PoStnlna platana d pUndnl	h	0110	DUl	1‘"
Mmrenskl dum
StCD. 206
U HublMinl, v ieteick, 10. septembra 1936
leto 1.
San Sebastian je padel,
v Madridu splošna mobilizacija
Madrid, 10. septembra, o. Včeraj je nova španska vlada, ki ji načeluje Largo Caballero, razglasila splošno mobilizacijo. Po tem mobilizacijskem povelju se morajo javiti v vojsko vsi moški od 18 do 50 leta, Vlada pri tem računa predvsem na člane sindikalnih organizacij, ki so že po svoji disciplini zavezani, da sc prijavijo v vladno vojsko. Kdor sc ne bo javil, ga bodo proglasili za fašista in bo prišel pred vojno sodišče.
Vlada utemeljuje to splošno mobilizacijo vseh za vojno sposobnih sil s tem, da je zadnji čas, da vlada stopi v splošni napad proti upornikom in da opravi z njimi še pred zimo. Zima bo namreč vojskovanje v gorskih krajih Španije zelo otožkočila. Od mobilizacije si vlada obeta, da bo potem tako močna, da bo državljansko vojno lahko odločila v svoj prid.	.....
Madrid, 10. septembra, o. Včeraj zjutraj je priletela nad prestolnico spet eskadrila nacionalističnih letal, ki so kratek čas letala nad mestom,i toda ga niso bombardirala, razen v onem delu, ki leži proti letališču Quatro Caminos in v pre-delu, kjer so glavne madridske vojašnice.
Prav tako poročajo iz Malage, da je več nacionalističnih letal obstreljevalo mesto. Letalski napadi so se izvršili včeraj tudi na Oviedo in druge kraje.
London. 9. sept Reuter poroča iz San Jean de Luz (letoviško mesto na francoski obali), da je San Sebastian, kakor se zdi, predčasno pad»t danes zvečer. Bele čete so ga obkolile od vseh strani, in sicer iz smeri Fuenterabia in Guadalupe
ter od zapadne strani. Prva kolona je prodirala čez Rcnterijo in Pasajez, zapadna pa potem, ko je presekala cesto in železnico na Bilbao ob železniškem tiru proti mestu. San Sebastian je branilo 14.000 mož. toda malo je verjetno, da bi jih bilo na bojišču več ko 4000. kajti baskiški nacionalisti so se v veliki večini vzdržali boja. Štirje anarhisti so bili ustreljeni od Baskov, ker so ropali po mestu. — Dve nemški torpedovki sta iz San Sebastjana in Bilbao pripeljale 120 beguncev.
Odbor za nevtralnost zaseda
London, 10. septembra. Mednarodni diplomatski odbor za nadzorstvo nad ukrepi o nevmešava-nju v špansko državljansko vojno je imel včeraj svoj prvi sestanek. Od 24 vlad, povabljenih na sodelovanje v tem odboru, samo Portugalska ni zastopana na lem prvem sestanku. Glede na to poroča »Times« iz Pariza, da je portugalska vlada včeraj sporočila francoskemu poslaniku svoj sklep, da ne sodeluje na tem sestanku, češ da hoče najprej točno ugotoviti, kakšen bo obseg pooblastil tega odbora, preden definitivno sklene svojo udeležbo.
»Morningpost« pa pravi, da Portugalska meji ob Španijo in da je zato njena udeležba v odboru kar naj večjega pomena. Eden izmed glavnih vzrokov, da Portugalska ni poslala svojega zastopnika v odbor za nevmešavanje, je ta, da hoče imeti
Kongres narodne soc. stranke v Niirnbergu:
Hitler o demokraciji, kulturi, politiki
Niirnberg, 10. septembra, o. Na seji kulturnega odbora v okvirju kongresa narodne socialistične stranke je imel Hitler velik govor. V govoru je razglabljal, kakšno vlogo ima kultura v življenju narodov. Narodi in ljudstva sveta žive trenutno v neznosni napetosti, ki pa ni škodljiva. Vsi veliki svetovni boji se lahko razlagajo iz nagona po ohranitvi in iz življenjske volje posameznih ljudstev. Boji našega časa pa so mlačni zaradi tega, ker so nekatera tuja plemena oslabila čistost evropske rase.
