in časom omogočili izvedbo projekta. Anita Jazbec, KUD Svoboda Zidani Most KD RIMLJAN RIMSKE TOPLICE Mesec december je bil za naše društvo zelo uspešen. 5. decembra, v večernih urah, nas je v Šmarjeti pri cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah obiskal Miklavž. Spremljali so ga angelčki in parkeljni, ki so s seboj prinesli veliko daril za pridne otroke. V zahvalo so mu otroci zapeli pesem in mu podarili risbico, ki so jo naredili sami. Prav lepo je bilo videti nasmejana lička otrok, za kar se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki ste nam pomagali pri organizaciji dogodka. I* t ^ k V parku pri Purgu, ki se nahaja ob cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah, smo 24. decembra že desetič uprizorili žive jaslice. Zgodba govori o prihodu Marije in Jožefa v Betlehem. V lesenem hlevčku, poleg ovčk in kozic, v toploti ognja in pastirjev se rodi dete - Jezus. Iz daljav ga pridejo počastit celo sveti trije kralji, ki novico prenesejo naprej. Naš dogodek so še polepšali gostje Rimskih term, ki so v sprevodu z baklami prišli od zdravilišča na našo predstavo in nato k polnoč-nici. Bili so veseli in hkrati presenečeni, da lahko v malem kraju, kot so Rimske Toplice, doživijo tako lep večer. 26. decembra smo se predstavili na stojnici prireditve Veseli december. Skupina Rimski ljudski pevci in godci, ki deluje po našim okriljem, je zapela nekaj starih ljudskih pesmi in zaigrala na stare nenavadne instrumente. Bilo je veselo in nepozabno. Leto je naokoli in tudi prebivalci Rimskih Toplic si želimo lep zaključek. 30. decembra smo v sodelovanju z drugimi društvi v Rimskih Toplicah v slovo od starega leta organizirali prireditev z naslovom Minilo je leto 2015. Nastopili so Rimski ljudski pevci in godci, Moški pevski zbor Miklavž, Cerkveni mešani pevski zbor Rimske Toplice, Pevski zbor KD Anton Aškerc, Trio Rožej, Katja Lipov-šek, Lucija Gartner in Janja Brlec. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez in podžupan Občine Laško Jože Senica, ki sta vsem zaželela veliko zdravja, sreče in medsebojnega razumevanje in da bi bila večnamenska dvorana v gasilskem domu vedno tako polna, kot je bila ta večer. Večer smo zaključili s penino, ob glasbi no-vopečene skupine Dobrovoljci pa smo se veselo zavrteli. Leto 2015 je bilo za KD Rimljan zelo uspešno, za kar se zahvaljujem vsem članom društva, ki so svoj prosti čas posvetili našemu delovanju. Zahvala tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli pri naših prireditvah, saj nam je bilo v veselje delovati z vami. Vsem želimo veliko zdravja, sreče, ljubezni, razumevanja, topline in lepih pesmi, ki naj vam božajo ranljiva srca. Daniel Pavčnik, predsednik KD Rimljan ... ZA PRIJATELJE SI VZAMEMO ČAS TUDI LIKOVNIKI ..._ In tako smo tudi storili ob častitljivem jubileju našega dolgoletnega člana Franeka Markoška. Veseli smo, da je njegova življenjska pot vpeta tudi v naše društvo, saj ga neizmerno cenimo - ne samo kot slikarja in glasbenika, ampak tudi kot dobrega prijatelja. Z lepo pesmijo iz njemu ljubega inštrumenta smo mu polepšali praznik, vendar brez pomoči Marka Razborška nam nikakor nebi uspelo. Marko, hvala! Bilo je lepo, saj nismo mogli skriti solz sreče in veselja. FRANEK, želimo ti še veliko zdravja, lepih slik in prijetnih melodij! VSE NAJBOLJŠE - tvoji likovniki! Likovno društvo Laško 30 kultura KUD ŠENTRUPERT Štefanovo v Šentrupertu_ Kulturno umetniško društvo že nekaj let 26. decembra pripravlja kulturno prireditev, ki je namenjena predvsem povezovanju in druženju krajanov, s prireditvijo pa počastimo tudi dan samostojnosti in enotnosti. K sodelovanju povabimo vsa društva, ki delujejo v kraju, skupine in posameznike, ki so dejavni na kulturnem področju. V programu so sodelovali: Mešani pevski zbor Šentrupert, Moška pevska skupina Šentrupert, Inštrumentalno-vokal-na skupina Cvirnova nit ter sestri Maja KD OFIROVCI IN KOLEDNIKI LAŠKO Naših deset let_ Lansko leto je preteklo deset let, odkar je prvič zadonela koledniška pesem. (Iz daljnega kraja smo voščit prišli, da v letu bi novem prav srečni bili.) Iz ust laških ko-lednikov. Pred desetimi leti je moj dober prijatelj Jože Rezec dal pobudo, da bi obnovili koledovanje. Pohitel sem v Knjižnico Laško po Kuretovo knjigo Praznično KULTURNI DOGODEK V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE_ 1. februarja so v Osrednji knjižnici Celje odprli razstavo MIHA MALEŠ, SLIKAJOČI PESNIK, ki bo na ogled ves mesec februar. Razstava se je osredotočila na umetnikove ilustracije Machove pesnitve Maj, ki so predstavljene v izvirnih risbah, linorezih in gravurah. Izbrana dela odlikujejo Maleševa vselej prepoznavna elegantna in lahkotna linija po eni ter dramatična črno-bela nasprotja po drugi strani. Izvirnikom je v vitrinah dodano še knjižno gradivo in revije ter grafične mape, ki jih je Maleš izdal v svoji Bibli- in Nina Videc iz Male Breze, ki sta zaigrali na citre in prečno flavto. Iz kulturne sekcije Strelske družine Male Breze so se predstavili Fušarji, mlada muzikanta Larisa in Amadej Kolarec sta program popestrila z dvema skladbama, mlada pesnica Eva Kodrin se je predstavila z dvema pesmima. Za smeh so poskrbeli člani dramske skupine iz KUD Šentru-pert, ki so pripravili skeč z naslovom »Pri advokatu«, v goste pa so prišli tudi harmonikarji iz KD Dobje. Obiskovalci so telovadnico podružnične osnovne šole dodobra napolnili. Kulturno umetniško društvo Šentrupert se vsem nastopajočim iskreno zahvaljuje. Za pomoč pri izvedbi prireditve se zah- leto Slovencev, iz katere smo črpali znanje, saj se je vedenje o koledovanju med ljudmi že izgubilo. K sodelovanju sva povabila še Jožeta Zupanca in Ivana Vidca. Tako smo prvič v novejši zgodovini za novo leto 2005 uprizorili koledovanje pri Mariji in Silvu Tovorniku na Velikih Gorelcah v šentlenartski fari. Še isto koledniško sezono smo šli čez meje naše fare in koledovali v Šentrupertu, Kalobju in Dobju. Naslednjo koledniško sezono sem običaj koledovanja prinesel v naše kulturno društvo, kjer smo ga s člani skupaj izpili in dogradili. Najbolj prijetno je koledo-vati pri kmečkih družinah, kjer običajno v sožitju živijo tri generacije, kjer najprej voščimo najstarejšim zdravja in jim za-želimo, da bi še dolgo lahko uživali svoj zasluženi pokoj. Mladim zakoncem za-želimo mnogo ljubezni in medsebojnega spoštovanja, da bi imeli srečno roko pri vzgoji svojih otrok in da bi bili njihovi otroci vedno v ponos njim in naši lepi domovini Sloveniji. Najmlajšim pa voščimo, da bi prišli do svojega zaželenega poklica, ofilski založbi. Vse gradivo za razstavo je posredovala umetnikova hči in skrbna varuhinja umetnikove zapuščine, go- Interpretatorkipesnitve Maj, Maruša Grešak in Vladimira Butolen, pred razstavo grafik Mihe Maleša. fJlirVn valjujemo Občini Laško, Društvu ŠMOCL in Krajevni skupnosti Šentrupert. Po prireditvi je sledilo prijetno druženje. Srečanje smo zaokrožili z željo, da se čez eno leto spet srečamo na prireditvi Štefanovo v Šentrupertu. Marjeta Ferlež Foto: Janez Pertinač da bi tudi oni imeli srečno roko pri izbiri svojega življenjskega sopotnika/sopotnice in da bi nekoč rojevali nam tako drage potomce, da bo tukaj, kjer živimo danes, še živel naš rod, rod Slovencev, da bi se tukaj še slišala naša klena slovenska beseda in da bi še donela naša lepa slovenska pesem. S tem voščilom smo prepotovali našo lepo domovino Slovenijo, pokukali pa smo tudi že čez naše meje k sosedom. Na sliki smo koledniki pri družini Deželak v Mulenci, kjer se je gospodinja, spoštovana gospa Marjanca, spomnila, da že desetič koledujemo pri njih. Počastila nas je s čudovito pogačo, za kar smo ji seveda iz srca hvaležni. Prav tako se s hvaležnostjo spominjamo in se zahvaljujemo vsem tistim številnim družinam in organizacijam, ki so nas v vseh teh letih vabile na koledovanje ter nas lepo in spoštljivo sprejele. Hvala. Če Bog da zdravja, bomo ta prijetni običaj še nadaljevali. Valentin Deželak spa Travica Maleš Grešak. O umetniku je na otvoritvi spregovorila kustosinja Breda Ilich Klančnik, program pa je s svojim nastopom dopolnila vokalno-instrumen-talna skupina Kitarakon iz Vojnika. Lepo so odzvanjali tudi Machovi verzi, ki sta jih z občutkom interpretirali Vladimira Butolen v češčini in Maruša Grešak v slovenskem prevodu. Otvoritveni slovesnosti je sledilo še predavanje o »slikajočem« pesniku v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Obe prireditvi sta bili lep uvod v praznovanj e slovenskega kulturnega praznika. Nataša Grešak 31 JASLICE Mali Tadej in dve simpatični oslički Med kraji, kjer so božično skrivnost lahko podoživljali gledalci pred živimi nastopajočimi, je bilo lani tudi Laško. Zadnja leta se skuša župnija o božiču veseliti ob družini, ki je v tem letu sprejela novo življenje in ji zdravstveni ter drugi razlogi omogočajo, da se druži z drugimi. Lanski božič je tako nastopila družina Renko: mamica Katja, v vlogi Jezuščka je bil nekajmesečni dojenček Tadej, pa očka Andrej in starejša fanta Jakob in Simon. Malega Tadeja ni zeblo, ker je bil dobro zavit in zaščiten pred mrazom, ki ga tudi ni bilo. Prej nasprotno, božični dan je bil sončen in za decembrsko dopoldne kar preveč topel. Kot pripovedovalec, ki je prebiral božično zgodbo, je nastopil Martin Hrastnik. Za pravo vzdušje sta poskrbeli tudi dve simpatični živi oslički. Njuni skrbniki Haleževi so ju posodili za nastop in svoje poslanstvo sta zelo dobro opravili. V času, ko nas obsipavajo Božički z vseh koncev in krajev, je taka iskrena in topla družinska pripoved še kako na mestu. Nič zlaganega ni bilo - večja dva fantiča sta nagajivo kazala občinstvu, kaj znata, mlajši je bil v varnem naročju svoje mamice, ki ga je ljubeče stiskala k sebi. Oče pa je le tu in tam bolj strogo pogledal, če je vse na mestu. Nam je v teh konfuznih časih treba o božiču še kakšno drugo sporočilo? Živeti se splača, pa če je še tako hudo. Rojeni pa smo na ta svet, ker imamo tu neko poslanstvo, ki ga mora vsak od nas opraviti - kadar je lepo in tudi, ko pride kaj hujšega ... Jaslice, razstavljene v Jurkloštru_ Čeprav je svečnica že mimo in so jaslice že pospravljene na varno, je spomin na nedavno razstavo jaslic še kako živ. Tokratna razstava je bila zelo odmevna, dobro obiskana in zanimiva. Jasličarska dejavnost se je v Sloveniji v zadnjih letih namreč zelo razmahnila. Številni jasličarji svoje izdelke z veseljem in znanjem izdelajo, nekateri jih tudi radi razstavijo. Na razstavi v Jurkloštru je razstavljalo okrog 70 jasličarjev, bila pa je že dvanajsta po vrsti. Pobudnik te razstave je bil pater Karel Gržan, ki je v Jurkloštru pred leti služboval, že od prve razstave naprej pa tam sodeluje njen duhovni vodja Drago