The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage'] glasilo 5lov. katol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 12 chicago, ill., Četrtek, is. januarja — Thursday, January is, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII ..^rtflSiii 4 REPUBLIKANSKI SENATORJI NASPROTUJEJO SPREJETJU DENARNEGA PROGRAMA BREZ ZASLIŠEVANJA. — ANGLIJA VIDI NEVARNOST ZA SVOJO TRGOVINO. — FRANCIJA RAVNODUŠNA. — RAZBURJENOST V NEMČIJI. Washington, D.C. — Kakor vsaka stvar, najsibo še tako dobra, najde svoje kritike, tako ,ie bilo pričakovati, da tudi pro-gram predsednika Roosevelta glede ureditve vprašanja zlata in denarja, ki ga je objavil pretekli ponedeljek, ne bo brez nasprotnikov. In pričakovati je bilo enako, da se bodo njegovi politični nasprotniki, republikanci, oglasili prvi, kar se je tudi v resnici zgodilo. V tor^k so imeli člani republikanske stranke v senatu svoje zborovanje, na katerem jih je bilo navzočih 20 od njih skupnega števila 35, ki ga imajo v senatu. Na tem zborovanju se je enoglasno sklenilo, da se prepreči, da bi se predsednikov program brez zavlačevanja odobril. Sprejeta je bila resolucija, v kateri so zborovalci izrazili zahtevo, da se mora najprej postaviti program na javno zasliševanja pred senat-jdrim bančnim in denarnim odborom. Za mnenje se naj vprašajo ne samo člani Roosevelto-vega "možganskega trusta," marveč tudi razni gospodarski izvedenci, bankirji, trgovci, farmarski vodje in drugi. Šele, ko se bo na ta način dodobra obdelal predlog, se ga naj odda pred celokupno zbornico. Tudi inozemstvo se je na Roo-seveltoy proglas oglasilo in izrazilo je vse prej kakor svojo zadovoljnost z njim. Tako angleški vladni krogi ne taje, da novodoločena nizka vrednost dolarja utegne v veliki meri škodovati angleški trgovini kajti ameriško blago bo z lahkoto konkuriralo vsled svoje nizke cene z angleškim. V torek se je vladni kabinet zbral k posvetovanju glede te zadeve. Francija nasprotno ne kaže Posebne vznemirjenosti. Kakor listi trde, ne bo kljub tetnu, ako Se predsednikov nasvet sprejme, ameriški dolar še dovolj stabiliziran sam za se, dokler ne bo Amerika stopila v ožje stike z inozemstvom. Večji nemir pa zopet kaže Nemčija. Njeni listi pravijo, da tvori Rooseveltov načrt veliko nevarnost za nemško trgovino in da novi "gumijasti dolar" utegne izzvati ekonomske nemire po celem svetu. DOKTORICA PRED POROTO S POZORIŠCA MLEKARSKE "VOJNE" -o-- Potek obravnave proti doktorici Wynekoop, ki je obdolže-na, da je umorila svojo snaho. Chicago, 111. — V torek je drugi dan tekla pred porotnim sodiščem obravnava o tajinst-venem umoru, ki se je 21. nov. izvršil nad mlado ženo Rheto Wynekoop na njenem domu, 3406 W. Monroe st. Kot obto-ženka, da je izvršila umor, sedi pred sodiščem tašča umorjene, doktorica Alice Wynekoop. Kakor že poročano, je obtožen-ka v zaporu tako oslabela, da jo morajo na stolu s kolesi vsak dan pripeljati X obravnavi. Kmalu po umoru je obtoženka pri policijskem zasliševanju priznala, da je zločin izvršila; zagovarjala pa se je s tem, da je hotela svoji slabotni snahi nuditi zdravniško pomoč, a ji je pri tem po nesreči dala preveč kloroforma, da je pod njega učinkom umrla. Samo zato, da bi svojo zdravniško nerodnost zakrila, ji je nato oddala že mrtvi strel v hrbet, da bi se zdelo, kakor, da jo je kdo drugi napadel in umoril. Umor se je izvi\šil v operacijski sobi dok torice, v kleti hiše. To je bila prvotna izpoved ženske. V zaporu pa je nato svoje mnenje izpremenila ter pričela trditi, da ni ona izvršila umora ter da je svojo izpoved podala le pod pritiskom policije. V ponedeljek je državni pravnik navedel svojo obtožnico. Povdarjal je pri tem, da je obtoženka izvršila umor, da pride na ta način do Ithetine zavarovalnine $12,000,ker znano je, da je bila doktorica v stiski za denar. Drugi povod za umor, ki ga je navedel, je pa ta, da reši svojega sina žene, za katero ni maral, in se je pozneje pokazalo, da je imel razmerje s številom drugih žensk. Zahteval je za obtoženko električni stol. V torek je bila poklicana kot priča učiteljica Miss Hennessey, ki je skozi deset let stanovala pri družini Wynekoop. -o- b Jugoslavije. LEPO SO SE SPOMNILI SIROMAKOV KAMNIŠKI GASILCI, KI SO OBDAROVALI 70 REVEŽEV KAMNIŠKE OBČINE. — LJUBLJANA JE DALA ZA BOŽIČNE DAROVE 75 TISOČAKOV. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Do kakih činov je prišlo v zadnji stavki mlekarskih farmarjev, ki zalagajo z mlekom me-ste Chicago, nam priča gornja slika. Kup praznih posod, iz katerih so piketi izlili na cesto mleko, namenjeno v Chicago. NOV PREDSEDNIK NA KUBI 37 letnemu predsedniku groze z revolucijo. Havana, Kuba. — Zaprisega novega predsednika, Carlos He-via, se je izvršila v torek dopoldne. Dan preje je resigniral prejšnji predsednik Grau San Martin, ki je bil na tem uradu od 10. septembra. Novemu predsedniku, ki je šele 37 let star,se obetajo viharni časi. Pristaši prejšnjega predsednika so namreč skrajno nezadovoljni, da je ta moral zapustiti svoj urad, in groze z revolucijo. -o- NEUSPEŠNA ZAHTEVA PO ODŠKODNINI Chicago, Tli. — Prizivno sodišče je v ponedeljek razveljavilo odlok višjega sodišča, po katerem bi bil moral jeklarski magnat Wright plačati $30,000 odškodnine, nekemu W. J. Kuh-nu ker ga je dal svoječasno po krivici aretirati, ker ga je sumil, da je skušal ugrabiti njegovo hčer. Sodišče se je izrazilo, da je imel oče pravico vse podvzeti za varnost svoje lice re. -o- RELIEFNA KOMISIJA PAZI NA ZAVAROVALNINO Chicago, II.1 — Reliefni urad KRIŽEM SVETA ODKRITA ZAROTA NAZI J EV — Fučov, Kitajska. — Med tem, ko so se zadnji ostanki poražene uporniške 19. armade umikali proti juga, so kitajska mornariške čete vkorakale v to mesto. Prebivalstvo se je oddahnilo od prestanega strahu, ko je bilo v mestu zopet redno vojaštvo. — Berlin, Nemčija. — Bivši komunistični vodja, ki se je moral zagovarjati pri zadnji obravnavi glede požara v državni zbornici, a je bil oproščen, E. Tor-gler, je bil iz Leipziga tajno odpeljan v Berlin in naziji so ga zaprli, da nihče ne ve, kje se nahaja. ■ Dunaj, Avstrija. — Johan Lang je postal novi rabelj za Avstrijo, toda takoj po prvi izvršitvi smrtne kazni je resigniral od svoje službe. Dejal je, da ga je to, ko je moral nekega zločinca obesiti, tako pretreslo, da se ne bo nikoli več spuščal v to delo. Avstrijski naziji se hoteli polastiti vlade. Dunaj, Avstrija. — Kakor po ročajo češki listi, so imeli avstrijski naziji že vse pripravljeno, da vprizorijo vstajo v Avstriji in se s silo polastijo vlade. Svoja navodila da so dobivali naravnost od Hitlerja. Ta vstaja bi se imela izvršiti v času med 18. in 31. januarjem. Vsi člani vladi bi bili aretirani in enako tudi odličnejši socijalni demokrati in krščanski socijali-sti. Zarota se je odkrila, ko se je izvedla hišna preiskava pri nazijskem vodji Frauenfeldu. -o- OSTRA ODREDBA VLADE Washington. D.C. — Zaklad-niški department je v ponedeljek objavil, da se bo tistim osebam, ki bodo imele še kako [zlato v privatni posesti po pol- Morges, Švica. — V torek je ;noči rae~d sred0 in četrtkom, to preminula tukaj Mrs. Helena Paderewska, soproga znanega nem b0do morali plačati kazen, pijanista Ignaca Paderewskija. ki bo dvakrat večja, kakor Stara je bila 74 let. IZROČITEV MARTINA IN-SULLA POTRJENA premoženje zaplenilo in obe- |vredno zlato, ki jim bo zaplenjeno. Katastrofa pokvarila proslavo Pariz, Francija. — Francoska avijatika je že bila sigurna, da bo praznovala pretekli ponedeljek popolen triumf. Po-Poldne se je namreč vrnil domov oddelek vojaških aeropla-nov, ki so napravili posrečen Polet v Afriko in nazaj. V svečanem razpoloženju je bilo celo mesto in za višek proslave se Je pričakoval še prihod velikega aeroplana, ki je imel prispeti iz daljne azijske francoske kolonije, iz Indo-Kitajske. ^fed veselim razpoloženjem pa •le kakor bomba učinkovala Vest, da se je ta veliki