Hitler jo podčrtal dejstvo, da so v vseh zgodovinskih trenutkih vstajali preroki, ki so spoznali pravo vzroke dogodkov in katastrof. Srečni so tisti narodi, pri katerih ti preroki niso literati, marveč državniki. Razglabljal je dalje o pogojih, pod katerimi je po njegovem mišljenju mogoče ustvariti narodno skupnost s tem, da se omeji svoboda posameznika.
Demokracija še ni ustvarila nobene države, pač pa je demokracija že vse velike države uničila. Demokracija nujno vodi v usodno anarhijo, kajti to, kar je strogost ustvarila, ne more ohranjati šibkost.	.
Nositelj anarhije v današnjem času je boljševizem. Njegov cilj je, da z neredom oslabi narode sveta in pride sam do cilja. Zdaj smo priča, kako boljševiška anarhija duši in uničuje španske ljud-
ske množice. Pospeševalec boljševiških stremljenj pa je povsod judovstvo.
Judovski element ni tvoren in nima v sebi nobene ustvarjalne vrednote. Tesna vez je med rušilnim delovanjem judovstva v gospodarskem življenju evropskih narodov in med judovsko umetnostjo. Napačno je mišljenje, da politika in kultura nimata ničesar skupnega. Dan za dnem se prepričujemo o nasprotnem, zato se morata predvsem evropska kultura in evropska vera postaviti v obrambo proti boljševizmu.
Na konca govora je Hitler pozval vse nemške gospodarstvenike, nemške ccrkvene poglavarje in pripadnike narodne socialistične kulture, naj zastavijo svoj vpliv, da povsod, tudi v cerkvi in v kulturi obvlada načelo avtoritete. Kakor ni v krščanski dobi bila možna nobena druga kultura, kakor krščanska kultura, tako tudi v narodni socialistični dobi ne moro biti drugega, kakor narodno socialistična kultura.
Z ozirom na prvi včerajšnji Hitlerjev govor podčrtava nemško časopisje zlasti kanclerjeve besede o potrebi, da ' mčija dobi kolonije, ker potrebuje za svojo industrijo surovine. Angleško časopisje pristavlja k temu, da'je to sicer res, toda Nemčija naj se rajši udeležuje mednarodnih razgovorov in skuša svo>o zahteve uresničiti mirno, namesto da kriči.
Dr. Stojadinovič utrjuje staro prijateljstvo
Bukarešta, 9. septembra. AA. Rador poroča: Dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister Jugoslavije, je danes ob 10.10 prispel s posebnim vlakom v Bukarešto. Na romunsko-jugoslovanski meji so dr. Stojadinoviča pozdravili posebni odposlanci predsednika romunske vlade in jugoslovanski poslanik v Bukarešti g. Kasidolac. Z dr. Stojadinovičem se je pripeljal v Bukarešto tudi romunski poslanik v Belgradu gosp. Aleksander Guranescu.
Bukarešta, 10. septembra. AA. Včeraj opoldne je romunski zunanji minister Viktor Antonescu priredil na čast ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča kosilo v zunanjem ministrstvu. Kosila se je udeležilo 25 oseb. Med drugimi so bili na kosilu predsednik vlade 1 ata-rescu s skoraj vsemi člani vlade, kraljevi poslanik Kasidolac z vsem osebjem poslaništva. Zunanji minister Antonescu je pozdravil dr. Stojadinoviča, dasi to tli bilo v programu, in izrekel željo, da naj bi se taki sestanki večkrat ponovili. Nazdravil je jugoslovanskemu kralju in jugoslovanskemu narodu. Na te besede je odgovoril dr. Stojadinovič v romunskem jeziku:	Setrajesca	Ro mani a
Mare (naj živi Velika Romunija). To je izzvalo silno navdušenje vseh navzočih. P0 kosilu so vsi odšli v salon, kjer se je stvoril cercle. Po 15 se je dr. Stojadinovič odpeljal v hotel »Athenes-Palace«, ob 16.30 se je dr. Stojadinovič odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel enourno konferenco s predsednikom tlade Tatarescom in zunanjim ministrom Antonescom. Zvečer ob 8.30 je predsednik vlade Tatarescu s soprogo priredil v zunanjem ministrstvu svečano večerjo, ki se je je udeležilo mnogo odličnikov.