Kozinc (Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije), ki skrbi za vso logistiko. Vse jaslice na razstavni prostor pripelje in se zanje dogovori z jasličarji. V Jurkloštru je Slovenija v malem, razlaga Janko Cesar, prvi mož zavoda Odon iz Jurkloš-tra, ki poskrbi za to, da razstava dobi končno podobo, pri pripravi pa sodeluje skoraj vsa vas. Zelo radi pomagajo vsi krajani, ki dva, tri dni trdo delajo, da je razstava na koncu postavljena. V vseh letih se je v Jurkloštru zvrstilo že okrog sedemsto različnih jaslic, bolj ali manj znanih slovenskih jasličarjev, saj so tam razstavljene jaslice vsakokrat druge. Torej tistih, ki so bile tam letos, jih na prihodnji razstavi ne bo videti. Na tokratni razstavi jih je bilo kar precej takih, ki so bile narejene iz enega kosa lesa. Zgodovina si bo tokratno razstavo zapomnila po zelo lepem obisku in še po nečem: akad. kipar Jernej Mali je obljubil, da bo jaslice izdelal, pa je na dano besedo pozabil. Zadrego je zadnji hip rešil tako, da jih je naredil kar med malico. Če znaš, je narediti lepe jaslice res mala malica ... Šibje, koruzno ličje, les in pridne roke_ Dobra zamisel, pridne roke, malo vztrajnosti, nekaj večerov v dobri družbi, pa je rezultat. Jaslice, postavljene pred cerkvijo v Sedražu (sv. Jedrt nad Laškim), so rezultat takega početja. Zamisel, da bi naredili preproste jaslice, je vzklila pri Alešu Lukmarju, ki ima še vrsto idej, kako povezati ljudi ob petju in delu. Ena od teh zamisli je mešani pevski zbor s štirinajstimi pevkami in pevci, tudi otroci so vmes, druga pa so jaslice. Zanje je bil potreben le droben impulz. Želeli so jih izdelati iz povsem naravnih materialov, in sicer iz šibja (beke), krme, koruznega ličja in lesa. Odziv sokrajanov je bil zelo pozitiven -material je bil mimogrede na kupu, šibje pa so rade volje prispevali v sosednji vasi, ker ga v domači ni bilo dovolj. Niso sicer vedeli, ali jim bodo figurice uspele ali ne, so pa sklenili narediti najprej eno. Ker je bila ideja tako pozitivna in želja velika, niti pomisliti ni bilo treba, da bi ovčka, ki je nastala najprej, ne uspela. No, prva figurica je bila celo lepša, kot so mislili, in delo je steklo. Lesni hlevček s sveto družino je tako kazal imenitno podobo. Nepozabni so tisti večeri, ki so jih skupaj preživeli Sedražani, ki so pri jaslicah sodelovali. Kdor se je sam lotil izdelave jaslic ali česa podobnega in je k delu pritegnil še kakega soseda ali prijatelja ve, kako posebno doživetje je delati kaj v dobri družbi. Doživeti božič na tako lep in miren način pa je še res nekaj globokega in lepega. In delček tega posebnega je občutil tudi popotnik, ki se je ob teh tako posebnih jaslicah ustavil za hip, se umiril in se poklonil lepoti stvarstva. Misli Sedražanov pa zdaj iščejo ideje za cvetno nedeljo in ker jim pridnosti ne manjka, bo gotovo kaj videti . Boža Herek 32 sociala in humanitarna dejavnost 150-letnica Rdečega križa na Slovenskem_ Rdeči križ na Slovenskem deluje od leta 1866, ko je bilo na Kranjskem pod Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo »Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom«. 150-letnica pričetka delovanja te organizacije je priložnost za razmišljanje in učenje iz naših lepih ter pozitivnih dejanj in tudi za pogled v prihodnost. Zato bodo letos organizacije Rdečega križa na vseh nivojih organiziranja svoje dogodke in aktivnosti namenile obeleževanju tako lepe in častitljive obletnice. Banka Slovenije bo temu jubileju v čast med drugim izdala priložnostne kovance, in sicer zlatnik, srebrnik in zbirateljski dvokovinski kovanec, RTV Slovenija bo pripravila dokumentarni film, velik dogodek na državni ravni pa bo tudi svečana akademija z otvoritvijo evropskega tekmovanja najboljših ekip prve pomoči FACE. Na obeleževanje omenjenega dogodka se bomo zavzeto lotili tudi na lokalnem nivoju. Območni odbor je na svoji zadnji seji konec januarja potrdil okvirni predlog dogodkov in aktivnosti, svoje pa bodo zagotovo dodale še krajevne organizacije Rdečega križa ter delujoči krožki RK na večini šol laške in ra-deške občine. Upravičenci do pomoči Rdečega križa_ Vsak prejemnik kakršnekoli pomoči mora pri Rdečem križu pridobiti status upravičenca, šele nato se mu lahko izda pomoč. To pomeni, da mora najprej oddati vlogo (obrazec) »Prošnja za pomoč pri RK« in zraven priložiti vso potrebno dokumentacijo. Nato k vlogi podata mnenje Center za socialno delo Laško in krajevna organizacija Rdečega križa, za solidarnostne akcije širšega obsega in pomoči pa vloge obravnava tudi Komisija za socialna vprašanja in elementarne nesreče pri RKS - Območnem združenju Laško - Radeče, običajno v razširjenem sestavu. Občan, ki ne pridobi statusa upravičen- ca, ne more pridobiti nobene od možnih oblik pomoči. Vloga se obnovi na vsaki dve leti, spremembe stanja, ki vplivajo na status, pa morajo upravičenci sporočati tudi vmes. Dobrih želja za poln nahrbtnik_ Čeprav nam decembrski dnevi na trenutke jemljejo dih, smo pri RKS - Območnem združenju Laško - Radeče v sodelovanju z Občino Laško, JZ STIK Laško in društvom Sožitje občine Laško vseeno z veliko vnemo, trudom in ljubeznijo pripravili že 18. dobrodelno prireditev »Laško združuje dobre želje«. Namenjena je članom društva Sožitje in učencem iz oddelka NIS OŠ Primoža Trubarja Laško. Zadnjo nedeljo v decembru so obiskovalci v Kulturnem centru Laško uživali v lepem programu. Vsi nastopajoči so se z veseljem odzvali našemu povabilu, njihov nastop pa je prispevek k omenjeni prireditvi. A brez donatorjev vsekakor ne bi šlo. Z njihovimi prispevki smo lahko napolnili 50 nahrbtnikov z različnimi praktičnimi pripomočki in dobrotami, ki jih je ob zaključku »dobri mož« razdelil mednje. obisk in organizacijo dogodka, mi pa njima in njihovemu osebju za vso logistično podporo in pomoč ter siceršnjo skrb za naše občane. Obiski občanov v domovih_ V dneh veselega decembra smo tudi lani, že šesto leto zapored, obiskali stanovalce Trubarjevega doma v Loki in v Domu starejših Thermane Laško. Pripravili smo ga skupaj z Občinama Laško in Radeče, ki sta primaknili tudi polovični prispevek k paketom pozornosti, krajevnimi skupnostmi, krajevnimi organizacijami RK, društvi upokojencev in društvi invalidov iz krajev, kjer so občani pred tem živeli. Program v Loki so pripravili učenci POŠ Zidani Most, v Laškem pa učenci POŠ Vrh nad Laškim in domski pevski zborček. Pozdrave in voščila sta jim izrekla župana občin Laško in Radeče ter nekateri navzoči predstavniki društev in organizacij. Robert Potočnik, direktor Trubarjevega doma v Loki, in Janja Pod-koritnik Kamenšek, vodja programov v Laškem, sta se vsem zbranim zahvalila za Župan je med drugim stisnil roko tudi 95-letni Pavlini iz Laškega, za njim pa še vsi ostali gostje iz domačega kraja. Poleg že omenjenih dveh domov so prostovoljci Rdečega križa obiskali še svoje krajane v domovih v Hrastniku, Impoljci, Sevnici, Celju, Štorah, Vojniku, Šentjurju, Šmarju, v družinskem varstvu pri Čučnik na Polani in še drugod. Tudi letos z desetimi krvodajalskimi akcijami_ V decembru smo v Thermani uspešno sklenili še zadnje tri krvodajalske akcije minulega leta, ki se jih je udeležilo 165 krvodajalcev, še 45 pa posebej na oddelkih v Celju in Trbovljah. Lani je kri skupaj darovalo 1.148 krvodajalcev, kar je daleč nad republiškim povprečjem. Tudi v letošnjem letu smo za krvodajalce pripravili deset možnosti za darovanje krvi na naših akcijah, prav tako pa imajo vsi, ki jim datumi akcij ne ustrezajo, možnost darovanja krvi na transfuzijskih oddelkih. Prve tri akcije bodo že konec tega in v prihodnjem mesecu. Najprej jo pripravljamo 24. februarja v Radečah, v laški občini pa bosta prvi akciji v četrtek, 3. marca, na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in 31. marca v Pivovarni Laško od 7. do 10. ure. Slednji dve bosta namenjeni potrebam bolnih in poškodovanih v celjski bolnišnici. Pomoč LAK-a in gasilcev_ Veseli smo, da so se gasilci laške občine na pobudo PGD Laško in GZ Laško ponovno odločili, da znotraj svojih vrst zberejo nekaj prehranskih artiklov za pomoč najbolj potrebnim družinam laške občine. K projektu so pritegnili še učitelje OŠ Primoža Trubarja Laško. Zbrano pomoč so predali Rdečemu križu, da smo iz nje sestavili in oblikovali 27 bogatih paketov ter jih po predlogih iz krajevnih organizacij RK razdelili med upravičen- 33 sociala in humanitarna dejavnost ce. Pri tem smo upoštevali tudi mnenja donatorjev. Prav tako smo veseli in hvaležni Laškemu akademskemu klubu, ki se je znova odločil svoje dobrodelne aktivnosti deliti z nami in našimi upravičenci. Z zbrano pomočjo v višini 3.000 EUR bomo tudi letos lahko pomagali sedmim družinam, ki tudi s stroški dijakov in študentov težko prebrodijo skozi ves mesec. Vlado Marot iz naših krajevnih organizacij RK Rečica_ V Krajevni organizaciji RK Rečica smo konec leta obiskali starejše krajane, ki so slabo pokretni in jih skromno obdarovali, udeležili pa smo se tudi skupnih obiskov naših krajanov v domovih v Loki in Laškem. Z obiskom smo presenetili še našo članico odbora Marico Lesjak, ki je nastanjena v zdraviliškem domu po nesrečnem padcu. Želimo ji, da kar najhitreje okreva. Praznična prodaja naših izdelkov z delavnic je bila uspešna. Hvala posameznikom in podjetjema Gratex in Final Pasa-rič, ki sta nas pri tem tudi tokrat podprla. Hvala tudi Mlakarjevim za njihov prispevek in Martinu Seliču, ki je s plači- lom položnic polepšal praznike veččlan-ski družini. Naša organizacija je iz lastnih sredstev nabavila in podarila pet novoletnih paketov socialno ogroženim družinam. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, ki so z dobrodelno akcijo ponovno pripomogli k zbiranju živil. Tri družine bodo tako lažje preživele prve mesece tega leta. V mesecu decembru je svoj 95. rojstni dan praznovala Fanika Alauf. Gospa ima zavidanja vreden spomin, z vsem je na tekočem in še vedno je polna energije. Marija Šmauc Sedraž_ Pri Krajevni organizaciji RK Sedraž smo v prazničnem decembru na TK Nemec pripravili 3. samostojno druženje vseh krvodajalcev Sedraža, ki so v obdobju od leta 2005 darovali kri vsaj petkrat. Priznanja smo podelili dvajsetim krvodajalcem, ki so v zadnjem obdobju dosegli eno od novih stopenj za prejem priznanja. Priznanje za največkrat darovano kri sta prejela Jože Habe iz Breznega in Anton Lapornik iz Sedraža, ki sta jo darovala že 60-krat. Med prisotnimi je bil tudi Aleš Jerman, ki je kri daroval že 51-krat. Med ženskami je priznanje za 40-krat darovano kri prejela Marjana Pader. Damjan Knez Pri naših 90-letnikih LEOPOLD KOBILICA iz Šentruper- ta je sredi novembra prestopil prag 90 let. Obiskali smo ga v Domu upokojencev Lipa Štore, kjer živi zadnjih pet let. Marsikdo ga pozna oz. se ga spomni po njegovem delu - vrsto let je bil matičar na Krajevnem uradu Breze oz. sedanjem Šentrupertu - ter ustvarjalnih in pridnih otrocih Danice, Zlatke in Marjana. Za obisk je bil hvaležen, druženje in voščilo prisotnih pa so popestrili muzi-kant Srečko Pajk in člani pevske skupine Grmada. Mi pa smo bili veseli, ko smo videli, kako dobro se še drži in zgleda naš Poldek. ELIZABETA PAJK iz Sedraža Konec novembra je svoj god in rojstni dan praznovala Elizabeta Pajk z Brezne-ga, v kraju, kjer sta si s pokojnim možem Francijem uredila dom. Obiskali smo jo v Sedražu. Kačičeva Betka, prijetna, a redkobesedna, se je rodila v sosednji vasi Unično v številčni družini, od katere zdaj živijo še njeni trije bratje Ivan, Rado in Franci. Nekaj let je delala v Steklarni Hrastnik, sicer pa ji ni bilo težko delati ne na polju in ne v hiši. Spomnila nas je, kako je bilo, ko je prvič zagledala morje, in nam zaupala, da je rada šla na kakšen izlet. Zato pa kar ne more verjeti, da je že preteklo toliko let. S prihodom vseh, ki smo ji prišli voščit, je le začela verjeti, da je 90 let res tukaj. MARIJA GORIŠEK iz Ojstrega Zadnja slavljenka, ki smo jo obiskali v lanskem letu, je bila Marija Gorišek, ki živi na Ojstrem. Zdravje jo je sicer bolj ali manj priklenilo na počivalnik, a se kljub temu še vedno dobro spomni življenjske poti, ki je bila pogosto prežeta z žalostjo in slabimi trenutki. Zdaj živi umirjeno življenje s hčero Danico in zetom Zvone-tom. Marija je bila rojena pri Hrumovih v Jagočah, potem pa je odšla služit različnim gospodarjem. Nekaj let je delala na banki v Laškem, nato pa do upokojitve leta 1981 v hotelu Savinja. Vlado Marot 34 sociala ŽUPNIJSKA KARITAS LAŠKO OB 25. LETNICI SLOVENSKE KARITAS Četrt stoletja se v dobi človeštva kar izgubi, v dobi naše samostojne države pa je to celota njenega obstoja. Nov čas in novo obdobje je sprostilo rast dobrote v vseh oblikah premagovanja težav sodobnega človeka. Nobena statistika ne more zajeti vseh ljudi, ki s prostovoljnim delom, darovanim časom in vsemi materialnimi stvarmi pomagajo premagovati življenjske stiske ljudi, ki se znajdejo v njih. Premagan je prag različnosti prosilcev. Ni pomembno, kdo je in od kod prihaja, ni pomembno, ali so »naši« ali »njihovi«. Pomembno je, da vidimo v njih človeka, ki nas potrebuje. Takšna je podoba slavljenke, ki je 1. maja 2015 praznovala srebrni jubilej. Del te zgodbe smo tudi mi, ki smo presegli komaj peto obletnico delovanja v Laškem. V tem času smo se dobro povezali tako z vladnimi kot nevladnimi organizacijami in z gospodarstvom v naši občini. Revščina ima mnogo obrazov, zajeda se v vse pore življenja, zato je povezovanje osnovni pogoj pri reševanju posameznih usod. Edino sodelovanje lahko pripomore k rešitvi sicer nerešljivega primera, a življenjsko pomembnega za nekoga. Preteklo leto ocenjujemo kot uspešno. Prvič smo bili preko Škofijske Karitas Celje vključeni v pomoč beguncem. Na občinskem nivoju smo sodelovali in še pomagamo pri socializaciji nekdanjega zapornika, pomagamo ljudem pri vključevanju v aktivno delo prek pogodb o prostovoljstvu, mnogim smo pomagali plačati položnice, medtem pa je potekala tudi naša osnovna pomoč: razdeljevanje hrane, šolskih potrebščin, oblačil, kruha in nudenje pomoči v obliki osebnega svetovanja. V skrbi za zadostno količino prehranskih artiklov smo dvakrat v preteklem letu organizirali nabirko hrane v cerkvi in pripravili dobrodelni srečelov. Tu se še posebej zahvaljujemo Hiši generacij Laško, ki je prispevala velik delež dobitkov. Finančno sta nas podprli podjetji Monting SK in Pivovarna Laško. Prav tako se za sladke priboljške zahvaljujemo Košarkaškemu klubu Zlatorog Laško. Med darovalci pomoči pa je največ posameznikov, ki se odzivajo na naše pozive pri zbiranju hrane, ozimnice in denarnih prispevkov. Brez pomoči naštetih bi trpelo pomanjkanje osnovnih dobrin mnogo naših sokrajanov. Za dobro opravljeno delo pa se na tem mestu zahvaljujem našim prostovoljcem in prostovoljkam. Brez njih bi vrata Župnijske Karitas bila vedno zaprta. Morda si tega celo želimo. To bi pomenilo, da ni stisk ljudi, da so lahko vsi zadovoljni, ker so dobro preskrbljeni za dostojno življenje. A bojim se, da v naši državi še dolgo ne bo tako. Vse do takrat se bomo čutili potrebni tudi v našem kraju. Dragica Cverle, vodja ŽK Laško Center za socialno delo LAŠKO SREČANJE REJNIŠKIH DRUŽIN OB ZAKLJUČKU LETA Mesec december je čas obdarovanj, čas, ko se zazremo na prehojeno pot in drug drugemu naklonimo prijazno besedo. Center za socialno delo Laško že nekaj let zapored ob zaključku leta organizira srečanje rejniških družin in obdaritev otrok, ki živijo v rejniških družinah. Ob tej priložnosti smo pripravili kratek kulturni program, ki so ga otroci iz rejniških družin obogatili s pesmijo, plesom in besedo, predstavili so torej svoje talente. Otroke je obiskal tudi dedek Mraz, ki je pozornost naklonil prav vsakemu izmed njih, z vsakim pokramljal in vsakega tudi obdaril. Tudi v preteklem letu je Center za socialno delo Laško sodeloval pri humanitarni akciji, ki je potekala že sedmo leto zapored, organiziralo pa jo je nakupovalno središče Citycenter Celje z namenom, da obdari otroke, ki živijo v rejniških družinah. Veseli smo bili, da se je našega srečanja udeležila predstavnica omenjene akcije Nena Horvat in nas nagovorila z nekaj mislimi. Ob koncu je sledilo prijetno druženje. Večer nam je polepšal še ansambel, ob zvokih katerega smo se tudi zavrteli. Prijeten večer smo zaokrožili z mislijo Toneta Pavčka, ki je dejal takole: »Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi. Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to živ- Ijenje edino, enkratno in neponovljivo. Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče. Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi: Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal: »In nikar se odslej ne boj življenja!« Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: »Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!« Še eno leto je torej za nami, novo leto pa je že v polnem teku ... Upamo, spoštovane rejnice in rejniki, dragi otroci, da nam bo naklonjeno v smislu dobrega sodelovanja in medsebojnega povezovanja. Naj bo novo leto torej ustvarjalno in prežeto z izvirnimi idejami. Udejanjite tiste interese in želje, ki jih morebiti v preteklih letih niste uspeli. Karmen Koprive Grajžl in Marjeta Ferlež, socialni delavki 35 sociala/hiša generacij SKUPINA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA V Laškem že 13. leto deluje Skupina za zdrav način življenja, ki deluje kot Klub zdravljenih alkoholikov (KZA). Le-ti so pri nas nujna, nezamenljiva tretja stopnja zdravljenja in rehabilitacije odvisnih od alkohola in pomenijo nadaljevano zdravljenje, kakršno poznamo tudi za druge skupine psihiatričnih bolnikov. Danes deluje v Sloveniji več kot 130 skupin, ki so organizirane v okviru zdravstva, sociale, kot društva ali interesne skupine znotraj javnih ali zasebnih ustanov. Skupina je dopolnilni socialnovarstveni program Centra za socialno delo Laško. Program je lokalnega pomena, ki dopolnjuje javno službo, se pa izvaja po načelih in metodah dela v socialnovarstveni dejavnosti. Srečujemo se vsako sredo v Hiši Generacij od 17. ure dalje. Ne glede na različno organiziranost člani skupin uresničujejo podobne cilje: - v skupini sebi enakih mora član gojiti popolno treznost, - pridobivati mora uvid v odvisnost, njene vzroke in posledice, - vsak član se mora naučiti prevzemati odgovornost za ravnanje in dejanja, - član si mora pridobiti večjo samozavest in znova navezati stike z ljudmi v okolju, - član se mora naučiti smotrno izrabljati prosti čas in iskati možnosti za konstruktivne užitke, - član si mora prizadevati za rehabilitacijo na vseh pomembnih področjih življenja (telesnem, duševnem, socialnoekonomskem, poklicnem, družinskem), - član se mora naučiti pomagati sočla-nom pri doseganju ciljev. Člani, ki občutijo pripadnost skupini, so pripravljeni delati skupaj in prevzemati odgovornost drug za drugega pri doseganju skupnih ciljev. Člani napredujejo, ko se počutijo v skupini dobro sprejeti. Takrat so pripravljeni prevzemati odgovornost za učinkovito delovanje skupine z aktivnim udejanjanjem ter rednim sodelovanjem na srečanjih kluba. Pripravljeni so prisluhniti in upoštevati mnenje drugih, se prilagoditi standardom skupine in opogumljati druge pri sprejemanju skupinskih norm. Samo ljudje, ki se dovolj cenijo, si dovolijo, da so samokritični. Priporočljivo je, da se v klub vključi bolnik skupaj s svojcem, če ga ima. To je posebej pomembno za partnerje odvisnih od alkohola, saj so partnerji s svojim načinom funkcioniranja pomagali vzdrževati dolgotrajnost bolezni in imajo tudi sami posledice. Praviloma se v KZA vključujejo člani, ki so predhodno zaključili intenzivno stopnjo zdravljenja. Oblike dela so različne, odvisne od potreb članov, usposobljenosti in strokovne usmeritve terapevta. Bolj kot tehnika zdravljenja je pomembna terapevtova osebnost. Člani se sestajajo enkrat na teden, sestanek traja dve uri. Terapevtsko delo je usmerjeno v človeka, v njegove sposobnosti, njegovo osebnostno rast in rehabilitacijo na vseh življenjsko pomembnih področjih. Skupina daje velik poudarek družini in poskuša razumeti, kakšna je bila vloga alkohola v družini. Odvisnost od alkohola je dolgotrajna bolezen, pri kateri so izražene posledice na vseh področjih človekovega delovanja, zato je razumljivo, da je za njihovo postopno odpravljanje potreben daljši čas. KZA je torej terapevtska skupina, v kateri se nekdanji odvisni od alkohola še naprej zdravijo, rehabilitirajo in uresničujejo zastavljene cilje. Te spremembe pa ni mogoče doseči na hitro, zato je priporočljivo, da rehabilitacija v klubu traja od tri do pet let. V naši skupini je veliko članov, ki vztrajajo že več kot 5 let, saj jih veže medsebojno prijateljstvo, ki se stke skozi leta rednega obiskovanja skupine. Dva člana obiskujeta skupino že od vsega začetka, eden izmed članov pa kljub svoji 28. obletnici abstinence še vedno redno vsako sredo obiskuje skupino. V kolikor bi želeli dobiti podrobnejše informacije o delovanju skupine, smo dosegljivi na telefonu 03 734 18 80 ali 041 415 021. Lahko pa nam tudi pišete na elektronski naslov www.csd.lasko@siol.net. Darja Trupi, univ. dipl. soc. delav., vodja skupine hiša generacij laško IN PROSTOVOLJSTVO Že 11. leto je naš medgeneracijski center na levem bregu reke Savinje naslonjen na staro mestno jedro Laškega. Dnevno, tedensko, mesečno, letno se s pomočjo strokovnega vodenja Centra za socialno delo Laško in ob celostni finančni podpori