aeroplan na poti ponesrečil. Med Lyon- NA LETNO ZBOROVANJE BARAGOVE ZVEZE so prihiteli že v torek popoldne iz Clevelanda, Ohio, g. Anton Toronto1, Ont. —- Pretekli ponedeljek se je ponovno vršila sodna obravnava, ki jo je zahteval Martin Insull, solastnik bivšega skrahiranega Insullo-vega imperija, da se ubrani iz- tukajšnjega okraja vzdržuje posebno službo, da ima v oskr • bi in precenjuje zavarovalnin- ske certifikate tistih, ki dobiva- jročitvi sodiščem Zed. držav, ki jo podporo. Poskrbi za to, da ga zahtevajo pod obdolžbo. da tisti, ki imajo kako rezervo na 'je poneveril pol milijona dolar-certifikatih, dobe to izplačano jev. Razsodba pa se je glasil?, v obliki posojila ali izplačila, enako kakor pri prvi obravna-Grdina, podpreds. Baragove jtoda v takem nagjnU| da svoje vi, namreč da bo moral biti ob-Zveze in bivši gl. predsednik Jzavarovalnine kljub temu ne toženec izročen ameriškim ob-KSKJ. Z njim so dospeli velč. ,jZg.uke> Na ta način se je tekom lastem. Insullovi advokat' so ta-gospoda Julij Slapšak in St. meseca decembra dobilo od za- 'koj vložili nadaljnji priziv na Virant, asistenta pri Sv. Lov- var0valninskih družb za osebe prizivno sodišče tukajšnje pro-rencu v Newburgu, in g. Tom. na podp0ri $70,000, kar se je jvince in so izrazili željo, naj bi Mervar, tudi iz Clevelanda. — !na ta način prihranilo reliefu, 'se ta obravnava čimprej vršila, Vsem naš prisrčni dobrodošli in !y mnogih slučajih so zavarova- 'da se končno zadeva, ki se vle-mnogo uspeha na zborovanju! jni že smatraj da je njih certi- |če že nad leto dni, reši. — Mar- fikat neveljaven, ker niso pla- tin Insull je brat Samuela, ki som in Parizom se je namreč '.čevali svojih prispevkov. Komi-med viharjem v zraku užgal in sija pa je ugotovila, da imajo treščil na zemljo, in je eksplo- ti certifikati svojo denarno diral. V plamenih Je našlo smrt deset potnikov, med njimi tudi governer omenjene kolonije. vrednost in je pomagala takim osebam, da so prišle do denarja. prebiva točasno kot ubežnik v Grčiji in ki se enako upira izročitvi ameriškim sodiščem. -o- Hočete zaslužiti lepo nagra-se podajte! DRZEN ROP PRI BELEM DNEVU East Chicago, Ind. — Nezaslišano drzen rop je pretekli ponedeljek popoldne izvršila trojica banditov nad tukajšnjo First National banko. Malo pred zaključkom uradnih ur, ob treh, so prispeli z avtomobilom; dočim je eden ostal v njem, sta dva druga odšla v poslopje. Eden od njih, o katerem se je ugotovilo, da je znani bandit Dillinger, je s strdjnico v roki ukazal osobju, naj izroči denar; drugi pa je hitel pobirati gotovino, katere je nabral okrog $20,000. Na alarm, ki ga je pritisnil eden podpredsednikov, je prihitelo 8 policistov, ki so se postavili zunaj pred vrata. Bandita pa sta vzela s iseboj enega uslužbencev, s katerim sta se ščitila, da sta skozi vrsto policistov neovirano prispela do avtomobila, v katerem so nato oddrveli, prej pa še do smrti ustrelili enega policistov. Veselje revežev Kamnik, 25. dec. — Cel teden so marljivi gasilski odborniki zbirali darila. Kamniški meščani so pokazali tudi to pot svoje blago srce. Gasilno društvo je naklonilo čisti dobiček od dveh kinopredstav, kamniški trgovci so prispevali večjo množino živil, ostalo pa je društvo kupilo z nabranim denarjem, tako da je bilo za obdaritev pripravljenih 350 kg moke, 120 kg mesa, 100 zavitkov makaronov, 50 kg sladkorja in še obilo drugih potrebščin. Na posredovanje poslanca g. Cererja je društvo dobilo še 7000 kilogramov premoga. — Obdaritev je bila v soboto popoldne v dvorani gasilnega doma. Nad 70 siromakov iz vse kamniške občine se je zbralo okrog božičnega drevesca. Po božični pesmi je imel predsednik gasilnega društva g. poslanec Carer lep nagovor, ki je marsikomu privabil iz očesa solzo hvaležnosti in veselja. Nato so obda-rovanci po svoji želji izbirali darila. Vsak si je izvolil kar je pač najbolj potreboval. Ginjeni so se zahvaljevali z vidno prošnjo in željo, da bi božičnica tudi prihodnje leto ne izostala. --o- 400 otrok obdarovanih Ljubljana, 25. dec. — Največja božičnica je vsako leto tista, ki jo prireja mestna občina. V unionski dvorani se je v nedeljo popoldne zbralo 400 otrok. Zadržanega župana je zastopal načelnik socialno pol. odseka v občinskem svetu, g. Kosem. Prireditev je otvorila ljubka božična igrica, ki jo je z deklicami na vadnici naštudi-rala gdč. Vencajzova, pozdravno besedo otrokom pa je izpre-govoril občinski svetnik g. Kosem. Obdarovanih je bilo 400 otrok. Vsak je prejel v zavitku, česar mu je najbolj treba: čevlje, perilo, obleke in na radost še vsak malo slaščic. Božičnica mestne občine se vsako leto prireja iz sredstev, ki so v ta namen določena v rednem proračunu. Letos je občina nakupila darov za 75,000 Din. -o- Praznik starčkov in ubožcev V Ljubljani so po stari navadi oficielno praznovali svoj božič tudi ubožci in onemogli v mestni ubožnici v Japlievi ulici. Zbrali so se v svoji jedilnici okrog božičnega drevesca, kjer jim je radio prinašal božične pesmi iz daljave. V imenu občine in župana jim je izprego-voril nekaj besed občinski svetnik gosp. Kosem, nato pa so bili skromno obdarovani. Ob radiu, ki jim je v svoji skrivnostni čudežnosti prinašal tudi zvonje-nje zvonov iz samega Betlehe-ma. so starčki in starke prebili praznično lep večer. -o- Izkupil jo je V Lanišču pri Škof j i Loki je neki gostilni nastala manjša rabuka, pri kateri jo je izkupil 26-letni posestnikov sin Ivan Lipoglavec, katerega je nekdo oplazil s palicoi po glavi tako močno, da so ga morali odpre-miti v ljubljansko bolnico. -o- Velik požar v Zagrebu V Zagrebu je nedavno do tal zgorela velika žaga, last Ferda Lammerja. Škoda, znaša nad pol milijona, ki je k sreči krita z zavarovalnino. Požar je opazil okoli dveh popolnoči kolodvorski stražar in telefoniral gasilcem da nekje gori. Kar na slepo so šli gasilci proti žare-čemu siju in prišli na lice mesta, ko je bilo že vse v ognju in ko je bila vsaka pomoč izključena. -o- V snegu je zaspal Kako nevarno je zaspati v snegu in še zlasti ko živo srebro pade daleč pod ničlo, je skusil 24-letni France K. iz Ribniškega sela na Štajerskem. Ljudje so ga neke noči prav pozno našli ležati na Ptujski cesti v Mariboru. Fant se ga je nekoliko preveč navlekel in to ga je vrglo v sneg. Odnesli so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da je imel noge že popolnoma rde in zmrznjene. Le sreča, da je slučaj prinesel mimo te ljudi, ki so ga na samotni cesti po-arali, drugače bi zmrznil. -o-- : I Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Zoll. — V Pišecih je umrl Ivan Oaonik, učenec tretjega razreda. — V Spuhlji pri Ptuju je umrl Anton Kostanjevec, posestnik, star 59 let. — V Ljubljani je umrla Ana Simončič. -o- Božičnica na Barju Gospodarsko društvo za po-vzdigo Barja je priredilo na Štefanovo v šoli na Barju bo-žičnico za revno barjansko de-co. Navzoči so bili tudi magi-stratni direktor g. Jančigaj, mestni fizik dr. Rus. magistrat-ni svetnik dr. Fux, županja ga. Olga Pucova. Govorili so gg. Vidmar, Zehal in dr. Fux; da- Desetina prebivalstva brez dela Iz Maribora poročajo, da je po statistiki 1237 mestnih družin brez dela. Ker se računa za vsako družino povprečno najmanj po tri družinske člane, je tako brez zaposlitve najmanj 3711 oseb. V resnici pa znaša število brezposelnih ki jih podpira mestna občina nad 4000, to je nad desetino vsega mestnega prebivalstva. -o- Obsojen Pred mariborskim senatom ,ie bil te dni obsojen Adolf Dengel iz Forkovcev na 10 let robije in trajno izgubo častnih pi'avic, ker se je na nekem fii- režu stepel in zagnal velik merilca je prejelo nad 300 otrok, sarski nož v godca Skrilca v Sp. -o----Slvanovcih, da je ta kmalu nato ŠIRITE "AMER, SLOVENCA"! !izdihnil. KAMERI KANSK! SLOVENEC' Četrtek, i8. anuarja 1934 l&MERIKANSKI SLOVENEC I Kod najstarejši tloveutki tebil. list v Ameriki. PrtaooTljen ieU JMli m f liha] (thaja vsak