Bukarešta, 10. septembra. AA. Vsi časopisi še zmeraj pišejo z veliko pazljivostjo o obisku jugoslovanskega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Podčrtava se izreden pomen za ojačenje tako prijateljstva med Jugoslavijo in Romunijo, kakor tudi za poglobitev odnošajev med državami Male antante.
»Vitorul« podčrtava veliki jiomen tega obiska in pravi, da je romunska javnost imela priliko pozdraviti enega od najsijajnejših svetovnih državni-
Portugalska proste roke, da lahko poseže v špansko državljansko vojno, če bi bila ogrožena njena
varuoat
>Daily Telegraph« poroča, da bo mednarodni odbor za nadzorstvo o nevmešavanju v špansko državljansko vojno na svoji današnji prvi seji predvsem sklepal o ukrepih, ki so jih posamezne države izdale za preprečitev prodajanja municije in letal v Španijo. Dalje bo odbor razpravljal o ukrepih, ki bi jih bilo treba izdati za preprečitev novačenja prostovoljcev in izvoza denarja na Špansko
London, 10. septembra. (Havas) Včeraj dopoldne se je vršila prva seja odbora za koordinacijo ukrepov za nevmešavanje v špansko državljansko vojno. Za predsednika so izvolili g. Morrisona, delegata Velike Britanije in državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Vse prizadete države zastopajo šefi njihovih diplomatskih zastopstev v Londonu, edina država, ki je najbolj neposredno prizadeta pri španskem problemu, to je Portugalska, pa sploh ni zastopana.
Države, ki so poslale svoje zastopnike v med-naiodni odbor za izvajanje sporazuma o nevine-šavanju v špansko državljansko vojno, so: Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Estonska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarka, Irska, Italija, Letonska, Litva, Holandska, Norveška, Poljska, Romunija, Sovjetska Rusija, Turčija, Velika Britanija in Jugoslavija.
kov. Ko je dr. Stojadinovič v najtežjem momentu jugoslovanske notranje politike prišel na oblast, je imel s seboj že pripravljen program dela, ki ga sedaj z uspehom izvaja. V notranji politiki zastopa stališče demokracije, ki naj poveže v duhovno edin-stvo vse Jugoslovane. Jasno pa je, da se prehod od avtoritativnega režima k demokraciji ne more izvesti v enem dnevu. Vendar pa se uspehi Stojadi-novičevega dela v tej smeri že vidijo in je v enem letu, odkar vlada dr. Stojadinovič^ že zelo napredovalo pomirienje duhov. V tem času je dr. Stojadinovič ustvaril mnogo zelo značajnih in koristnih reform. Akcija dr. Stojadinoviča je doživela polno odobravanje jugoslovanskega mnenja. Tako je na primer tudi sam	.	2ivkovič,	ki	je,	ka-
kor znano, bil vodja avtoritativne vlade, izjavil, da je pristaš demokracije in da je avtoritativna vlada potrebna jugoslovanskemu narodu. Gosp. dr. Stojadinovič je predsednik največje jugoslovanske politične stranke JRZ, ki je ustanovljena, da bi bila primer ostalim političnim skupinam, da bi se formirale v velike politične stranke, katere bi garantirale in krepile državne temelje
Vesti od 10. septembra
Hči in zet Trockega sta bila ustreljena v Moskvi, kakor poročajo italijanski listi. Zet Trockega je bil inženec Kozlov.