Občine Laško trudimo za kvalitetne vsebine, ki so namenjene v prvi vrsti starejšim, da premostijo navidezni rob družbenega dogajanja, na katerega so potisnjeni v hipu, ko iz de-lovno-aktivnega prebivalstva preidejo v neaktivno prebivalstvo, v pokoj. Pri pripravi vsebin, ki obsegajo kreativno ustvarjanje in razmišljanje, ročne spretnosti, športne aktivnosti, skrb za kulturo, širjenje obzorij preko osvajanja novih vsebin, pridobivanje novih znanj ipd., strmimo v prvi vrsti h kvaliteti in ne kvantiteti, k povezovanju vseh generacij in druženju - individualnemu in skupinskemu, medvrstniškemu ter medgeneracijskemu. Pri tem pa so nepogrešljivi del naše zgodbe PROSTO- 36 VOLJCI. Posamezniki, ki svoj čas, znanje, izkušnje, spretnosti nesebično delijo z drugimi. Nekateri že od samega začetka našega delovanja. V večji meri med našimi prostovoljci prevladuje ženska energija, a dodatno je okrepljena tudi z moško. V večini so naši prostovoljci pripadniki delovno-neaktivnega prebivalstva, ki pa v svoji zlati jeseni premorejo toliko energije, ki jo želijo dajati družbi, da so ekonomski kazalci pri tem zanemarljivi. Pa vendar včasih ljudje potrebujemo številke, kalupe, ki nam omogočajo lažje prepoznavanje, zaznavanje, ocenitev sveta in ponosno lahko zapišemo, da je 33 ljudi v desetih letih opravilo (ali kot se pravilno reče: prostovoljilo) več kot 13.500 ur. Marko Paunovic iz Evropskega prostovoljskega centra (CEV) je lani na 10. slovenskem kongresu prostovoljstva dejal: »... prostovoljstvo posamezniku - pridobiva strokovno znanje in spretnosti ter povečuje zaposljivost, izboljšuje fizično in psihično počutje posameznika, prispeva k posameznikovemu občutku pripadnosti in vključenosti v skupnost. Prostovoljstvo razvija socialni kapital - vezi zaupanja in recipročnosti, ki združujejo skupnost in poudarjajo politično vpetost in angažma.« Če se je v vas vzbudila želja po dodani vrednosti v vašem vsakdanu in bi želeli s svojimi dejanji pomagati sočloveku, hkrati pa tudi sebi, vas vabimo, da postanete prostovoljec Hiše generacij Laško. Prostovoljcem nudimo izkušnjo na različnih področjih dela z ljudmi in omogočamo pridobitev opravljanja prakse oziroma obveznih vsebin ter potrdila o opravljenem prostovoljskem delu. Prostovoljcem nudimo podporo pri izvajanju različnih aktivnosti in pri vzpostavljanju kontakta s posamezniki in skupino, konzultacije v zvezi z delom, seminarje, družabna srečanja. Prostovoljsko delo opravljate po dogovoru s koordinatorko aktivnosti v Hiši generacij Laško na domu ali na terenu. V letu dni pa morate opraviti vsaj 24 prostovoljskih ur, kar določa Zakon o prostovoljstvu. Kontaktna oseba: Petra Šuster, prof. soc. in geog. tel: 03/734 18- 80, 051 436 240 e-pošta: center.starejsih@siol.net upokojenci/sociala DRUŽENJE ČLANOV DRUŠTVA SOŽITJE LAŠKO V PLANETU TUŠ Društvo Sožitje Laško združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove svojce in podporne člane. Čez celo leto potekajo različne aktivnosti. Srečujemo se po vnaprej načrtovanem programu. Tako je bilo tudi v teh dneh, ko smo se spet srečali na bowlin-gu v Planetu Tuš. Skupina je bila veselo razigrana, vendar smo stvari vzeli resno. Prevladal je tekmovalni duh. V zmoti smo bili, ko smo mislili, da vsi tega ne bodo zmogli, ko pa so se začeli podirati keglji, smo bili vsi enako borbeni. Ovirala nas ni niti teža krogle. Resnično smo uživali in se veselili ob vsakem podrtem keglju. To popoldne smo malo pozabili na težave. Čas je hitro minil. Še preden smo se poslovili, smo se dogovorili za drugo srečanje, saj nas take oblike druženja bogatijo in naredijo močnejše. Želimo pa si, da se nam pri aktivnostih pridružijo še drugi naši člani. Kot sem že omenila, poteka kar nekaj različnih aktiv- nosti in vsak lahko najde nekaj zase. Potrebujete malo poguma in veliko dobre volje, pa bo druženje uspelo. Darinka Koren DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO BO AKTIVNO TUDI V LETU 2016 Leto 2015 je za nami in z veseljem ugotavljamo, da smo bili uspešni. Zahvaljujemo se vsem članom DU Laško, ki so sodelovali in pomagali uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili. Vsi se trudimo, da bi obogatili naš program, vendar brez sodelovanja, Vas, dragi člani, ne bomo uspešni. Zato ponovno vabimo mlajše upokojence, naj se nam pridružijo, kajti le tako bomo lahko zastavili nove vsebine, ki so privlačnejše v tem življenjskem obdobju. Prijazno vabimo člane DU Laško na letni zbor društva, ki bo v marcu 2016. Vsem upokojencem želimo veliko zdravja, srečnih trenutkov in prijetnega druženja v letu 2016. DU Laško AKTIVNOSTIV LETU'2016 POHODI - vsak di-tigi petek v mesecu Januar :G0VCE Februar: ŠMOHOR Marec: HOM April: ZASAVSKA SVETA GORA - GEOS Maj: TRSTKI J ali RAŠICA luni]: VALVASORJI-V DOM POD STOLOM Julij: KRVAVEC Avgust: GROHAT POD RADUHO September: VRHE ■ ZAJČEVA KOČA Oktober: Š EN TI LJSKA POT November: TRŠKA PffT LAŠKO December: NEZNANO [ i . t JE B ^^^^nB^Bi^j tfllflf 'jsl IV.OLA Hotel DELFIN od 27.6. do 4.7.2016 Junij; DRAVSKA DOLINA November: MARTIN O VAM |E - vsak ponedeljek na Marija Gradcu ' vsak četrtek v Hiii generacij Laike ■ nordijska hnja - vsak tone k ob tS.uii ■ pikado, iah ■ tetrtekob J 7.uri [ pozimi J - balinanje in kegtanje na vrvici - vsak torek in * vsako sivdo med 17, in 19. uro se lahko pridružite - svojn kreativnost in ustvarjalnost pa lahko izrazite v brezplačnih ustvarjalnih delavnicah v HiSi generacij LaSko CVETOČI BALKON SREDI ZIME Savinjsko nabrežje je bilo že večkrat nagrajeno na tekmovanju za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Da nagrade niso naključje, priča tudi fotografija v nadaljevanju tega prispevka. Med najlepše ocvetličene balkone v tem delu mesta spada balkon upokojenskega stanovanja, gospoda Ivana in gospe Darinke Erazem. Lanskoletne bršljanke oziroma viseče pelargonije so božale poglede mimoidočih vse do 28. decembra. Še posebej gospod Ivan je na svoje cvetice in ta rekord izredno ponosen. Kot nam je zaupal, je cvetje nasajeno v štirih koritih, ki jih zaliva s štirimi litri postane vode in enkrat tedensko s tekočim gnojilom. V uredništvu mu želimo, da bi mu tudi letos cvetje tako lepo uspevalo. Stanka Jošt 37 vzgoja in izobraževanje/mladi Skupina Račke Še mi se vam predstavimo. Naša skupina nosi ime Račke, stari pa smo od 2-3 let. Gibanju dajemo v naši skupini velik pomen, saj nas že od rojstva naprej spremlja vsak dan. Poznamo že vse vrste gibanj: hojo, tek, lazenje, plazenje, plezanje, skoke, poskoke, dvigovanje, nošenje, potiskanje, vlečenje ... Z gibanjem razvijamo motorične sposobnosti in spretnosti, kot so ravnotežje, koordinacija gibanja, moč, hitrost, preciznost, gibljivost . Gibamo, telovadimo vsak dan v naši igralnici. Seveda nas pot popelje tudi v telovadnico, a naša igralnica nam ponuja še nekaj več. V igralnici imamo svoj tobogan. Takšen pravi, velik, da lahko gremo vsi naenkrat nanj. Še vzgojiteljici se kdaj povzpneta nanj. Vemo, da je redno gibanje na svežem zraku za nas še kako pomembno, saj vpliva na naš psihični in fizični razvoj. Starši, vzgojitelji smo tisti, ki dajemo otrokom zgled - tudi pri gibanju. Pojdimo ven, na igrišče, v naravo, sprehod, potep ... In tam nas lahko najdete. Na sprehod hodimo z našo »gosenico«. Vsak otrok se prime svojega traku in že lahko odhitimo v širni svet. Otroci iz skupine Račke s Tadejo in Petro Zimsko raziskovanje_ Otroci prvega starostnega obdobja v enoti Debro Vrtca Laško zelo radi raziskujejo in se skozi ta proces tudi celostno razvijajo. Z veseljem in ob veliki zabavi so pridobivali svoje prve izkušnje pri odkrivanju in raziskovanju prvega snega. To je bila prava zimska čarovnija, ki se je kar čez noč zgodila na igrišču našega vrtca. Bela snežna odeja je vabila naše jutranje poglede skozi okno. Vse je bilo čisto drugače. Kar nekaj časa smo skupaj opazovali sneženje ter dogajanje in spremembe na naših igralih, drevesih, hišah, travi. A to ni bilo dovolj za radovedne malčke. Sneg so želeli spoznati čisto od blizu, se ga dotakniti in začutiti z vsemi svojimi čutili. Njegove prve lastnosti so najprej spoznavali skozi igro kar v igralnici. Sneg na mizi našega kotička je bil pravi izziv. Previdno so ga tipali s prstki, se ga dotikali z dlanmi, a ne čisto vsi. Nekateri so ga previdno in radovedno le opazovali, a so se kmalu pridružili pri raziskovanju in igri. Kmalu so prav vsi postali mali raziskovalci. Svoje navdušenje so med igro izražali tudi glasovno in z nasmeški na obrazih. Tako zelo so bili igrivi, da jih niso zmotile niti drobne male kapljice, ki so drsele in polzele med dlanmi, po mizi, povsod. Sneg je kar naenkrat čudežno izginil, mi pa smo se toplo oblekli in z zimskim raziskovanjem nadaljevali zunaj. Irena in Bea ter otroci oddelka »Kapljice« Vrtec Sedraž Skupino Ribice v Sedražu obiskuje 15 otrok, starih od 1 do 6 let. Kombinirana skupina je v vrtcu definirana kot oddelek, kjer so združeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Otroci se seveda razlikujejo po sposobnostih in znanju, vendar pa se tako drug od drugega naučijo več. Prav tako starostno kombinirane skupine zaradi razlike v starosti otrok ustvarjajo občutek bolj družinskega vzdušja in s tem olajšujejo uvajanje otrok na vrtec. Kljub začetni zaskrbljenosti nekaterih staršev lahko veselo povemo, da smo zdaj vsi zadovoljni in da smo postali že pravi prijatelji. Tudi zato je bil december za nas še posebej zanimiv in pravljičen. Otroci so vsakodnevno pridno izpolnjevali naloge adventne-ga koledarja. Za kakšen dan smo celo postali kralji in kraljične. Naredili smo si čisto prave kronice in grad. Za praznično vzdušje v vrtcu smo poskrbeli tudi z venčkom, ki smo ga izdelali iz recikliranega papirja. Za starše smo izdelali voščilnice, skupaj z njimi pa smo ustvarjali svečnike iz slanega testa. Obiskal pa nas je tudi dedek Mraz. Mi smo zanj pripravili glasbeni programček, on pa za nas darila. Zavedamo se, da niso vsi otroci tako srečni in da mnoge brez pomoči dedek Mraz ne bi mogel obiskati. Zato smo zbirali oblačila in igračke za otroke iz socialno ogroženih družin. Hvala vsem staršem, ki ste se tako velikodušno odzvali. Pravljičen december je za nami, čaka pa nas še eno novo leto, polno čarobnih doživetij in iskric v očeh. Otroci iz skupine Ribice z Alenko in Mojco 38 vzgoja in izobraževanje/mladi Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2016/2017 (od 1. 9. 2016 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti. Izbirate lahko med naslednjima programoma: • dnevni program (6-9 ur) • poldnevni program (4-6 ur, od 7.00 do 13.00) V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00. Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do 15. 3. 