dan razun nedelj, pont-l^ljkov in dnevov po praznikih. f Izdaja in tiska: | EDINOST PUBLISHING CO. f Naalov uredništva in uprava: |849 W. Cermak Rd„ Chicago Jelefon: CANAL 5544 fiki ^ Naročnina: _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ea celo leto Ea pel leta . Ka četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo: Ka celo leto -_$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta---1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Batabliahed 1191, laaued daily, axcept Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year------ For half a year 'skega prebivalstva. Ob takem razpoloženju ni težko tajnim agitatorjem, ki so v službi panarabske ideje, ter prihajajo po večini iz sosedne Sirije in Mezopotamije, sejati uporne nazore med razdražene množice. Kar pa je za angleško vlado še posebno neprijetno, je dejstvo, da pri zadnjih arabskih izgredih ni bilo opaziti samo pro-tižidovske tendence, temveč tudi izrazito protibritansko ost. Anglija je danes največja muslimanska sila na svetu in je zato vedno zelo občutljiva, kadar gre za pokrete, ki izvirajo iz islamske mistike. Posebno pa še, če se ti pokreti pojavljajo v onem delu islamskega sveta, ki leži kot predstraža pred indijskim imperijem, stebrom in virom britanske moči in bogastva. Zato postaja palestinsko vprašanje zelo važno vprašanje angleške kolonijalne politike. _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months----- Chicago, Canada and Europe: For one year---—--Sfi.OO For half a year------ 3.00 For three months-----1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko * tednu je čaa do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ae na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Arabci proti Židom O TEM IN ONEM IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Znano je mesto Milwaukee, ker baje prideluje najboljše pivo. Znano je pa tudi, ker skoraj v vseh kampanjah Am. Slovenca zmaga. S prvo zmago je postala zastopnica Lucija Gregorčič kraljica. Drugo pot je sicer Cleveland zmago odnesel, toda Milwaukee je bil prav blizu- Tretji pot je zmagal zopet Milwaukee in njegov kandidat, č. g. Winkler, je bil imenovan za najbolj popularnega Slovenca v Ameriki. Se- ne more nič, če naročnik noče in noče obnoviti naročnino ali pa ,če noče postati nov naročnik A. S. Gotovo zanima druge naselbine, kakšni ljudje smo kaj Nedolgo tega so izbruhnili v Sveti deželi hudi nemiri. Angleške oblasti so jih sicer zatrle in energično vzpostavile red, jtoda v arabskem delu tamošnjega prebivalstva še vedno močno tvre tako da oblasti še niso smatrale za umestno, preklicati obredno stanje, ki je bilo proglašeno- nad Palestino. Znamenita Balfour jeva deklaracija, ki je obljubila po svetu raztresenemu jgidovstvu obnovo njihove stare domovine v Palestini, kjer naj' Pi polagoma v obliki britskega dominion« zopet vzrastlo izra-j^ y tej ^ampanji ie Milwau-|elsko kraljestvo, je naredila iz teh krajev zelo nemiren kotiček ^ zQpet ^ naprej od dru_ pb Sredozemskem morju. Odkar so se na podlagi teh obljub gih> Jaz ne vem> gre u zasluga načeli ros naseljevati v Palestini židje, je postajalo ozračje to milwau8kim Slovencem |tam vedno bolj napeto. Arabci čutijo, kako jih novodosh, j &]i marljivi zastopnici ali pa (mnogo vitalnejši element, ki se opira na višjo civilizacijo m. prnjubljenosti kandidata, č. g. Razpolaga z večjimi gmotnimi sredstvi, stalno izpodriva. Nji- yictor Rogulja. Najbrž bo vse hov odpor proti temu je že leta 1929 dal povod za krvave upo- troje Tudi najb0lj navdušena ae, ki so povzročili Angležem hude skrbi. Ko so nemire vdu-Sili, se je zdelo, da je postalo sožitje obeh plemen zopet znosno, toda najnovejši izbruhi fanatizma so sedaj dokazali, da plemenski antagonizem v Palestini še daleč ni likvidiran. Neposreden povod za izgrede je dal poziv arabskega nacionalnega vodstva v Jeruzalemu, naj se v protest proti nameravanemu povečanju židovske naseljeniško kvote priredijo po Mihvaučanje. 'Olrajt' smo, saj vsej Palestini velike javne demonstracije. Angleški visoki ko-'to že kampanje A. S. kažejo, misar (guverner) je vsa zborovanja prepovedal, toda arabski Kar v ospredje se zmiraj sili-voditelji so vztrajali pri svojem sklepu in pozvali svoje prista- mo> Saj smo tudi v kampanji še, naj demonstracije izvedejo. Tako je prišlo do hudih iz- KSKJ. bili en čas prvi, sedaj gredov, ki so zahtevali več človeških žrtev v Jaffi, Jlaifi in Je-|so naa pa nazaj potisnili. — ruzalemu, kjer so Arabci proglasili tudi generalno stavko. An- Naš kandidat je č. g. Victor gleške oblasti so zaprle več voditeljev arabske eksekutive in R0gulj, ki je na nemški fari sv. proglasile nad vsem palestinskim ozemljem obsedno stanje. | Trojice. Slovenska cerkev sv. Ozadje nemirov tvori razvoj dogodkov v Nemčiji, ki j« Janeza je namreč zelo majhna, dovedel do židovskega eksoda iz Hitlerjevega carstva. Židje,' Cerkev sv. Trojice pa zelo pro-ki so izgubili v Nemčiji možnost razvoja in deloma celo obsto-1 storna. Ima tudi šolo. Ker Sloja, vidijo v Kanaanski deželi zadnjo rešitev. Na sionističnem|venci nimamo katoliške šole, so kongresu v Pragi so govorili, da bi Palestina lahko sprejela v je prihodnjih desetih letih 250,000 židovskih beguncev. Številka sama na sebi ne izgleda strašno velika, pomisliti pa moramo, da šteje Palestina danes komaj 180,000 židovskega prebivalstva in da bi izvedba te zahteve popolnoma izpremenila današnje ravnotežje med Židi in Arabci. Z ozirom na dejstvo, da tudi Sveti deželi niso bile prihranjene posledice gospodarske krize, je mandatna oblast že v prejšnjih letih močno omejila priseljevanje in je tudi neskrom- drugo stran mesta in cerkev in ne zahteve, ki jih je stavil sedaj židovski urad v Jeruzalemu šola se je polagoma praznila. niča? Lucija Gregorčič je majhne postave, voljo in koraj-žo ima pa veliko. Zastopnica A. S. je z dušo in telesom. Njena skrb ni samo, da nam pridobi zmago v kampanji — ona ve, da katoličan brez verskega lista ne bo dolgo trden katoličan, posebno še, če bo čital protiverske časopise. Ko dobi bližje ničli, ker naši farmarski izdelki in pridelki nimajo še vedno skoro nikake veljave in cene. Kljub temu pa moramo priznati predsedniku Roosevel-tu.ki se trudi za obnovo dežele, da je njegova odredba popolnoma umestna in koristna, ki naročnika, pravi: dvojno dobro j^vil na stran kmeta in de delo sem storila. Naročnik bo čital dober list, listu sem pa pridobila naročnika. Navadno se hvali osebo, ko umre, jaz bom pa že sedaj povedal, da Lucija Gregorčič je ženska, da malo takih. Čednostnega živ- katero smo vzeli radi s seboj, je gotovo mislil in bil prepn-za kar se ji prav lepo zahvalju- [čan, da bo imel boljšo prihod-jemo. — Ker se nam še ni mu- ;nost, čim bolj bo znal angleški dilo domov, smo spet šli na že- I jezik, kar je tudi res, ker s slo-ninov dom, kjer je pridna sta-j venskim jezikom ne pridemo ra ženinova mati, mesto cla bi daleč v tej deželi in samo an-šla. počivat pridno pospravljala, gleški jezik, ima prednost. — Polne roke dela je imela, dru- [Ravno tako je z našo mladino, gre za pravice delavstva injgi so pa med tem že skoro vsi Po večjih mesti, kjer je veliko kmeta, dasi se sedaj še jako počivali. Zopet smo se nekoliko Slovencev, imajo svojo sloven-malo pozna. Vsak posameznik zamudili tam in ker se nain še sko šolo, ker se otroci uče slo-mora pripoznati, da je NRA za j ni mudilo domov, smo odšli po- venskega jezika. Zakaj se pa pravice zatiranih. Tudi jaz po-:gledat še na dom nevestinih tam uče tudi ob enem angle-vdarim, da je to popolnoma starišev, kjer smo pa našli že ško? Zato, ker potrebujejo vse močno utrujene in speče, znanja angleškega jezika, ker Nismo jim hoteli kratiti potreb- razmere to zahtevajo. Ivo pa nega počitka, zato smo se od- 'otroci pridejo iz te slovenske pravili počasi proti domu in šole ven na prosto, na ulico srečno, čeprav že