Na najvišjo indijsko goro so dospeli člani an-gleško-ameriške ekspedicije, ki so se namenili, da bodo zmagali Natida Devi, najvišji vrh v angleški Indiji, ki je visok 7323 metrov.
Nemčija potrebuje mnogo častnikov, pravi včerajšnji odlok nemškega ministrstva za narodno vžgejo, po katerem bodo maturanti, ki nameravajo stopiti v armado in ostati tam kot častniki, dobili maturitetna spričevala že o božiču, ne da bi njim bilo treba delati kak izpit za maturo.
Za predsednika Fidaca, mednarodne zveze bivših bojevnikov je bil včeraj v Varšavi z glasom jugoslovanskega delegata izvoljen italijanski invalid in senator Delcroix.
Prva panevropska agrarna konferenca se je
začela včeraj na Dunaju, pod predsedstvom apostola Pan Evrope grofa Coudenhove-Calerghia. Konferenca predstavlja poskus za združitev evropskega kmetstva. Njen namen je, organizacija evropskih poljedelskih državnih obramb proti izven-evropski konkurenci poljedelskih pridelkov.
1650 fašističnih legijonarjev, članov inozemske fašistovske legije se je včeraj vrnilo v Neapelj z bojišč na južni somalski fronti.
Veliki manevri rdeče armade so se včeraj začeli v Beli Rusiji. Pred začetkom manevrov je imel vrhovni poveljnik boljševiške vojske general Voro-šilov govor, v katerem je poudaril pomen teh manevrov in pomen ruske vojske, kateri je vlada zmeraj posvečala največjo pozornost. Na manevrih sodeluje prvič tudi angleška posebna delegacija.
1077 posebnih vlakov je pripeljalo v Niirnberg udeležence letošnjega kongresa narodno-socialistič-ne stranke.
Triletko za ureditev bencinskih skladišč bo
proglasila angleška vlada in je že izdelala poseben načrt za to. V treh letih je treba urediti na bzemlju vsega angleškega cesarstva dovolj bencinskih in oljnih tankov, da bo v primeru vojne angleška mornarica in letalstvo brez skrbi.
Razdor v francoski ljudski fronti se zadnje čase zafadi naraščajočih štrajkov v vseh panogah industrije ter zaradi zasedanja tovarn in uradov veča. Komunisti hočejo prisiliti predsednika Blu-ma, da skliče parlament na izredno zasedanje ter se v imenu Francije odreče nevtralnosti v španski revoluciji.
Vorošilov bo Stalinov naslednik, če bi se sedanja huda Stalinova bolezen končala s smrtjo. Do-sedaj so menili, da bi v tem primeru prišel na čelo države predsednik Sveta ljudskih komisarjev Molotov, ki pa se je kompromitiral v zaroti Trockistov.
Portugalska komaj ušla revoluciji
Pariz, 10. septembra, o. Z ozirom na poskus upora v portugalski mornarici, poročajo, da so vse zvezo s portugalsko prestolnico še zmeraj pretrgane. Iz tega sklepajo, da se tam odigravajo važni dogodki. Prišli so glasovi, da sc komunistično gibanje v mornarici vse bolj širi. Dospela jo tudi še nepotrjena vest, da je včeraj dopoldne ne-znuna vojna ladja bombardirala Lizbono.
Pariško portugalsko poslaništvo priznava, da so zaradi komunistične propagande razmere na Portugalskem postale precej resne in da je sledove te propagande bilo opaziti zlasti v mornarici. Kominterna je hkratu z državljansko vojno v Španiji hotela zanetiti revolucijo tudi na Portugalskem, da bi tako ustvarila svoj cilj na španskem polotoku, namreč zvezo iberskih boljševiških republik, ki bi obsegala Portugalsko, Španijo, Kata-
lonijo in pokrajino Baskov.