2016. • Laško - Cesta na Svetino 2a, tel.: 03 734 30 10 • Debro - Poženelova 24, tel.: 03 734 30 70 • Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, tel.: 03 573 61 97 • Zidani Most - Zidani Most 14, tel.: 03 568 38 06 • Sedraž - Sedraž 21, tel.: 03 734 32 54 • Jurklošter - Jurklošter 23, tel.: 03 573 51 77 • Šentrupert - Šentrupert 89, tel.: 03 573 82 86 • Rečica - Zgornja Rečica 27, tel.: 051 410 882 • Družinsko varstvo Gradišnik -Tevče 31a, vpis v Vrtcu Laško, tel.: 03 734 30 10 Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško in na spletni strani Vrtca Laško www.vrtec-lasko.si. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v mesecu aprilu. Prosim, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. OSNOVNA ŠOLA Pf?lMOŽAjTl?U8Al?J* . Spomini na praznični december V veselem decembru so se učenci iz oddelka z nižjim izobrazbenim standardom OŠ Primoža Trubarja Laško predstavili z igro Darilo, ki jo je napisala Anja Štefan. Nastopili so za otroke iz starejše skupine Vrtca Laško, za učence nižjih razredov osnovne šole in udeležence 18. tradicionalne prireditve Laško združuje dobre želje, ki je bila 27. decembra 2015 v Kulturnem centru Laško. V vlogi pripovedovalca je nastopil Mark, vloge posameznih živali so prevzeli Gašper, Nikolaj, Mateja, Tjaša, Maja, Neža in Anja. Dobri mož je postal Klemen, njegov pomočnik palček pa David. Ob tej priložnosti se obe mentorici, Marija Čibej in Valentina Gartner, zahvaljujeva učencem in njihovim staršem, da so nam stali ob strani in omogočili nastope. Valentina Gartner Laška šola bogatejša za štiri odlična priznanja_ Ali veste ... ... da rdeči apolon po parjenju da samici na zadek nekakšno oblogo in tako prepreči parjenje z drugim metuljem ter da ga imenujemo tudi Sneguljčica med metulji? . da barjanski okarček lahko preleti razdaljo komaj 350 metrov? . da velerilec spominja na kolibrija, ki lebdi v zraku tudi med prehranjevanjem? ... da je jamamaja ali japonsko svilo-prejko k nam prinesel Ernest Mach, ki se je z družino s Češke priselil na Dolenjsko in si je zamislil, da bo prideloval svilo, zato je jajčeca naročil na Japonskem? . da gosenice navadnega gobarja lahko opustošijo cele hrastove gozdove? ... da mora drobno ličinko strašnične-ga mravljiščarja, če se želi do konca razviti, najti točno določena vrsta mravlje, ki jo odnese v svoje mravljišče? ... da lastovičar plenilce odganja z dolgimi izrastki na repu in lažnimi očmi? ... da citronček ni cekinček in da lahko živi tudi do enega leta, zato ga spomladi najprej opazimo? No, nekatere učenke naše šole to in še veliko več zagotovo vemo. In prav metulji so predstavljali osrednjo temo letošnjega Proteusovega tekmovanja iz biologije, ki se ga je na šolski ravni udeležilo 4.975 tekmovalcev, v naši šoli več kot 50. Nekaterim se je uspelo uvrstiti tudi na državno tekmovanje, ki je bilo 4. decembra 2015 v Šoštanju. Med vsemi 831 tekmovalci smo se na državno tekmovanje uspele prebiti naslednje tekmovalke naše šole: Alma Pleteršek Fajfer, Nika Jančič, Gaja Kol-šek, Eva Kodrin in Tjaša Gradišnik. Tekmovanje zares ni bilo lahko, ampak Alma Pleteršek Fajfer je uspela osvojiti zlato Proteusovo priznanje, Nika Jančič, Eva Kodrin in Gaja Kolšek so osvojile srebrno priznanje, medtem ko je čisto malo zmanjkalo Tjaši Gradišnik. Vsa ta priznanja so dokaz, da smo se učenke z mentorico Majdo Podbevšek odlično pripravljale, kar je na koncu obrodilo sadove. Tjaša Gradišnik, 9. a, in mentorica Majda Podbevšek Za nasmehe staršev Bližali so se božično-novoletni prazniki. Vse je bilo v pričakovanju. Učenci od prvega do petega razreda PŠ Debro smo pripravili nastop za starše v telovadnici naše šole. Želeli smo jim pričarati praznično vzdušje. Na nastopu smo peli, plesali, igrali razne igre, deklamirali in imeli lutkovno predstavo. Zelo smo se zabavali in nasmejali starše. Sara Čopar in Lea Šafarič 39 vzgoja in izobraževanje/mladi Veseli december Ko napoči čas dolgih večerov, ko nam je najlepše na toplem med tistimi, ki jih imamo radi, je tu najbolj praznično obarvan mesec. December je najbolj vesel mesec, saj so pred nami najlepši prazniki in čas, ko so na obhodu dobri možje. Otroci pišejo pisma Miklavžu, se veselijo Božička in na tihem upajo, da nanje ne bo pozabil niti dedek Mraz. V mislih se radi ozremo nazaj v iztekajoče se leto, pozabiti želimo na vse slabe trenutke in se spominjati vsega lepega. Napoči čas, ko se sprašujemo, kaj nam bo prineslo novo leto. Na podružnični šoli Jurklošter smo se že drugič odločili organizirati prireditev Veseli december in si tako še polepšati predpraznični čas. Učenci so se trudili, da bi se na prireditvi predstavili s petjem, igricami, deklamacijami in plesom. K sodelovanju smo povabili tudi vokalno skupino Fantje z vseh hribov, ki z ubranim petjem vedno navdušijo občinstvo. Učenci so po tihem upali, da jih bo ta večer obiskal dedek Mraz. Privabili so ga tako s pesmijo kot z deklamacijami. Res jih je obiskal dobri stari mož in jih obdaril s praktičnimi darili. Bili so presenečeni in zadovoljni. Po končanem programu je sledilo tisto najlepše - druženje, klepetanje in sladkanje ob polni mizi dobrot, ki so jih pripravile pridne roke naših mamic. Hvala vsem in vsaki posebej za vse dobrote in izrečene prijazne be- sede. V mesecu novembru in decembru smo imeli s starši tudi delavnici, kjer smo skupaj izdelovali novoletne voščilnice, ki so si jih lahko izbrali po prireditvi. Hvala staršem za vse dobrote in prostovoljne prispevke. Bilo nam je zelo lepo, zato bomo tradicijo nadaljevali. Čeprav smo že dobro zakorakali v novo leto, za izražanja lepih želja nikoli ni prepozno. Naj vas spremljata zdravje in mir, da bi skupaj preživeli čim več prijetnih trenutkov. Učence je zelo razveselil prijazni dedek Mraz. Učiteljice PŠ Jurklošter MOŽGANOVADBA Kamen_ Druga sezona Možganovadbe je zaključena (CoRT 1). Prepričanje, da lahko z debonomanijo prispevamo temeljni kamen tako k zgodnjemu učenju otrok, kakor tudi k vseživljenjskemu učenju tistih, ki so s formalnim izobraževanjem zaključili, je vseprisotno. Z učenjem in uporabo orodij razmišljanja po dr. Edwardu de Bonu je mogoče preseči ustaljene vzorce razmišljanja. Čeprav zveni preprosto, se za tem nahaja bogat nabor možnosti, da se iz polja ego-centrizma človek napoti na poljane so-delovalnosti, samospoštovanja, empatije in zavedanja, da so argumenti slehernika zgolj kamen spotike v večnih debatah in dokazovanjih o pravilnosti lastnih pre- pričanj. Slednje redko ustvarja teren za izboljšave, saj je preveč energije izgubljene z delovanjem »drug proti drugemu« namesto s seštevanjem energije v smislu vzporednega razmišljanja in delovanja »drug z drugim«. De Bona se ne študira, de Bona se trenira! Zdrav duh v zdravem telesu gotovo ne pomeni zgolj to, da bomo z aktivno vadbo in zdravo prehrano, s pridobljenim zdravim telesom pridobili tudi zdravega duha. Menim, da je ravno obratno - zdrav duh oziroma »možgani v top kondiciji« so predpogoj za zdravo telo. Treninge sem tako že drugo leto zaupala strokovni trenerki Možganovadbe. (Urška K., etno entuziastka) Možganovadba pritegne ljudi, ki se želijo obrusiti. Vsak namreč z leti pridobiva kamnine različnih oblik. Pri tem so tvorbe, kot so zobni kamen, pesek v ledvicah in kristali v sklepih, poezija proti kamnom otopelosti. Zimske četrtkove večere sva preživljala v prijetni skupini, ki jo je izvrstno vodila »mama Sonja«. Spoznavali smo tehnike razmišljanja, razgibavali možganske krivulje in se ob delu tudi odlično zabavali. Delavnica je bila zanimiva in koristna, na nama pa je, da pridobljeno znanje spraviva v prakso. (Tana in Sumi) V III. sezoni Možganovadbe bomo spoznavali orodja CoRT 4, ki so namenjena vzpodbujanju kreativnosti. Z orodjem »Naključni vložek« lahko samostalnik KAMEN postane izvor navdiha za oblikovanje članka. K.AMEN. Mag. Sonja Dernjač Za nami je uspešno leto, polno izzivov. Poleg utečenih projektov in dejavnosti, ki smo jih izvajali, nam je v veliko veselje, da so se prenovljeni prostori bivšega kina izkazali kot čudovit prostor za dnevni center za otroke, rekreativne aktivnosti in manjše prireditve v popoldanskem času. V Otročjem centru Kino so se izvajale lutkovne predstave, klasični koncerti, konference in multimedijski sestanki večjih skupin, rojstni dnevi za otroke, kino predstave, pilates, rekreacija, plesne delavnice in mnogo drugih kulturnih dogodkov. Vzporedno smo v prostorih društva Šmocl in na prostem izvajali program za mlade in študente. Program je zaobjemal žanrsko različne koncerte in prireditve, snemanje avdio plošč za lokalne glasbene skupine in glasbene avtorje. Odmevnejši projekt je bil natečaj mladih neuveljavljenih didžejev, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Pivovarno Laško. V sklopu štirih natečajev se je v prostorih Šmocla predstavilo štiriindvajset didžejev, od katerih je bilo izbranih dvanajst, ki so na prireditvi Pivo in cvetje na novem elektronskem odru vrteli glasbo. Čeprav v društvu nikakor ni zmanjkalo dela, se lahko pohvalimo še z dejstvom, da je tehnična oprema, ki smo jo skupaj z občino namenili za uporabo različnih aktivnosti društva, izjemno uporabna, saj smo v lanskem letu več kot šestnajstim društvom in sorodnim organizacijam pomagali pri tehnični izvedbi štiridesetih prireditev in več. Mislimo, da je to dober dokaz, da je lahko smotrna investicija v določene projekte in opremo v pomoč celotni lokalni skupnosti, ne glede na aktivnosti društev ali organizacij. V širokem naboru aktivnosti društva Šmocl letos vsekakor izstopa tudi inter-netna televizija TV Laško. V lanskem letu smo objavili več kot sto video prispevkov s področja kulture, gospodarstva, zdravstva, šolstva in športa, kjer smo skušali ovekovečiti pomembnejše dogodke, ki so se odvijali v Laškem in drugih krajih občine. Zato je porast gledanosti in mnoga pozitivna mnenja občanov vsekakor potrditev za naše nadaljnje delo, kjer se bomo še naprej trudili z multimedijskimi objavami dogodkov in prireditev v občini. Jurij Šuhel 40 Novim izzivom naproti_ V decembru ste se lahko udeležili dveh naših tradicionalnih dogodkov. V začetku decembra smo organizirali dobrodelni koncert, kjer so nas letos v svet glasbe popeljali Kvatropirci in Ognjeni muzikanti, zbrana sredstva pa smo v sodelovanju z RK Laško podelili socialno ogroženim družinam s študenti in dijaki, ki živijo na območju UE Laško. Naslednji vikend smo se skupaj nasmejali na brucovanju, ki je letos potekal na temo »Pivo in cvetje«. Novo leto smo pričakali v veličastni Budimpešti. Prvi dogodek letošnjega leta je bil LAK-ov bowling turnir, kjer je kar 50 navdušenih LAK-ovcev podiralo keglje na bowlingu v Planetu Tuš Celje. Največ točk sta dosegla Nina Lenko in Aljaž Zorko ter si prisvojila zlato medaljo. Nekoliko manj, a še vedno veliko kegljev sta podrla Gašper Kačič in Goran Obradovic v moški kategoriji, poleg Nine pa sta na stopničkah stali še Barbara Knez in Lucija Zorko. Prisluhnili smo tudi različnim izkušnjam, ki sta si jih v tujini nabrala Ana Horjak in Tomaž Knapič. V Knjižnici Laško se nas je zbralo okoli 50, kar priča o tem, da je bila izbrana tematika aktualna in zanimiva. Verjetno je med poslušanjem Aninega pripovedovanja o mednarodnih izkušnjah v Avstriji, Nemčiji, na Novi Zelandiji in na Danskem marsikdo dobil povod, da razišče, kakšne možnosti mednarodnega študija ponuja njegova fakulteta. Tomaževe duhovite pripombe in opisovanje nepozabnega poletnega dela v ZDA so prav tako kar vabile po »googlanju« o delu v tujini. Oba mla- da govorca sta nam predstavila številne prednosti tujine, pa tudi drugo plat medalje, ko je včasih realno stanje drugačno od obljub in pričakovanj, vseeno pa prinese neprecenljivo izkušnjo za življenje. Lepo vabljeni tudi na prihajajoče dogodke: - Poizpitni žur v Mariboru (23. 