nekoliko čebljajo med seboj večina le v ctrujeni, prišli zopet v Elkhart, angleškem jeziku in tako jim kjer se nam je potem večerni ostane ta navada tudi za pozne- počitek prav prilegel. Tako tr- že življenje, ko šoli odrastejo, do smo zaspali, da se sanjati ni _ Ko otroci pridejo iz šole dobilo mogoče. — Prav veselo je mov, jih mati ali oče, ali oba, bilo vse to in v resnici luštno. vprašata kaj po slovensko, Želim, da bi tudi novoporočen- otroci pa odgove najraje v an-cema bilo vse življenje tako gleščini. Temu je tudi krivo to, sta stebra države, sta bila po-J veselo in zadovoljno,kakor smo ker smo skoro povsod preveč polnoma pozabljena in vendar i bili veseli in zadovoljni vsi ome- [pomešani med drugim naro- !njeni večer na svatbi. — Vsem jdom, zato smo prisiljeni tako katerimi sem se sestala, pajravnati. Otroci, kadar kaj či-"iljam prav vesele pozdrave tajo, se navadno vselej poslu-in želim, da bi se še kedaj'tako veseli sešli skupaj. Ce se pa na tem svetu več ne snidemo, da bi se vsaj sešli na nebeški ohceti, onkraj groba. Mary Oblak na mestu, ker kam bi vse prišlo, če bi se ne našel človek, ki bi prišel na to idejo, da pomaga delavstvu. Cela človeška družba bi morala sčasoma propasti, ker bi ne bilo pravice, katere že skoro res ni bilo več. Nemogoče je bilo še naprej nadaljevati s tako umazano politiko kakor se je delalo in če bi se, bi dežela kmalu prišla do prepada, iz katerega se več ne bi izkopala. Delavec in kmet, ki sta ravno ta dva najbolj množi la bogastvo, pa ne za se, temveč za visoke kapitaliste. Tedaj je prišel Roosevelt, ki se je laystva. Povzdignil je svoj glas in izdal odredbo za odredbo, pa ne toliko v korist oderuhom in bogatašem, kakor \ korist delavstva in kmeta. Oderuhi seveda tega programa niso nič veseli. Delavec pa z veselim ZOPET NEKOLIKO VESTI lienia, skromna \ vseh ozirih, . , , . ^ ' . . , . ' upom gleda na ta novi Roose- vneta zmiraj za dobro, zave- ., , . . v , , , . , .., , voltov program, ki kaze pot do dajoč se vedno svojih dolžno- ■ / ■ . , , " , . .. , ., , delavske pravice, ki se enkrat sti napram cerkvi, listu itd. — . ,. . , * . . ,„„. i ■ . i mora pokazati, pa naj bo prej Daruje in pomaga tu in tam— , . ne da vidijo ljudje; da le Bog aU slej' ve. In zato pa ima srečo in u-J * I ____r\ ___ speh. Tako, sedaj smo pa, upam, dosti znani javnosti. Mirno pri-[ Elkhart, Ind. čakujemo zmago v tej kampa-i To pot sem se pa precej pod-nji. — Dne 28. januarja bo vizala z drugim dopisom, upam priredila organizacija skupnih pa, da radi tega dopis ne bo ro-društev veselico v proslavo 40- mal v koš, čeprav morda ne bo letnice KSKJ. in za sklep kam-' najbolj zanimiv, vendar ga bo panje. Počastili nas bodo s svo-' marsikdo s zanimanjem preči-jim posetom vsi gl. uradniki. | tal. Tudi Vi, cenjeni g. urednik, ste | Ker sem bila za sv. Tri Kra-vabljeni. Nastopili bodo različ- Ije povabljena z dr. L. Zakraj-ni pevski zbori," naša mladina, >šek na oh čet v Mattauari, Mich, naši gl. uradniki bodo kaj po-lto je blizu Pow Pow, Mich., to V ODGOVOR K RAZPRAVI Millstone, Wis. Do sedaj se jih je še prav malo odzvalo Vabilu k razpravi, ki je bilo priobčeno v Amerikan-skem Slovencu 19. dec. 1933. — Vidi se, da ni veliko zanimanja med nami za to stvar. Mogoče je temu tudi krivo, da si večina naših čitateljev misli, da tega sploh ni mogoče dognati do kraja, da ni mogoče povedati pravega vzroka niti sveto- vati pravega zdravila, da bi naš narod še nekaj časa živel svo-lbo naš slovenski jezik popolno- žujejo angleških časopisov in knjig, ker to jim gre najbolj gladko, čeprav nekateri znajo tudi slovensko čitati in pisati, pa ne razumejo dovolj, da bi prebirali naše slovenske knjige in časopise. Na ta način in radi tega peša naš slovenski jezik in bo pešal bolj in bolj. Kakor hitro bomo mi, ki smo prišli iz stare domovine pomrli, tako bo '.amrl tudi naš slovenski jezik tukaj v tujini. Pač bodo ostala društva, slovenski domqvi in cerkve, samo pisalo in govorilo se bo tam angleško. Tudi naš list Amerikanski Slovenec bo ostal in tudi za naprej ravno tako deloval, samo da ne več v slovenskem jezil.u, ampak bo moral pisati v angleščini. To bo pa vzelo še leva in leta, prodno leta nazaj nekateri Slovenci pošiljali svoje otroke sem. Tudi v cerkev so nekateri prihajali, nekaj radi gnječe v slovenski cerkvi; stariši, katerih otroci so tu v šoli, so tudi i hodili sem. Zadnja leta so se začeli Nemci prestavljati na v pogledu dovolitve za naselitev nemških beguncev na podlagi cionističuih resolucij v Pragi, znižala na najnižjo stopnjo. Kljub temu se je polastil arabskega prebivalstva v Palestini strah pred židovsko invazijo. Čeprav je Arabcev v Palestini 800,000, torej štirikrat toliko kot Židov, -se smatrajo za razlaščene in zatirane ter za ljudstvo druge stopnje, ki se mora u-makniti pred zmagovitim naseljencem. Arabci vidijo nevarnost, da jih židovstvo sčasoma popolnoma izpodrine s pomočjo |hodijo nekateri gor, drugi sem, bogatih fondov, iz katerih črpa sredstva za nakupovanje arah- kamor je pač komu bolj pri ske zemlje, če prav jo mora visoko preplačati. Na tej zemlji, ki roki. je Arabec ni zna! gospodarsko obdelovati, so sedaj zrastle j In sedaj pa še gotovo hoče-cvetoče kolonije, ki vzbujajo ljubosumnost avtohtonega arab- te vedeti, kdo in kaj je zastop- Lani §e je precej govorilo, da bodo Slovenci dobili cerkev sv. Trojice. Boječ se, mislim, večjih stroškov, se niso potrudili za to in ostalo je po starem. Letos je pa dobila fara sv. Trojice slov. duhovnika in sedaj pa vedaii in zvečer bo igra, kratka in zato jedrnata. Vmes se bomo pa spoznavali in zabavali. Vsa štiri društva so se popri-jela dela z vso energijo. Igralci so uče svoje vloge, pevci se vadijo, ženske izmenjavajo recepte za potice. Jaz sicer mislim, da eno jajce več ali manj, vendar ženske pa le svojo trde "po meri in vagi"- No ja, kaj bom našteval, vse je mrzlično zaposleno. Želimo, da bodo naši cenjeni gostje z nami zadovoljni. Bolj natančen program o naši veselici boste še brali pozneje. — Pozdrav vsem članom KSKJ. Milwaucan. Z MRZLE MINNESOTE PIŠEJO Greaney, Minn. Tukaj imamo zelo veliko snega in tudi mraza je dovolj, kar nas pa ne straši preveč, ker smo že vsega tega vajeni. — Farmarske razmere so še vedno je narodno življenje v tujini in | ohranil mladini svoj jezik in svoje tradieje. Naj torej na tem mestu tudi ma zamrl. Toliko sem napisala, da sem izrazila svoje misli. — Morda jaz izrazim svoje misli in te so: Ibo kdo pri tem misli, da sem je nekako 5 milj od tukaj, smo se odpravili ob 1:30 na pot. Po dveh urah vožnje smo že bili na cilju in še prav srečno smo vozili. Našli smo tam seveda že zasedeno mizo, obloženo z vsakovrstnimi okusnimi jedili. Ker je ženin hrvatskega pokolenja, nevesta pa Slovenka, so bil med nami bratje Hrvati. Svatba je bila prav vesela in je trajala prav do ranega jutra, nakar smo se razšli. Eni bolj zgodaj, drugi pozneje. Mi smo se podali proti domu,- ko je že svetil beli dan. Nekatere obide želja, da bi še obiskali Mr. in Mrs. Ozanič in res se podamo. Prišli smo tja,ko so ravno ustali in pripravili kurivo za peč. Povabili so nas, da se vsedemo in tako smo ostali nekaj časa pri njih v prijateljskih pogovorih. Spotoma od tam smo se ustavili tudi pri družini M. Tekavc, rodom Slovenec. Mrs. Tekavc nam je naložila dobre smetane, Po mojem, ni prav nobene pomoči, da bi ohranili naši mladini naš jezik in naše navade. To pa zato, ker živimo v tuji deželi, ki ne govori našega jezika, kjer je uradni jezik različen od našega in ta ima prednost. Vsi se ga poslužujemo in smo se ga začeli posluževati takoj, ko smo prišli iz stare domovine. Takoj smo začeli prestrezati besede in misliti, kaj pomeni ta beseda, kaj ona druga, kaj tretja itd. Vsak je želel, da bi vsaj toliko znal in razumel artgleško, da bi lahko vprašal za delo. Ženske so spet želele, da bi lahko šle v trgovino kupit