2.), - Poizpitni žur v Ljubljani (Pod Skalco, 24. 2.), - Disko drsanje (dijaška sekcija, 26. 2.), - Smučanje, Gerlitzen (5. 3.), - Fitnesirajmo s trenerjem (Rimske terme, 12. 3.), - Akademski ples (2. 4.), - Kulturni vikend (15. in 16. 4.). Ne pozabite tudi na sobotno brezplačno vodeno rekreacijo v OŠ PT Laško (17.00-18.00) ter na cenejše karte za smučanje, fitnes in različne teke. LAK-ov razpis za pridobitev enkratne štipendije_ Včasih se v hitrem tempu življenja preveč oziramo nase in ob tem hitro pozabimo na skrb za sočloveka. Ne vidimo stiske bližnjih, prijateljev, znancev, ki potrebujejo naše razumevanje, nekoga, da jim prisluhne ali pokaže pot, pomaga. Laški akademski klub (LAK) v sodelovanju s Centrom za socialno delo Laško (CSD Laško) objavlja razpis za pridobitev enkratne štipendije za študente v socialni stiski. RAZPISNI POGOJI: - na razpis se lahko prijavijo mladi, ki imajo v študijskem letu 2015/2016 status študenta, na dan oddaje vloge še niso dopolnili starosti starosti 26 let in imajo stalno bivališče na območju Upravne enote Laško; - na razpis se ne morejo prijaviti študenti, ki opravljajo katerokoli funkcijo v organih Laškega akademskega kluba; - študentje, ki ustrezajo pogojem in pravočasno oddajo vlogo (pravilno izpolnjeno, resnično, z vsemi dokazili), se uvrstij o v izbirni p ostop ek za pridobitev enkratne štipendije. Katerakoli druga štipendija, ki jo prejema študent/ka, ne izključuje prejema enkratne štipendije; - vlogo pošljite priporočeno po pošti, na naslov: Laški akademski klub, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško, s pripisom »Za enkratno štipendijo«. Lahko jo prinesete tudi osebno v času LAK-o-vih uradnih ur; - razpisni in izbirni postopek vodi razpisna komisija, ki je sestavljena iz dveh predstavnikov LAK-a (Barbare Zorko in Barbare Jančič, ki je tudi predsednica komisije) in direktorice CSD-ja, Polonce Teršek. VREDNOST RAZPISA: LAK bo podelil 5 enkratnih štipendij v višini 300 EUR; skupna vrednost razpisa je 1.500 EUR. Rok za oddajo vlog na naš naslov je četrtek, 25. 2. 2016, do 12. ure. Vsi študentje, ki bodo pravočasno oddali vlogo za pridobitev štipendije, bodo o rezultatu izbirnega postopka pisno obveščeni najkasneje v roku 14 dni po zaključku razpisnega roka. Osebni podatki dobitnikov štipendije javno ne bodo objavljeni. Vse informacije o razpisu in razpisno dokumentacijo najdete na naši spletni strani: www.drustvo-lak.si. V primeru dodatnih vprašanj nam lahko pišete na lak@drustvo-lak.si ali pokličete na tel. 041 946 258 (Barbara). Najdi vzor in se poteguj za bogate nagrade - 12. fotografski natečaj kLAK_ Laški akademski klub že dvanajstič razpisuje tradicionalni fotografski natečaj kLAK. Tema letošnjega natečaja je VZOR. RAZPISNI POGOJI: - natečaja se lahko udeležijo vsi fotografi, ki bodo do zaključka predpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoja dela; - sodelujete lahko v kategoriji posameznih fotografij ali opusov (vključuje največ tri fotografije); - avtorji lahko pošiljajo le fotografije, ki jih še niso poslali na prejšnje kLAK-o-ve natečaje in ki še niso bile nagrajene v kakšnem drugem fotografskem natečaju; - fotografije so lahko črno-bele ali barvne, poslane v digitalni ali analogni obliki; - fotografije po želji opremite z naslovi, komentarji. Ob pošiljanju pripišite svoje ime in priimek ter telefonsko številko, na katero ste dosegljivi; - fotografije pošljite na elektronski naslov natecaj.klak@gmail.com ali po pošti na Laški akademski klub, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško, s pripisom »Za kLAK«; - vsa prispela dela bo pregledala in ocenjevala štiričlanska žirija. NAGRADE: - Posamezne fotografije: 1. nagrada: 200 EUR, 2. nagrada: 100 EUR, 3. nagrada: 50 EUR. - Opusi: 1. nagrada: 200 EUR, 2. nagrada: 100 EUR, 3. nagrada: 50 EUR. Rok za oddajo fotografij je nedelja, 20. 3. 2016. Otvoritev razstave bo v petek, 15. 4. 2016, ob 20. uri v prostorih Muzeja Laško. Več informacij in natančnejše razpisne pogoje najdete na spletni strani http://drustvo-lak.si/klak/razpis/. 41 šport in rekreacija PIPANOVA ČETA ŽANJE DOBRE REZULTATE V Košarkarskem klubu Zlatorog so se konec lanskega leta zgodile pozitivne spremembe. Na mesto trenerja je namreč ponovno sedel Aleš Pipan, kar se je izkazalo za dobro premišljeno potezo. Nekdanji selektor Slovenije, Poljske in Makedonije je bil na klopi Zlatoroga že med leti 1997 in 2000, 2003 in 2005 ter nazadnje med letoma 2011 in 2012. Zdaj je s klubom še v četrto podpisal sodelovanje. Tokrat bo v Laškem ostal dve sezoni in pol. »Zadovoljen sem, da smo se s KK Zlatorog hitro dogovorili. Prav tako sem vesel, da sem ponovno tu, saj vem, kam prihajam. Seveda bo pa treba takoj poprijeti za delo, da se dosežejo zastavljeni cilji, tako za letos kot v prihodnjih sezonah," je takoj ob prihodu povedal Pipan. In res je držal besedo, fantje so poprijeli za žogo in še resneje začeli trenirati. Odraz so seveda rezultati, ki so vse od Pipanovega prihoda ugodni za laški klub. Igralci, ki poznajo njegovo delo, so pred njegovim prihodom kar malce trepetali, saj velja za strogega in načelnega trenerja. »Če so res trepetali, potem so povsem nepotrebno. Če si profesionalec, kar fantje so, in če se ukvarjaš s košarko in želiš biti pri tem uspešen, moraš tudi dobro trenirati. Na treningih ne delam nič drugega kot to, kar fantom koristi na tekmah. Zdaj so me vsi že dobro spoznali, tako da mislim, da je trepetanja konec,« pravi nekdanji selektor. Cilji so še vedno jasni_ Kljub menjavi trenerja so cilji kluba ostali nespremenjeni. Moštvo še vedno nastopa v novonastalem pokalnem tekmovanju Alpe Adria, državnem prvenstvu in Pokalu Spar. Prav četrt-finale slednjega tekmovanja se bo igralo v prihodnjih dneh (16. in 17. februar). Laščani so na žrebu dobili atraktivnega nasprotnika, Union Olimpijo. Novost v letošnjem pokalu je, da bosta v četrtfinalu na sporedu dve tekmi - ena doma in ena v gosteh. Ljubljančani se bodo v Treh lilijah merili v torek, 16. februarja, ob 18. uri, že naslednji dan pa bo Zlatorog gostoval v Stožicah. Finale Pokala Spar, ki ga je več kot uspešno lansko leto gostil KK Zlatorog in se uvrstil v finale, kjer je nato klonil proti Krki, bo letos v ljubljanski Hali Tivoli med 19. in 21. februarjem. Mojca Knez Jovan ŠPORTNI DOSEŽKI DRUŠTVA INVALIDOV Vedno znova poudarjamo, da je smisel celotnega delovanja na področju športa in rekreacije invalidov predvsem skrb za primerno telesno aktivnost na kateremkoli področju ali panogi in posledično skrb za zdravo in zadovoljno preživljanje prostega časa. Vsak si izbira obliko rekreacije, ki mu najbolj ustreza, če pa k temu dodamo še prijetno druženje v krogu resničnih prijateljev, pa je zadovoljstvo še večje. Zdaj lahko potegnemo črto pod zelo uspešnim delom članov Društva invalidov občine Laško na športnem področju v letu 2015. Streljanje_ Člani so se udeležili območnega tekmovanja v Velenju: - tekmovanje s puško - član Jože Ram-šak je dosegel 4. mesto, Danijel Novak pa 6. mesto; - tekmovanje s pištolo - član Nenad Vig-njevič je dosegel 1. mesto in si s tem zagotovil udeležbo na državnem prvenstvu, kjer je osvojil odlično 2. mesto. Ribolov_ Člani so se udeležili območnega tekmovanja v Radečah, kjer so posamezno 42 dosegli naslednje rezultate: 16. mesto Ju-suf Duranovič, 17. mesto Ervin Belak, 23. mesto Jovan Stankovič, 32. mesto Milan Golob. Organizirali smo dve tekmi v ribolovu. Prva tekma je bila meddruštvena tekma na Marofu. Tu so se naši člani spet odlično odrezali, in sicer so dosegli ekipno 1. mesto, pri posameznikih pa je 3. mesto dosegel naš član Ervin Belak. Druga tekma je bila »PRVI TRNEK« na Lavi, kjer so naši člani dosegli naslednje rezultate: 1. mesto Rudi Centrih, 2. mesto Ervin Belak in 3. mesto Jovan Stankovič. Organiziran je bil še ribolov v Zagorju, kjer so naši ribiči ekipno dosegli 5. mesto, najuspešnejši posameznik pa je bil naš član Rudi Centrih. Pikado_ Društvo invalidov občine Laško ima dve ekipi, in sicer moško in žensko ekipo. Obe ekipi sta se udeležili območnega tekmovanja v Mozirju, kjer je moška ekipa dosegla 5. mesto, ženska ekipa pa 2. mesto in si s tem pridobila pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu, ki je potekalo na Muti. Tudi tukaj je bila naša ženska ekipa odlična in je na koncu dosegla 2. mesto. V ekipi so sodelovale Ka- tica Ojstršek, Blanka Knez, Jasna Golob, Lidija Kolenc in Cvetka Šardi. Obe ekipi (tako moška kot ženska) sta se udeležili še meddruštvene tekme za Zdravkov memorial, ki je potekala v Mozirju. Tako moška kot ženska ekipa sta se odrezali odlično in zasedli 1. mesto, prav tako pa je med posameznicami 1. mesto dosegla naša članica ženske ekipe Katica Ojstršek. Namizni tenis Na odprtem državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Logatcu je naš član Jože Cverle dosegel 2. mesto v kategoriji NT7, Jože Ramšak 9. mesto v kategoriji NAC, v kategoriji OPEN pa je Jože Ram-šak dosegel 9. mesto, Jože Cverle je zasedel 17. mesto. Jože Cverle, DIO Laško, sekcija za šport šport in rekreacija USPEH TEKMOVALCEV PLEZALNEGA KLUBA LAŠKO Novembra se je zaključila sezona tekem državnega prvenstva v plezanju. V sezoni 2015 so plezalci iz Plezalnega kluba Laško dosegli odlične rezultate. V kategoriji težavnost je med cicibankami zmago v skupnem seštevku osvojila Liza Novak, Sara Čopar pa je dosegla 6. mesto. Pri cicibanih je Lan Mastnak osvojil 4. mesto. Pri starejših deklicah je bila Alja Zalar 6., pri starejših dečkih pa je Nik Golej osvojil 2. mesto. Med mladinci je bil Tim Unuk skupno 2. V kategoriji boulder je Liza Novak prav tako osvojila skupno 