raznovrstno blago, ki ga potrebuje. Ko smo se naučili toliko, smo želeli znati še več. In ko so potem odrastli naši otroci in znali angleško smo jim pustili govoriti angleško, da smo imeli sami priliko, se kaj iz njih besed naučiti. Nekateri so celo hodili v angleško slovensko šolo, da so se prej naučili angleškega jezika. Vsak nazadnjaška,- da hočem sania zatirati naš miii slovenski jezik, kar pa ni res. Nasprotno želim, da bi naš slovenski jezik živel in se širil za vedno in jaz sem ponosna na to, da sem Slovenka, ker kjer so Slovenci naseljeni, tam se povsod opazi napredek. To vedo vsi narodi in tudi pripoznajo, ko govore: "The Slovenian people in thi.; neighborhood are good working people!' Rečem pa še tudi to, kadar bo nas zmanjkalo, ne bo več "good working people," (ker naša mladina ne bo tako napredovala, pa naj si še tako prizadeva. Otroci naši so se obrnili po deželi v kateri živijo in prevzeli njene navade in običaje. — Tako je moje mnenje o mladini. •— Sedaj naj se pa še kdo drugi oglasi in pove svoje mnenje. Anna Smrekar -o- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! JARZAN, GOSPODAR DŽUNCM- C2) f Mrtropoliiai) Nfws,pjftf Srrvir« ) Napisal: EDGAR RICE DURROUGHS Silne utrujen in brez vsakega veselja do pričkanja je Blake odgovoril piincezi: "Obžalujem," pravi, "vendar moraš voditi konja okoli toliko časfi, da se shladi, ker jaz sem za to preutrujen." Z odprtimi očmi ga je presenečeno pogledala. "Misliš?" pravi jezno. "Jaz da bom vodiki žival, jaz princeza?" "Zdi se mi da moraš," reče Blake. "Mc.ram? Trdo je tvoje povelje in zoprne tvoje besede." "Le kar začni dekle," pravi dalje Blake že ne-voljen. "Tvoja in moja rešitev je odvisna le od tega konja." — S$lze so prišle Guiijaldi iz oči od jeze in trme, P,ol ure j,e že vodila konja okoli po ravnici sem in tja, Blake je pa gledal prjd.se sedeč pod drevesom in tuhtal, kako bosta prišla nazaj v mesto fslimmr iz neznanega kraja. Ni mu bilo povsem znano, v kakem kraju se nahaja. Niti besedica ni prišla iz njunih ust ves čas, ko je princeza vodil,a konja. Tedaj se je v;:dramil Blake in rekel: "Hvala, 'dpvolj bo"; prijel je kopja in ga dobro zdrgnil s suhim listjem., "Lepa je," je mislil sam pri sebi, gledajoč princezo, a trmasta in zlobna." Opazil je tudi, d.? njene oči niso nikoii mirovale. Vednp se je ozirala in strmeče zrla slfozi veje dreves v temno džunglo. "Ko se stemn', pojdemo varno v mesto Nim-mr," reče Blake. Princeza obrne 1: njemu s strahom v očeh. "Ostati tijkaj dokler se stemni!" zakliče prestrašeno. "Ali pa sploh veš, kje se nahajamo?" "Kaj ni prav tukaj?" pravi Blake. "To je dolina leoparde^" reče Guinalda, vsa prestrašena. "Res?", pravi dalje Blake malomarno in nadaljuje: "Lepo ime. Kako jc pa ta kraj dobil to ime?" Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00......:...... 110 Din Za $ 5.00............. 200 Din Za $10.00............. 420 Din Za $12.00............. 500 Din Za $20.00...........855 Din Za $23.25.............1000 Din Za $50.00.............2175 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 Za $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16-00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Četrtek, 18. an uarj a 1934 'AMERIKANSKI SLOVENEC* Stran S Jacob Gerend Furniture £o. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wi». Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. Ustanovljeno 1912. Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM 2107-11 West Cermak Road, Chicago, 111 MODERNIZIRAJTE VAŠO PEC! ^^ jr^fjj&g V»šo peč lat*ko pre-^r^n^^r^STITSTI^ uredite na olje, kar MM! MS"« ^ii^il'I'Slfi) I obenem ceneje. ' Ml 1 Mi inštaliramo go- illOTil rilnike za olje v vašo iiiW|wM|| t : staro peč, ali pa za gfSrajrfrg' j, •• isto zamenjamo po- i|fli t polnoma novo peč z ''"'•"•fti'^^T^f11 gorilnikom na olje. ^iifiiPl Pri tem nudim°vam zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi -"" Tj't j za vse druge pohi-4 il štvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. NAPREJ ZA SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK GLAVNI NAMEN JE IN MORA BITI VSEH AMERIŠKIH KATOLIŠKIH SLOVENCEV: ZMAGATI MORAMO IN SI OHRANITI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK "AME-RIKANSKI SLOVENEC"! — VSE NASELBINE NAJ KREPKO SODELUJEJO V KAMPANJI. MUSSOLINI DAJE ODLIKOVANJA Živahna je bila agitacija v prvi dobi kampanje za list "Amer. Slovenec". Posebno so se odlikovali rojaki v Milwaukee, Chicagi, Pueblo in Jolietu. Tudi po nekaterih drugih naselbinah je vladalo visoke zanimanje, kar je vse pohvale vred-no- Prva dva tedna v januarju, ali v drugi dobi kampanje, se *di, da je navdušenje nekoliko poleglo. Morda iz vzroka, da 80 se agitatorji nekoliko oddahnili. Toda zopet bo treba na n°ge in to čimpreje. Kcnec kampanje bo kaj kmalu tukaj. Še dobrih pet ali šest tednov in kampanje bo konec. Zato vsak naJ dela, kolikor more, vsako prosto uro in vsak dan, ki ga dobi na razpolago. Pridobivajte vsi nove naročnike, kajti ti so, ki štejejo za vas največ. Od novih naročnikov štejejo glasovi desetkrat toliko kaker od starih. To je, vsak plačan dolar za n°vc naročnino šteje v tej drugi dobi kampanje 100 GLASOV; vsak plačan' dolar za staro naročnino pa šteje le 10 GLASOV. To»-ej, kdor hoče biti na vrhu liste, TA NAJ PRIDNO AGITI RA ZA NOVE NAROČNIKE. Vsak, ki se naroči na list bodisi na novo ali da ponovi na-v°čnino, ahko plača za naprej, kolikor let želi, za eno, za dve, !ri> štiri ali pet let. Čimveč agitator prejme, tem več glasov ima. Najhujša bitka bo, kakor kaže, med štirimi ali petimi na-selbinanji. Najhujše se držijo sedaj v M;lwaukee, Jolietu, Chi-cagi ip Pueblu. Tudi Minnesota kaže veliko agilnost. Kaj na-"»eravajc v Clevelandu, zaenkrat še ni znano. Ugodnost imajo v Clevelandu boljše ket kje drugje, ker tam je veliko šte-Vl!° naših ljudi. Kako se bedo zanimali za stvar agitatorji, pa p°kže izid te kampanje. Na vsak način ,izid Le kampanje bo pokazal jasno,, v ka-terih naselbinah je naš narod versko in narodno zaveden. Bo to slika, ki bo jasno kazala, kje domu je prava slovenska ka':< Iska zavednost. Katoliški Slovenci po Ameriki! Pokažimo zopet v tej kampanji, da dokler bomo gibali in da dokler živimo, ne damo nobeno ceno, da bi oslabel naš katoliški dnevnik Amer. Slo-Ve*iec. Zavedajmo se velikih resnosti časa, v katerih igra tisk v°dilno vlogo in ne pozabljamo, da slovensko javrio mnenje je tftko, kakeršen tisk ima slovenski n'arod v Ameriki. Delajmo vs> na to v tej kampanji, da katoliški tisk pridobi čim največ Mogoče med nami, da se utrdi in zasigura. In če to, močna bo haša verska in katoliška zavest. Zato naprej v tej kampanji vsi agitatorji! Vodimo vsi ži-Vahno borbo za katoliški dnevnik Amer. Slovenec. Na počivaj- v tem času, ko je čas dela. Počivali bomo lahko po kam- Pa,Vji, ko bo časa dovolj. Zdaj pa je čas za agitirati. Stori, kar In°l'eš, tudi vsak posamezen naročnik. Pridobivajte vsi nove r*rotnik«b< Delajmo vsi, da bo kampanja rodila čimvečji uspeh! Zadnje dni je pripeljal naš ekspresni vlak sledeče poši-'Jatve: NAJPESTREJŠE ROMANE PIŠE ŽIVLJENJE Ni je resnice razen tiste v ro- neomejeno gosppdstvp v njego-manih, je rekel neki pisatelj.'vi barbarsko razkošni palači. In pritrditi mu moramo, če či-[sinu neke bivše haremske žene tamo življenje Francozinje!je postala prava mati. Njena Avr.cU.jc Picard, ki jo je 1'rg.n-j podjetna, topU) narava .jpje na- npsno razviti vsp svoje sile malnost. Nato je še dvanajst let delala med svojimi Arabci in pospeševala poljedelstvo. Potem je umrl tudi drugi mož in zdaj si je zaželela videti svojp lotarinško domačijo. Toda vleklo jo je nazaj na kraj. kjer ji je bila cvetela velika sreča in kjer je bila mogla tako blago- Vr- coska vlada odlikovala z redom I gibala, da se izkaže tudi kot nila se je v Afriko in živi zdaj častne legije za pionirsko kul-jdobra deželna mati. Ivo t