1. mesto, Lan Mastnak je bil 9. Alja Zalar je dosegla 7. rezultat v svoji starostni kategoriji, Nik Golej pa je bil 4. Tim Unuk je med mladinci zasedel skupno 5. mesto. Leto 2015 se je tako za naš klub zaključilo zelo uspešno. Tudi v letu 2016 so se tekme vzhodne lige začele z lepimi uspehi na- ših tekmovalcev, saj so na prvi tekmi kar štirje osvojili stopničke (Svit Knez je v svoji kategoriji zmagal), na drugi tekmi pa so kar trije tekmovalci osvojili zlato medaljo - to so Sara Čopar, Liza Novak in Nik Golej. Alja Zalar je dosegla 2. mesto. Omeniti velja tudi ostale naše tekmovalce - Manja Zdouc, Lan Mastnak, Aleks Brižič in Maruša Zdouc se redno uvrščajo v prvo deseterico v svojih starostnih kategorijah. Dosežki na tekmah so rezultat trdega dela otrok in trenerjev, hkrati pa sproščenega pristopa k delu, kar se kaže tudi v vedno zabavnih in zanimivih treningih. Bi bili radi del plezalskega dogajanja tudi vi in vaši otroci? Plezalni klub Laško v svoje vrste vabi nove člane. Vpis poteka vsak petek v času treninga, med 17.30 in 19.30. Prav tako so na rekreacijo vabljeni odrasli, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 do 21.00. Za informacije pokličite tel. št. 051 663 554 (Aleksander) ali 041 387 171 (Matej). PK Laško PLEZALNI KLUB LAŠKO %t PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO 26. POHOD NA GOVŠKO BRDO Pohod na Govško brdo Planinsko društvo Laško izvede vsako prvo nedeljo v januarju. Na letošnji pohod, že 26. po vrsti, so se pohodniki podali 3. januarja. Potem ko je večina razigrano preživela vstop v novo leto in si nekoliko odpočila od napornega praznovanja, je znova vzniknila želja po temeljitem razgibavanju v naravi. Ali si je mogoče želeti kaj več in lepšega kot zbuditi se v zasneženo jutro, se primerno obleči in zakoračiti v neizhoje-no pot? Pri tem rahlo naletava sneg, koraki se zadušijo v celcu in le pogovor pretrga tišino. Plan iiletov P D Laško ;a leta 2016 Januar 1. Novoletni pphod na Baba Hjrko Mavri rt.T'tdii*HMi4 pen «jni Govšto brdo ilerban 2 J. 1'arT.ijaniki vrh Maifce Mivn FflifUif n. Bogenšperk - Laifriieva koča M. Klemeniič ^mohpr Mine s. OWni ibw PD UO 20. 31. MjtCcvsVh pohod rta Šmohor UÜ 26. □□Račka gora Gr&gpfZajc Hcm Apen 2, Pohod Valentina Staniči Juri, Vnfei 23. Pohod na Hum 5* .'.■lijvfn.i synti gora Mul 1- Tradicionalno sreisnje ftfl JmshorJu Oikrfcnic« 7. Lovrenc k. ¡Hovak 2*. Golica Urika Soji Tfildj Junij j. Nočni pohoti na tabo T.krflick 18. Črna prct- Oroinova koča K.Novak 25. HeriSk.i knofna pot T.Kraiek Vaivsioriev dom pud Siobm Tako je bilo na nedeljskem pohodu na Govško brdo - v sproščenem pogovoru so sicer maloštevilni pohodniki (res je lahko žal vsem, ki se niso pridružili) smelo ubirali pot od železniške postaje v Laškem proti Šmihelu in nato Kuretnem ter naprej do lovskega doma na Govcah. Sledil je vzpon na Govško brdo - naporen, brez uhojene steze v debeli plasti JtllF] 23 Vil Marka Mami Krvavec A(|Wt Vrbannvtipi« Jot« videč ¿0/21 Dolomiti Mavri. VmIn Zlatoroflova trtniveriila- 'i mehor (jfiohot pod raduho Se plen nber 10. Veliki vrh - Kladivu Manja Frece 17. Pohod po poti treh cerkva Stik Vrhii - Zsjčeva koča CKWb*r 15. Krrika gora Urikiioji 29. Biegož Marko mavri SentJIJika pranlnik* pot November 5, Pohod po trikih mejah Laiki ga 15. Pohod po Vrtovi ev i h mteh io!* kralek december S. Miklaviev pohod na Mrzlica Mark« Mavri 19 Izlet v neznano UrikaSojč V neznano svežega snega, ravno tisto, kar planinci najbolj obožujejo. Zaključek pohoda je bil v objemu toplega lovskega doma na Govcah s podelitvijo priznanj šestim najpogostejšim obiskovalcem Govškega brda v letu 2015, nastopil je pevski zbor iz Sedraža, sedanji oskrbnik doma pa je pohodnikom ponudil čaj, kuhano vino, obaro in pecivo ter hkrati vse vljudno povabil, da pridete ob nedeljah na Govce, četudi ni pohoda. Za dobro izvedbo pohoda gre tako kot že vrsto let zahvala vodniku Planinskega društva Laško Tonetu Šterbanu, vsem, ki so prispevali darila, in seveda novemu oskrbniku. Zahvala pa tudi vsem, ki so se udeležili pohoda in s tem omogočili, da se tradicija, ki velja za pohod na Govško brdo, vzdržuje. Zdenka Pešec, predsednica PD Laško Jrfati difisrfrPs! rekie so v pAvi r ujfphotfri i'iibc ¿Ftaj'r ¿Vidire vpvkv tt/šte m Sö rfe* Öhüffi>rt** <* n>tirtv. 43 šport in rekreacija POHOD NA OKREŠELJ Mladinski odsek Planinskega društva Rimske Toplice in planinski krožek na Osnovni šoli Antona Aškerca sta v mesecu novembru organizirala pohod na 1.389 metrov visoki Okrešelj. Logarska dolina je resnični biser naših dolin. Široko razprtih oči smo pobožali čudovite razglede na dolino in obrise gora, ki so bile pred nami. Po nekaj kilometrih precej luknjaste in ve-gaste ceste smo prispeli do parkirišča pod slapom Rinka. Na mestu, kjer se začne pot proti slapu, je stala tabla, na kateri je pisalo, da je dom na Okrešlju zaprt, a zaradi lepega vremena, hrane in pijače, ki smo jo imeli s seboj, smo nadaljevali z našim pohodom. Dobro uhojena pot nas je peljala proti slapu Rinka. Malo pred njim smo zavili levo in prvič prečkali Savinjo ter se zagrizli v hrib. Zanimivi so moji mladi planinci - bolj je strmo, bolj so previdni in pazljivi. Večkrat smo postali, se odžejali in kar hitro prilezli do izvira Savinje. Aleš nam je razložil, da je voda na izviru pitna in da si tisti s praznimi bidoni lahko dopolnijo zalogo vode. Povedal nam je, da kdor namoči glavo v izvirsko vodo Savinje, ne bo dobil pleše. Glavo je namočil v vodo in zdaj bomo pazljivo opazovali, kaj se bo zgodilo z njegovimi lasmi. Kmalu za izvirom je klanec nekoliko popustil in že se nam je med drevesnimi debli pokazal obris koče na Okrešlju. Zaprt dom nam ni povzročal težav, saj je zunaj pred domom dovolj lesenih miz in klopi. Iz nahrbtnikov smo izvlekli vrečke s hra- no in ob čudovitem razgledu na okoliške gore nahranili telo in dušo. Po postanku smo pospravili in se napotili k bližnjemu domu gorskih reševalcev. Gašper nam ga je odprl, da smo si ga lahko ogledali tudi od znotraj. Malo kje vidiš tako lepo urejen dom, v celoti izdelan iz lesa. Zunaj pred domom je precej velika skala, ki se je prikotalila s pobočja, in Svit nam je z veseljem pokazal, kako se po alpinistično povzpneš na vrh in kaj hitro smo mu sledili. Prešerne volje smo zapustili Okrešelj in se previdno vrnili v dolino, seveda pa med postankom pri slapu Rinka ni šlo brez obveznega fotografiranja. Posebej moram pohvaliti naši najmlajši pohodnici Neli in Zoro. Pogumno sta premagali vse napore in se vedri vrnili v dolino. Po krajšem počitku smo pospravili nahrbtnike v prtljažnik in se odpeljali proti domu. V veselem razpoloženju nam je pot hitro minila. Bogomir Mastnak, načelnik MO 13. NOVOLETNI POHOD NA LISCO V soboto, 2. 1. 2016, so krajani v organizaciji Gasilskega društva Vrh nad Laškim izvedli 13. tradicionalni pohod na Li-sco. Zbirno mesto udeležencev je bilo ob 9. uri pred gasilskim domom na Vrhu nad Laškim. Pohod je med krajani Vrha na Laškim in okolice zelo priljubljen, saj se ga je udeležilo kar rekordnih 97 pohodnikov. Najprej so si vsi voščili srečno novo leto 2016 in ob 9.15 krenili na pot. Cilj je bila 948 metrov visoka Lisca. Pot jih je vodila mimo Žigona do doline Gračnice. Med hojo se je skupini priključilo še nekaj pohodnikov. Pot so nadaljevali čez Podreber in Paneč do Sel, kjer je tradicionalni postanek pri domačiji Bezgovšek. Pohodniki so se tukaj zbrali, se malce odpočili, okrepčali in odžejali. Sledil je najnapornejši del pohoda mimo cerkvice sv. Jošta v zadnjo strmino pod vrhom. Po kakšnih treh urah in pol zmerne hoje so osvojili Lisco, ki jih je pričakala rahlo v oblakih in megli. Kljub ne najlepšemu vremenu so vsi bili veseli, da so dosegli cilj pri Tončkovem domu. Na koči jih je najprej čakalo obilno kosilo, nato pa se je razvilo prijetno in veselo druženje ob zvokih harmonike in baritona. Pred odhodom so se vsi vpisali v knjigo pohodnikov, za katero skrbi glavni organizator Robi Knez. Zadovoljni pohodniki so se postavili še pred fotografski objektiv za spominsko sliko. Povratek si je organiziral vsak sam. Najpogumnejši so kmalu odšli in se tudi nazaj podali peš. Doživeli so lep dan in združili prijetno s koristnim. Damjan Kovač S KOLESOM IZ LAŠKEGA DO FRANCIJE Leta 2011 sva prekolesarila pot iz Laškega do Dubrovnika. Ker sva se dobro ujela, sva se lani odločila za malo daljšo pot. 15. 9. 2015 sva se z osnovno prtljago na kolesu odpravila na pot. Prvi dan sva prekolesarila pot do Nove Gorice, tam prenočila in se naslednji dan, ki je bil žal deževen, podala naprej proti Benetkam 44 in od tam do Padove. Na poti sva videla ogromne nasade paradižnika - pomi-dori, ki je presenetljivo dobrega okusa. V Padovo sva prispela v večernih urah, zato sva pričela z iskanjem prenočišča. Ker v naprej nikjer nisva imela rezerviranega prenočišča, niti nisva vedela, kje naj išče-va. Zato sva vprašala zelo prijazno starejšo domačinko, ki je z nama prekolesarila 7 kilometrov in nama pomagala poiskati cenovno ugodno prenočišče. Naslednji dan sva nadaljevala pot pro- ti Mantovi in Piacenzi do nadmorske višine 800 metrov ter se nato spustila proti Genovi. Vozila sva se po fantastični pokrajini in uživala v vsakem trenutku. Pot naju je vodila dalje do Savone, kjer so naju pričakale višje temperature (35 °C). Spremljale so naju tudi v naslednjih dneh skozi San Remo, Monako, Nico vse do kraja Rians, kjer sva zapustila pot ob obali in žal s tem tudi plavanje v morju ter se podala v notranjost Pro-vanse. Pot naju je vodila skozi vinograde, šport in rekreacija/društva PRAZNOVANJE RUDARJEV V SEDRAŽU ŽE ENAJSTIČ DRUŽENJE OB RIBJIH JEDEH Člani Ribiške družine Laško so lani na štefanovo (26. decembra) vnovič pripravili druženje ob ribjih jedeh. Tistega, kar obiskovalci dobijo na krožnike, ni malo. Ribiči se na dogodek vneto pripravljajo že nekaj dni prej, vsaj tisti, ki ribe čistijo. Tokrat so pekli klene, krape, platnice, po-duste in some. Druženje je bilo že enajsto takšno po vrsti. SREČANJE ZAKONSKIH PAROV v rimskih toplicah 27. 12. 2015 smo v cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah imeli srečanje jubilantov zakonskih parov. Zaobljubo so obnovili trije zakonski pari: Bernard in Magda Knez sta sklenila 45. obletnico poroke, Andrej in Marija Aškerc 35. obletnico ter kjer raste značilna trta belega grozdja. S pričetkom močnega vetra v prsa, ki nama je dodobra otežil pot, sva nadaljevala pot vse do Avignona, kjer sva po ogledu čudovitega mesta s papeško palačo na čelu tudi prespala in se pripravljala na zadnji dan kolesarjenja. Pričela sva ga umirjeno vse do trenutka, ko naju je edina cesta pripeljala na avtocesto. Ker ni bilo druge možnosti, sva s hitrostjo 50 km/h in ob zvokih avtomobilskega trobljenja nadaljevala kar po njej. Po prevoženih adrenalinskih 15 kilometrih sva našla izvoz in pot nada- Sporočilo tega dogodka je, da ribiči ne jemljejo iz vode zgolj in samo za svoje potrebe, ampak da so svoj ulov prip- Daniel in Štefanija Pavčnik 25. obletnico poroke. Sveta maša z obnovo zaobljub je bila zelo lepa, za kar se zahvaljujemo župniku Roku Metličarju in kaplanu Klemnu Jagru. Zahvaljujemo se tudi Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Rimske Toplice za lepe pesmi in vsem, ki so pripomogli pri organizaciji pogostitve. Štefka Pavčnik ljevala po nama primerni cesti. Prispela sva v Marseille, kjer sva srečno zaključila najino 10-dnevno potovanje (prevoženih 1400 kilometrov), saj na poti - z izjemo enkrat predrte zračnice - težav nisva imela. Po počitku in nakupu spominkov za najine najdražje sva se vkrcala na vlak in po 18 urah in petkratnem presedanju (v celotnem potovanju je bil to največji napor) v nočnih urah prispela domov. Vsekakor veva, da to ni bila zadnja avantura. Kristo Ferenčak, Igor Uratarič Drago Podreberšek, foto: Mitja Podreberšek ravljeni deliti tudi z drugimi; kar vsakič znova poudari zdajšnji predsednik laške ribiške družine Tone Bačič, ki je ribič od glave do pete že dolga leta. Tokrat je rib zmanjkalo že malo po 12. uri. Laški ribiči so razdelili 900 porcij rib, pa še ribja čorba, odlična ribja juha, kuhana v velikem kotlu, je vsa pošla malo kasneje. Izbrancem je bilo dano poskusiti tudi pečenega soma, ki je bil res izvrsten. Reklo bi se, da bi to jedli še angelci, če bi ritke imeli ... B. H. 45 Že vrsto let rudarji iz Sedraža organiziramo in praznujemo praznik rudarjev. 4. decembra 2015, na god svete Barbare, smo rudarji Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž povabili rudarje iz bližnje in daljne okolice. Povabilu se je odzvalo lepo število upokojenih in aktivnih rudarjev ter gostov: podžupan občine Laško Jože Senica, predsednica Krajevne skupnosti Sedraž Jožica Miša Alešovec, predsednik Rudarske godbe Hrastnik Jure Bantan, predsednik Zveze Možnar Ivan Medved, predsednik Moškega pevskega zbora Sedraž Jože Lapornik, predsednik Rudarskega - etnološkega društva Brezno - Huda Jama Andrej Mavri. Zbrane pri POŠ Antona Aškerca sta cerkvena predstavnika, Rok Metličar, dekan laške dekanije, in farni župnik sv. Jedert Stanko Domanjko, prijazno povabila k sveti maši. Ob zvokih Rudarske godbe Hrastnik smo se v čast svete Barbare, zavetnice rudarjev, skupaj odpravili k sveti maši. Po končanem mašnem obredu je Moški pevski zbor Sedraž v cerkvi zapel rudarsko himno in pesmi, ki spominjajo na delo rudarjev. Nato smo se odpravili v telovadnico, kjer je naše rudarsko društvo pripravilo krajši kulturni program in kjer smo se zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam omogočili, da je prireditev uspela. Ob izteku leta 2015 so nam, rudarjem, cenjeni gostje zaželeli veliko uspeha pri vodenju društva in srečno v letu 2016. Ob knapovski malici in kozarčku rujnega se je druženje nadaljevalo do poznih večernih ur. napovednik/živali/oglasi FEBRUAR Sreda, 17. februar • Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov z Ansamblom Vikend (19.30) Četrtek, 18. februar • Knjižnica Laško: Štefan Rehar: Carske prestolnice Rusije (potopisno predavanje) (19.00) Petek, 19. februar • Večnamenski dom Rimske Toplice: Ivan Sivec: Predstavitev prvih dveh zgodovinskih romanov o Celjskih grofih (18.00) Nedelja, 21. februar • Športna dvorana Tri lilije: Mamma Mia! (mu-zikal) (18.00) Torek, 23. februar • Otročji center Kino Laško: Alica v čudežni deželi (19.00) Četrtek, 25. februar • Hiša generacij Laško: Nogavični snežak za okras ali obtežilnik papirja - ustvarjalna delavnica z Marjeto Knez (9.00-11.00) • Knjižnica Laško: Alijana Šantej: Predstavitev slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje (10.00) Petek, 26. februar • Hiša generacij Laško: Peka čokoladne snežinke - ustvarjalna delavnica s Petro Šuster (9.00-11.00) Sobota, 27. februar • Otročji center Kino Laško: Ernest in Celestina (10.00) MAREC Torek, 1. marec • Kulturni center Laško: Moški so z Marsa, ženske so z Venere (komedija) (17.30 in 19.30) • Otročji center Kino Laško: Ida (19.00) Petek, 4. marec • Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00-16.00) • Razstavišče Kulturnega centra: Otvoritev razstave Mikija Mustra (18.00) Torek, 8. marec • Kulturni center Laško: Španska rapsodija, Irena Yebuah Tiran in Eva Hren (19.30) Četrtek, 10. marec • Večnamenski dom Rimske Toplice: Proslava za dan žena in mučenike (18.00) Petek, 11. marec • Knjižnica Laško: Matjaž Mastnak: Okrasne rastline na vrtu (strokovno predavanje) (19.00) Sreda, 16. marec • Kulturni center Laško: Zaključna mavrica z laškimi ansambli (19.30) Četrtek, 17. marec • Knjižnica Laško: Pesniški večer z Josipom Ostijem (v okviru Veronikinega meseca 2016) (19.00) Sobota, 19. marec • Otročji center Kino Laško: Čarobno Bo-ja-bi drevo (10.00) Ponedeljek, 28. marec • Laziše: Proslava ob materinskem dnevu (11.30) APRIL Četrtek, 7. april • Knjižnica Laško: Alenka Rebula: Vera vase (psihološko predavanje) (19.00) Petek, 8. april • Rimske Toplice, »pri Purgu«: Filmska projekcija Andreja Marinška (19.00) Petek, 15. april • Večnamenski dom Rimske Toplice: Koncert skupine Stari časi (18.00) Hiša generacij Laško: Ogled fotografske razstave Darje Grdina iz Društva za medkulturno sodelo- J vanje Gallus do 4. 3. 2016 c o TIC Laško: Domači kotiček, vsako sredo in zad- y njo soboto v mesecu (9.00-12.00) t§ prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve _ 07 81 6o 210 zavetišče za male 2ivau sevnica vet.post.sev@siol.net BELGI LAJKA LUMPA Pes Belgi ter psički Lajka in Lumpa so srednje do velike rasti, prijazni, dokaj socializirani. Potrebujejo lastnika za daljše sprehode ali hišo z vrtom. Belgi in Lajka sta stara cca 1 leto, Lumpa cca 3-5 let. OBVESTILO! OBČINA LAŠKO SKUPAJ Z VETERINARSKO POSTAJO LAŠKO IZVAJA STERILIZACIJE ZA LASTNIŠKE MAČKE PO SUBVENCIONIRANI CENI 30,00 EUR. AKCIJA POTEKA OD 1. 2. 2016 DO 24. 2. 2016 NA VETERINARSKI POSTAJI LAŠKO. Subvencija je namenjena občanom občine Laško. Za naročila pokličite 03 734 16 16. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o. Marija Gradec 36a, 3270 Laško voden'e proiektov in nad zor Do pike natančno ^^ +386(0)31 868 492 Mojca Teržan, s.p. vodenje projektov • Marija Gradec 53 GRADBENInadz°r°bjekt°v • __ ' INŽENIRING STORITVE • 3270 LaSk0 PROJEKTNO SVETOVANJE • e-pošta: mterzan@mpika.si spletna stran: www.mpika.si 46 =y IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Za vas smo pripravili naslednje delavnice: Usposabljanje, tečaj oziroma delavnica Št. ur Izvedba Usposabljanje mentorjev dijakom za PUD 50 Februar/marec 2016 Računalniška pismenost za odrasle (javno veljavni program) 60 Februar 2016 Spoznavanje okolja Windows 12 Februar/marec 2016 Word (osnovni in nadaljevalni) 12 Februar/marec 2016 Excel (osnovni in nadaljevalni) 12 Februar/marec 2016 Osnovni in nadaljevalni tečaji tujih jezikov (angleščina, nemščina, ruščina, italijanščina) 20-30 Februar/marec 2016 Priprave za NPK Pomočnik kuharja 50 Februar 2016 Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način (tečaj in priprave na NPK) 54 Februar 2016 Komunikacija in timsko delo 12 Februar 2016 Obiščite nas na Trgu svobode 6, II. nadstropje, in skupaj bomo za vas izbrali pravo izobraževanje. = Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO = TELEFON: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 c vž u e-pošta: sic.lasko@siol.net "' ' v 1'" ■'' *internet: www.sc-konjice-zrece.si | KONCERT DALMATINSKE KLAPE MAESTRAL IZ DUBROVNIKA NEDELJA, 6. 3. 2016, OB 17. URI V THERMANA PARKU LAŠKO CENA VSTOPNICE: 17,00 € IZLET NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI 12. 3.-13. 3. 2016 V CRIKVENICI Z NAMI BODO: ANSAMBEL MIRA KLINCA, RAZIGRANI MUZIKANTI, GODBENIKI, KLOBASEKOV PEPI, JOŽI KRIŽNIK, DOKTOR OLGA KURČEVA, POHORSKI KLATEŽ, ANIMATORJI ... CENA: 126,00 € Cena vključuje: avtobusni prevoz, polni penzion, malico, oglede po programu, stroške muzikantov, animatorjev, humoristov, vodenje in organizacijo PLANICA FIS svetovni pokal v smučarskih poletih 19. 3. in 20. 3. 2016 CENA PREVOZA: 17,00 € CENA VSTOPNICE: 23,00 € (odrasli); 3,00 € (otroci 7-15 let) V nedeljo imajo otroci do 15. leta gratis vstop, plačajo samo prevoz. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700 E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si Kopel DOTIK KUPIDA (60 min) (kopel s čokoladnim eteričnim dodatkom, penino in čokoladnim fondijem) 49 € za 2 osebi Masaža KUPIDOV OBJEM (60 min) (masaža celotnega telesa s čokoladnim maslom) 45 € na osebo IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ? SE TEŽKO GIBATE? Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah. Z vami bodo priznani specialisti medicine. Informacije in rezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si Celodnevni VSTOP V BAZENSKI KOMPLEKS IN DEŽELO SAVN 15,50 € na osebo (ponedeljek-petek) NOVO! Znebite se odvečnih kilogramov in celulita - »Fat burning« tretman (60 min) Cena 1 obiska: 60 € Cena paketa (5 obiskov): 240 € Cena paketa (10 obiskov): 480 € TERMALNA SPROSTITEV termalna kopel (20 min) + masaža z naravnim milom (30 min) Cena: 44 € (redna cena: 55 €) POMLADNA SPROSTITEV 4-urna vstopnica za bazen in savno + 20 minutna wellness masaža Cena: 34,80 € (redna cena: 43,50 €) KULINARIČNO RAZVAJANJE V A LA CARTE RESTAVRACIJI SOFIJA 4-hodni ROMANTIČNI VALENTINOV MENI (celoten mesec februar) že od 28 € na osebo DNEVNA KOSILA + 4-URNA VSTOPNICA ZA BAZEN: 15 € na osebo NOVO: DNEVI ŠEFA KUHINJE A LA CARTE RESTAVRACIJE SOFIJA 16. 2.-19. 2. 2016, 8. 3.-11. 3. 2016, 5. 4.-8. 4. 2016 3-hodni gurmanski meni od 16 € na osebo RIMSKE TERME Toplice 10 3272 Rimske Toplice RIMSKE "TERME MDCCCXLV11 ¡nfo@rimske-terme.si | 03 574 2011 WWW.RIMSKE-TERME.SI 47 Thermana vas razvaja REKREACIJA V TELOVADNICI WELLNESS SPA CENTRA Nove vadbe: HOT, FIT NAD 50... 20 % P?P"VA zaLascane Na vadbe se je potrebno predhodno prijaviti. Informacije in rezervacije: 03 423 2045. Vadbe potekajo od ponedeljka do petka v telovadnici Wellness Spa Centra Thermana Park Laško. iT Brezplačne gledališke predstave v Thermani Laško s KU KUC gledališčem Predstava »ŽIV ŽAV« Četrtek, 18. februar, ob 18. uri Po nepozabni predstavi sledi razgibana ugankarska zabava za majhne in velike. Predstava »SOSEDA IN POL« Četrtek, 18. februar, ob 18. uri Predstava »VELIKI« v Čarobno potovanje Sobota, 2. april, ob 10. uri Vse predstave so v Gala dvorani hotela Thermana Park Laško in so brezplačne. Prisrčno vabljeni! /i h THERMANA Laško -N ¡¡r www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19