prava'v malem alžirskem mes$u SkU-turno delo v Sahari. Slika kaže diktaterja Mussolinija, ko podeljuje nagrado nekemu kmetu za njegove zasluge, ko je pomagal, da se je neki močvirni svet predelal v rodovitno zemljo. Za Rev. PsškaJa Esser, La Salle, lil., od Mr. Antona Štru kel, La Salle, III., 100 NADALJNIH GLASOV. Mr. Jože Fajfar, Chicago, 111., je dobil sam 3 nove in 7 starih naročnin, kar da 1790 glasov; od Mr. F. Drašler, Bradley, 111., 50 glasov; od Mr. A. Jakše, So. Chicago, 111., 300 glasov; od Mr. A. Jazbinšek, Chicago, 111., 30 glasov; od Mr. Leo Mladiča, Chicago, III., 125 glasov, kar da skupaj 2295 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Ursua Ivšek, Rock Springs, Wyo., sama poslala 1 ne vo in 1 staro naročnino, kar da 525 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont., je prejela od Mr. Marko Gornik, Butte, Mont., 2 riovi in 2 stari naročnini, kar da 1100 gla sov; Mj*s. Kotze sama je poslala 2 novi m 3 stare naročnine, kar da 625 glasov. Skupaj dobi s tem 1725 NADALJ- C0, NIH GLASOV. L. 1871.. začasa francosko-j nemška vojne, je pribežala 22 letna Avrelija z družino, pri kateri je služila za guvernanto, iz Lotaringi.je v Bordeaux. Naključje je hotelo, da je stanoval v hotelu, v katerem se je nastanila ubegla družina, eksotičen princ: šerif Ahmed, šejk ali veliki mojster Fedjan-skega reda, ene najmogočnejših islamskih tajnih verskih družb. Princ je bil lep mlad mož, krotkega pogleda in brezhibnega obnašanja. Vsekakor je bila njegova polt zlatorume-na. Princ se je na prvi pogled zaljubil v Avrelijo in jo zasnubil. Dekle, ki ji je bil mladi princ istotako zelo všeč in jo je vleklo neznano pisano življenje, je njegovo ponudbo sprejela. S starši se je odpeljala v Alžir, kjer naj bi bila poroka. Toda francoska civilna oblast je svoje sodelovanje odklonila. Bil je to prvi slučaj svoje vrste in oblasti si niso hotele nalagati odgovornosti. Avrelija pa ni izgubila poguma, marveč se jc obrnila na kardinala Lavigerie-ja. Ta ji prošnje ni odbil, in ko mu je princ obljubil, da ne bo imel nobene druge žene mimc svoje neveste, ju je kardinal poročil. Nato sta se novoporo,čenča odpravila v prinčevo prestolni-v sveto mesto d'Ain-Mahdi. žena se j.e predvsem zavzela za bel-Abbesu in se vdaja, Ippim | bolnike in začela zdraviti oče- spominom. Francoska ylada jo snp vnetje, ki je V puščavi ve- je odlikovala s častno legijo in lika nadloga. Kmalu so priha- Francozi jo imenujejo "puščav-jali k njej očeh bolni pd sko princezinjo." vseh strani in yspm je pomaga- !Potovanje skozi puščavo je tra- R- i »ni n ,, „ . . . , , ! jalo dvajset dni; ves pas je Mrs. Jos. Meglen, Pueblo, Colo., je prejela od Mrs Bare i' ... , • t/ c „ ' , ' . . . " s- " I Avrelija jezdila na konju. Ko Krtmer, ban rrancisco, Cal., 100 glasov; Mr. John Fugin'a, Ely, Minn., 50 glasov; od Mrs. Katarine Cesar, San Francisco, Cal., 250 glasov; cd Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo., 150 glasov; skupaj 550 NADALJNIH GLASOV. Rev. Gdilo Hajnšek, Johnstown, Pa., je prejel od Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich., 1 novo in 2 stari naročnini, kar da 370 glasov; od Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa., 1 novo in 7 starih naročnin, kar da 550 glasov; Mr. Andrej Tomec, Johns-'zdravljajoče množice; ko je town, Pa., 30 glasov; Mrs. Frances Plautz, Detroit, Mich., 500 jezdila skozi ozka železna vra- je od daleč zagledala svoje bodoče bivališče, z nasipi obdano in s stolpi zavarovano trdnjavo, 60 km južno od Laghouata, oaznega mesta na severnem robu Sahare; ko se je razlegel okrog nje nepopisni hrup po- 2a kandidatt Rt. Rev. M. Bilbana, Gilbert, Minr.., je pridal od Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn., 150 NADALJNIH ^Usov. Za Mr. Joseph Drašler, North Chicago, III., od Mr. A. Waukegan, 111., 312 NADALJNIH GLASOV. OBTOŽENKA V BOLNIŠKI POSTELJI glasov. Skupaj 1450 NADALJNIH GLASOV. Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind., je sam poslal 50 na-daljnih glasov. Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis., je prejel od Mr. J. Zupančič iz Morgantowri, Ind., 50 NADALJNIH GLASOV. Mr. Martin Težak, Joliet, 111., je prejel od Mrs. Dorothy Dermeš, Steelton, Pa., 2 novi naročnini, kar da 625 glasov; od Mr. John Kramariča, Joliet, 111-, 1 novo in 8 starih naročnin, kar da 573 glasov. Skupaj 1198 NADALJNIH GLASOV. KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE: Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis. ...................35,115 glasov Mr. Jože Fajfar, Chicago, III...............................32,424 " Mr. Martin Težak, Joliet, 111................................25,449 " Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.................24,698 Rev. Odilo Hajnšelc, Johnstown, Pa.....................21,620 Rev. Milan Slaje, Cleveland, Ohio ......................21,066 Rt. Rev. Matija Bilban, Gilbert, Minn.................11,550 Mr3. Mary Kotze, Walkerville, Mont................... 5,650 Mrs. U. Ivšek, Rock Springs, Wyo...................... 4,340 Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind................... 2,965 " Mrs. Joseph Drasler, North Chicago, 111. •............ 2,762 " Mrs. Mary Malnarich, Cumberland, Wash........... 2,750 " Rev. Far kal Esser, La Salle, Hi. .......................... 2,188 " Mrs. Ivanka Mchar, Sheboygan, Wis. ................ 1,950 " Rev. A. Murn, Willard, Wis.................................. 1,250 " KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? KDO? IZ KATERE NASELBINE FRIFRČI NAJVEČJA BOMBA PRIHODNJIČ? IZ KATERE? (ta v mesto — tedaj šele se jo zavedla, da je zašla dejansko v neverjetno pustolovski položaj. iToda Sid Ahmed je držal bese-|do. Vse žene svojega harema je odpustil. Avreliji je pripadlo Dr. Alice L. Wynekoop je resno zbolela v preiskovalnem >-. H-°rU obravnavo, ki točasno poteka pred sodiščem za- $ 1 um°ra, ki je bil izvršen nad njeno svakinjo, morajo obto-enko pripeljati na stolu na kolesih. SIROM JUGOSLAVIJE Nezgoda Na zmrzlih tleh je padla na ulici v Ljubljani 76-letna mestna uboga Franja Mchle, iz zavetišča za onemogle in se prav hudo poškodovala. -o- Žrtev sneženih žametov V Čurpriji in okolici je velika burja povzročila velike snežene žamete. Žena železniškega kretnika Janka Dimitrijevi-ča .je hitela v šolo, da spravi svoje otroke na varno, kar se ji je posrečilo. Sama se je vračala domov, pa je v velikih zametih zgrešila pot in zmrznila., Nesreča Na Uncu pri Rakeku se je pri smučanju težko ponesrečil 19-letni delavec Ivan Ivančič. — Smučarska palica se mu je za-drla globoko v stegno ip mu pretrgala mišice. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Dušan Srnec, ml. — V Mariboru' je umrla šolska sestra Emanuela Trstenjak. — V Stranjah na Dolenjskem je umrla Marija Omahen, teta višnjegorskega župnika Omahna, v visoki starosti 85 let. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oži preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let* skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefoij Canal 0S23 Uradne ure: O,d 9. vre dopoldne do 8:30 zvecej-. la po najboljši moči. Avrelija je imela pa tudi izredno razvit gospodarski talen!;. Tako se ji je posrečilo, da je spravila v red dotlej slabo upravljano premoženje bratovščine, ki se je zbiralo iz romarskih milodarov. Potem se je lotila najvažnejšega: šeststo hektarpv peščene puščave se je izpremenilo v rodovitno zemljo. Ta zamisel se je porodilo v njej, ko je videla ob nekem studencu krasno uspevajoče, a eno samo samcato figovo drevo. Odredila je, da so začeli iskati še drugp studence, dala napraviti vzorne vrtove in ustanovila novo arabsko vas. Potem je sezidala vzorno prenočišče za potnike, ustanovila angle-ško-francosko šolo in bolnišnico. Sredi dela jo je presenetila soprogova smrt. Zdaj je bilo vsega konec. Toda ne ! Okoliščine so izzvale njeno dejavnost. Sid Ahmed je umrl na potovanju v Tunis, na katerem ga ni bila sprejnljala. Ker velja trup-lo poglavarja verske bratovščine za dragoceno relikvijo, saj romajo na njegov grob množice vernikov, so ga hoteli prebivalci kraja, kjer je Sid-Ahmed umrl, pridržati zase in ga nikakor niso hoteli izročiti ženi. Ogorčena prj.ncezin.ja se jo pbrnila na frapposko vlado in' dosegla, da je mogla moža z vsemi častmi pokopati v d'Ain-Mahdiju. Potem se je vdova Avrelija preselila v Alžir. A ni trajalo dolgo, ko je iz puščave prišla do nje fleputacija, ki jo je prosila, naj se poroči z novem šejkom Sid-el-Bahirjem, bratom pokojnega moža, se vrne v d'Ain-Mahdi in tamkaj nadaljuje svoje blagonosno delo. Ljubezen dp vrtov in vseh drugih svojih ustanov je nagnila Avrelijo. da se je v drugo poročila, dasi je ostal ta zakon gola for- Smrtna kosa V Suhi pri Škof ji Loki je - V Go- umrla Marija Šesek. renji vasi v Poljanski dolini je umrla Franja Ferlan, stara 55 let. — V Slov. Bistrici je umrl Albert Stiger, veletrgovec, bivši župan in častni občan slovenj ebistriške občine star 87 let. '5M MillTJflVO olj«1 v* /.nano kul jc princ.Klo olsjiavo tiHočcrim In kar je storilo $a )t. J«l čudno, da nudi tako hitro in stalno odj>omč. Lemone končajo bolečine revmatizma v 48 urah O, kaka radost čaka trpeče na akutnem ali kroničnem revmatizmu, urtrltjs al| neurits, ki uporabljajo to eWostiWho,' eeneiio domačft ztnes l Samo dobite si zavoj "Kav Prescription" J"' vaSega ilmgista. ZirieSaJte s kvarrom vodfe. dodajte sok štirih lemon. Jc lahko. Iztoke »itnosti in prijetno. Potrebujete JWno z« d« namizni žlici dvakrat na dan. Tekom iS ui včasih proko 1 noči odnehajo navadno — .._. ^ ... „ , bolečine, trdi sklepi se zrahljajo. PpskifBlte. Počutite so dobro, leta mlajši, zopet se veseli te življenja. Garancija prodaj, priporočano vodilnih drugistov. povračila deharja. Nfl in garantirano od vseh POZOR! Vsem onim, ki pišejo po naslov one družbe, ki prodaja neka zdravila proti revmatizmu in, ki oglaša, da se dobi v vsakem "drug store" alj dmgi-stu takozvani "REV PRESCRIPTION" v zavojčku, sporočamo, da naslov družbe, ki ta zdravila prodaja, je: Homi* Inc., 54 West Illinois St., Chicago, III. Vsi, ki ne morejp pri drogistih v svojih mestih dobiti omenjenega zdravila, naj se obrnejo na dani naslov. To je vse, kar moremo v tej zadevi svetovati. GLEDE STENSKIH KOLEDARJEV, ki jib je izdal letos "Ameri- kariski Slovenec odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo, DA JIH POŠILJAMO. Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam« je poslati v ?pamkah aH drugače z natančnim naslovom za tari kraj; in mi jih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojceifl v stari kraj, to lah ko stori, kakor omenjeno-KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Stran S' irHKOTWrp-r 'AMERIKANSKI "črni moz" POVEST IZ PRETEKLIH DNI , Spisal K. M. Iz teme se je posvetilo več puškinih cevi. "Dober večer! Kaj pa naj to pomeni?" je vprašal in obstal. "Kdo si?" , "Potočnikov Hajko." "O," se je oglasil Grmov četovodja, ki je bil med napadalci, "vi ste, mladi Goli jat? Ali vas smem prositi, da bi sneli krinko?" Rajko se je prestrašil. Šele zdaj se je spomnil, da je v naglici pozabil na krinko. Odvezal jo je. Četovodja je stopil k njemu in mu pogledal v lice. Vojaki pa so še zmeraj merili nanj. "Da, pravi je. Ali imate orožje pri sebi?" 1 "Da, nabito pištolo." "Tako, tako? No, zdi se mi, da smo enega izmed njih ujeli. Morda črnuha samega. Dajte mi krinko in orožje!" Rajko je vedel, da je četovodja v službi in da ga mora ubogati. "Dobro! Zdaj si moj jetnik! Zato torej ni bilo žive duše za streliščem ob devetih, ker je bil listek samo vaba, ki naj bi nas zapeljala. Med tem pa ste opravili svoje. Dobro, da sem se jaz dovolj hitro izpametoval in šel svojo pot, da sem vsaj enega izmed njih ujel. Zdaj me ne boš več metal skozi okno in plesal z Marto, fante ! Pojdimo!" "Oho, tako daleč pa še nismo! Zakaj sem si nadel krinko, je moja reč. Orožje pa tudi smem nositi." "Kdo ti je dovolil?" "Gozdar!" "Tega bomo že poiskali. Zdaj pa zlepa naprej, drugače pojde s silo." Rajko se je zasmejal: "No, silo že poznam. Kako daleč seže, tudi vem. Tamle je že pri gozdarju luč. Zdaj pojdem naravnost k njemu. Ce vas je volja, greste lahko z menoj. Tistega, ki se me dotakne, pa zdrobim v prah. Saj me poznate, pa basta!" Sel je do gozdar j eve koče. Četovodja mu je s svojimi vojaki sledil. Da bi ga napadel, tega se pa le ni upal. Gozdar je bil pravkar prišel s strelišča domov in debelo pogledal, ko je zagledal svojega prijateja v taki druščini. "Rajko, ti? Kaj pa te je prineslo ob tej uri k meni?" je vprašal. "Naš ujetnik je," se je hitro oglasil četovodja, "ker je najbrž eden izmed tihotapcev Črnega moža ali pa on sam." "Rajko? Ali se vam je zmešalo, gospod četovodja?" "Ne, še dolgo ne. Saj smo ga zalotili pri delu." "Pri kakšnem delu? Kako naj bo Rajko zaveznik Črnega moža, ki mu je ustrelil brata in oslepil očeta?" "To me nič ne briga. Na obrazu je imel krinko, za pasom pa nabito pištolo. Oboje smo dobili pri njem." "Ali vam je oboje izročil brez upora?" "Upor mu ne bi nič pomagal!" "No, dvomim, kolikor ga poznam. Pištolo sem mu pa jaz dovolil imeti. Ponudil se mi je sam od sebe za pomočnika in hodi lahko po gozdu, kadar se mu poljubi, oborožen ali neoborožen. Samo jaz odgovarjam zanj." "No prav, toda krinka?" "To je njegova reč." "Ali pa tudi ne. Črni mož hodi zakrinkan in njegova tolpa tudi. Kdor hodi po gozdu zakrinkan, nima čiste vesti in nihče mi ne sme braniti, če ga primem." "Kje pa je to zapisano?" "To je samo po sebi razumljivo! Ne bo me brez vzroka in brez kazni metal skozi okno in skozi vrata! Prjel sem ga in sodišču ga izročim, pa konec besedi!" "Torej ne zaradi krinke in orožja, ampak zaradi maščevalnosti. Pokažite mi krinko in pištolo r Četovodja mu je oboje izročil. Gozdar si je posebno ogledal krinko in jo z orožjem vred izročil svojemu prijatelju, ki je smehljaje se poslušal pogovor z užaljenim četo-yodjo. "Tu imaš svoje reči, Rajko! Pojdi domov! Komur pa to ni všeč, naj še mene toži pred sodiščem!" "Stoj!" je ukazal četovodja. "Sem oboje! Moje je in ujetnik tudi!" Tedaj mu je položil Rajko roko na ramo. "Četovodja, zdaj bom pa še jaz izprego-voril. Slišali ste,, kaj je povedal gozdar. On jamči zame in to je več kakor dovolj, ker lahko najdete njega in mene, kadar naju boste potrebovali. Mislim, da bom vendarle lahko še koga metal skozi okno in plesal z Marto, če se mi bo le zdelo. Zdaj pojdem domov in kdor se me bo le poizkusil dotakniti, bo prokleto obžaloval svojo predrznost. Pa še nekaj vam povem. Mislil sem, da ste bolj prebrisani. Kdo drugi se ne bi bil dal tako za nos potegniti, gospod četovodja. Zdaj pa lahko noč in lepe sanje!" Šel je in nihče se mu ni upal zastaviti poti. ČETRTO POGLAVJE. 1 V rovu. Četovodja je Rajka res naznani) in zato je moral mladi Potočnik iti v mesto k zaslišanju. To zaslišanje je moralo poteči zanj u-godno. Ko se je vračal na konju proti domu, mu je žarel obraz od zadovoljnosti. Pojezdil je bil že več kakor pol poti in prišel do samotne gostilne, ki je stala sredi gozda. Pred hišo je čakal visoko naložen voz sena, Ko ga je bolj natanko ogledal, j a spoznal, da je Poljančeva last. Zato je skočil s konja, privezal uzdo k drevesu in stopil v vežo. Tam je sedelo nekaj kmetov, ki so molčali. V izbi pa je dobil Po-ljanca in nekaj vojakov. Preiskovali so gozd in zavili sem. Gostilničar, ki drugače ni bil preveč radodaren, jih je dobro pogostil. Rajko je sedel k sosednji mizi in si naročil vrč piva. Obrnil je vojakom hrbet in se zagledal skozi okno. "Le pijte, le pijte!" jih je vzpodbujal Polj anec in strupeno gledal proti mlademu Potočniku. "Pošteni ljudje, ki se dajo videti brez krinke, lahko hodijo v gostilno: druge bi pa morali orožniki ven pometati." "Kaj pa je bilo s krinko?" je vprašal krč-mar. "O, nič. Samo to, da puste velike razbojnike na prostem, majhne pa obešajo. Grmov četovodja je enega izmed njih ujel. Prav gotovo je bil iz tolpe Črnega moža. Toda, kakor se vidi, se je izmazal in zdaj se celo upa sedeti zraven ljudi, ki niso morilci in osleplje. valci." "Kdo pa je to?" se je oglasil krčmar. "No, to me pa preveč izprašuješ. Sam ga poišči!" Krčmar je molčal. Bil je tako slabe glave, da ni razumel Poljančevega namigavanja. Ko je videl, da se je Poljanec spet začel pogovarjati z vojaki, je stopil k Rajku in ga vprašal, ali še kaj želi. "Ničesar," je suho odvrnil mladi Potočnik in plačal. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. COLUMBIA PLOŠČE ?''^xxxxxMHyooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo« 25000-F- Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75« 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ................,.75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda .........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75t 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—-Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet .................75c 25055—Vi gred se povrne Oj dober dan, moški kvartet.....................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet .................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................7Sc 25060—JSiben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 28065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ............J.......75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelška koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran ............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75«. 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c 25081—Nemški valček Cerniška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Cez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj .ukor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na- O TEM IN ONE Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS OOOOOOKKMMKMVOOCJ FEDERALNA POMOČ HIŠNIM POSESTNIKOM Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Zdr. državah 5 milijonov 737,000 družin, katerih poglavar je bil tujerodec. Izmed teh družin je 51.8 odst. imelo v aprilu 1930 imelo svojo lastno hišo. Od tedaj so jo seveda mnogi izgubili. Banke, zavarovalne družbe in posojilnice so bile primorane odpovedati svoje posojilo na hišo ozir. niso hotele obnoviti hipoteke (mortgage) ob zapadlosti. — Vsled depresije in dolge nezaposlenosti mnogi hišni lastniki ne morejo plačevati obresti, davke, in še manj plačila na račun dolžne glavnice. Vsled tega ni čuda, da zlasti s strani tujerodcev prihajajo razna vprašanja za nasvet v zvezi z novim zakonom, "Home Mortgage Relief Act". Sledeča so tipična vprašanja, ki so splošnega interesa za vse one, ki so v enakih 'težkočah: Kdo more zaprositi za federalno posojilo? — Vprašanje: Ali se Home Owners Relief Act nanaša na vse hišne posestnike? — Odgovor: Zakon je namenjen v pomoč le onim hišnim posestnikom, ki so v zadregi, ne morejo plačevati, ali katerim grozi odpoved hipoteke (foreclosure). Posojila se dajejo le za poslopja, v katerih "tam.jejo štiri družine ali manj in katerih vrednost ne presega .^20,000. Posojilo ne sme biti večje kot za $14,000. Poleg tega se zakon nanaša le na Kinoteke, ki so obstojale pred odo-brenjem tega zakona (13. junija 1933). Odplačna za federalno posojilo. — Vpiušanje: Kako korist bo hišni posestnik imel, če zameni obstoječo hipoteko s federalno? Kako naj odplačuje federalno posojilo? — Odg :-rov: Posojila se dajejo za dobo 13 let ali manj in jih treba odplačevati (amortizirati) v mesečnih obrokih (ob gotovih okoliščinah tudi trimesečni, šestmesečni ali letni obroki so dovoljeni). Navadno, ako je vlada prevzela hipoteko, bodo mesečna plačila znašala $8 za vsakih tisoč. Ta plačila vključujejo 5-odstotne obresti in a-morti?acijo (plačilo na račun glavnice), z drugimi besedami, dolg je popobi ima odplačan pc takih mesečnih plačilih v roku 15 let. Poleg tega se more odložiti amortizacijo do 13. junija 1936 in plačevati med tem le obresti in davke. Obnos posojila. — Dovoljenje sedanjega upnika.— Vprašanje: Kako se določi znesek posojila? Kaj se godi, ako sedanji hipotekami upnik (mortgagee) zahteva plačilo v gotovini? — Odgovor: Zakon določa, da posojila v obliki vladnih zadolžnic (bondov) poleg malega zneska v gotovini smejo segati do 80 odst. sedanje vrednosti lastnine na podlagi cenitve s strani Home Owners' Loan Corporation (vladne posojilnice za hišne lastnike). _ Zadolžnice (bonds) se nudijo obstoječim hipotekarnim upnikom v plačilo in nosijo 4odstot-ne obresti. Pretežna večina hi-potekarnih upnikov zamenja zares svojo hipoteko s temi za-dolžnirami. V izrednih slučajih Home Loan Corporation posoja gotovino za poravnavo hipoteke. Obresti za taka posojila v gotovini znašajo 6 od Isto. Ta posojila v gotovini pa so redka, kajti zakon določa, da se morejo dati le tedaj, ako lastnina je hipotekirana za manj kot 40 odst. sedanje vrednosti. Ali more izposojevalec stanovati v lastni hiši? — Vprašanje: Sem lastnik male hi?\ce, ali stanujem v najemniški hiši. Smem zaprositi za federalno pomoč? — Odgovor: Da, ako pričakujete, da se boste kedaj zopet preselili v svojo hišo. V vaši hiši pa mora nekdo stanovati. Posojila za davke in popravke. — Vprašanje: Nisem mogel plačati hišnih davkov za dve leti in hiša je v veliki potrebi popravkov. Morem dobiti posojilo v to svrho ? — Odgovor: Gotovina se more posoditi za plačilo davkov, asesmentov m potrebnih popravkov, katera gotovina je vključena v posojilo do 80 odstotkov vrednosti. Ako ni nikakih hipotek, se posojila v te svrhe dajejo do 50 odst. cenilne vrednosti. Posoji-la Pa se ne smejo vporabljati za osebne stroške ali za posle. Stroški za posojilo. — Vprašanje: Kake stroške zaračuna vladna posojilnica? — Odgovor: Izposojevalec more plačati $5 za cenitev in kreditno poročilo (ni nikakih stroškov, ako se posojilo odbije), nadalje pristojbino za preiskavo lastninske pravice (title), ki znaša $25 za posojila pod $2000, odvetniške stroške $10 in male stroške za registracio. -o- SOLNCE RAZTOPI ŽELEZO S pomočjo solnčnih žarkov in pripravnih zrcal moremo dobiti v žarišču zrcala tako toploto, da z lahkoto užgemo les. To jo vedel že Arhimed, ko je na isti način pred Sirakuzami zažgal atensko brodovje. Dolga stoletja so poizkušali z raznimi zrcali, da bi dosegli še večje toplotne stopnje. Toda uspeh je izostal. Pred nedavnim pa je moderna fizika znova načela stari problem in Zeissovim tovarnam se je posrečilo konstruirati posebna porabna zrcala, S pomočjo katerih lahlto ' cfbseže-mo temperature do 6000 stopinj Celzija. To so lepi uspehi in tu se odpira moderni optiki še krasna bodočnost, ako pomislimo. da ni daleč čaš, ko bo zmanjkalo na zemeljski obli premoga in drugih goriv in si bomo lahko pomagali s solnčni-mi žarki! DRUGE JE REŠIL, SEBE NI MOGEL Pri Ardenzi ob Tirenskem morju je te dni neki delavec rešil tri otroke iz morskih valov, ki so jim že grozili s smrtjo. Na nabrežju se je namreč igralo 40 deklic. Nenadoma se je približal visok morski val, ki je udaril z izredno silo na prod in odnesel s seboj tri deklic. Delavec je planil za njimi v valove in jih privlekel na breg, sam pa je nazadnje tako opešal, da ga je neki val potegnil s seboj, nakar je utonil. To je pa res, da kdor bo doma sedel, bo težko dobil V tej kampanji kakega novega naročnika. Kdor hoče dobiti novega naročnika, se mcura potruditi do njega in ga prijateljsko nagovoriti, pa g» bo dobil. Na dom se pa novi naročniki ne hodijo ponujati, to je pa res! ŠIRITE AMER. SLOVENCA • Izšel je KOLEDAR AVE MARIA za leto 1934. Bogato ilustrovan in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar-Za nenaročnike pa stane 50 centov AVE MARIA BOX 608, LEMONT, ILLINOIS