Lisabona, 10. septembra. Kakor je bilo že na kratko poročano, list »Diario Manjana« objavlja podrobnosti o dogodkih v lisabonski luki. List ugotavlja predvsem, da je upor posledica agitacije plačanih komunističnih agentov. Pod vplivom te agitacije se je del mornarjev odločil za veleizdajo in je hotel odpluti na pomoč rdeči mornarici v španske vode. List poudarja, da ta dogodek ne more	imeti	nobenih	večjih političnih
posledic. Ta upor je	bil delo zapeljanih	in
nevednih.
Vendar pa	je ta	dogodek zelo važen	za
podzemeljsko delo komunističnih agentov. Ti dogodki potrjujejo	samo,	kako je	potrebno, da	se
poglobi delo proti komunistični nevarnosti. Portugalska vlada je že v kali zatrla zločinski poskus.
Trgovska pogajanja med nami in Italijo
Rim, 10. septembra. Snoči ob 10.40 so prišli v Rim delegati Jugoslavije zaradi pogajanj, da se obnovijo trgovinski odnošaji z Italijo. Jugoslovanski delegati so se nastanili v hotelu Ambasador. Danes ob 10. dopoldne so se začela pogajanja v palači Chiggi.
Mednarodni časnikarski kongres
Bern, 10. septembra. (Havas) Četrti kongres mednarodne časnikarske zveze je na svoji vče-lajšnji seji razpravljal o položaju časnikarjev v tujih državah. Zveza bo intervenirala, da se jim olajša izvajanje službe. V resoluciji se govori o časnikarskih kolonijah, ki naj se organizirajo v raznih državah za jjočitnice časnikarjev. Nato govori resolucija o potrebi znižanja telefonskih in brzojavnih taks. Francoski delegat je vložil predlog, kako naj se zavarujejo časnikarji, ki vrše službo na bojiščih.
Požig letalske šole
London, 10. septembra. V poslopju šole za letalce v Pennybertu v Walesu je izbruhnil požar, ki je napravil mnogo škode. Šolo so šele gradili. Vodja waleške nacionalistične stranke, neki vaf-distični duhovnik in učitelj Williams so se takoj rato javili policiji in izjavili, da so oni podtaknili požar kot protest proti temu, da se gradi letališče.
Upor v portugalski mornarici
Lisabona, 10. septembra. Havas. Po seji vlade je bilo objavljeno uradno poročilo. V tem poročilu se pravi; Ministrski svet je razpravljal o j>oložaju, ki je nastal zaradi ujiora na križarki »Alfonzo Albuquerque«, in je sklenil, da se zamenjajo takoj vsi častniki, podčastniki in mornarji na križarki neglede na njihovo odgovornost pri ujjoru, ki se bo še naknadno ugotovila. Posamezniki bodo lahko dobili zopet svoj čin, če bodo dokazali, da so hoteli zatreti ujx>r. častniki obeh križark, ki so odgovorni za nediscipliniranost svojih posadk, bodo upokojeni. Aretirani ufiorniki bodo takoj posla/ii v ječo in obsodba bo kmalu izrečena.
Krščanski Strokovničarji zasedli vladno palačo
. r •
Pariz, 10. septembra. Predsedstvo vlade je snoči izdalo uradno poročilo o tem, da so člani krščanskih sindikatov zasedli poslopje prefekture v Clermont-Ferantu. V tem poročilu se trdi, da je predsednik vlade poslal vsem prefektom navodila, da naj preprečijo zasedbo javnih poslopij s silo, če bo to potrebno. Prefekt departementa Puy de Dome je bil takoj odstavljen.
Abesinija ne sme več v Ženevo
London, 10. septembra. Današnji >Daily He-rald« piše v zvezi z obiskom Avenola v Rimu, da je sedaj že gotovo, da abesinska dclegacija no bo smela več zasedati na skupščinah ZN. Avenol se je sporazumel z italijansko vlado, češ, da verifikacijski odbor ne bo potrdil pooblastil abesinskega delegata, ker cesar Hajle Selasije več ne vlada nad svojo državo.
Pred državljansko vojno v Franciji
Pariz, 10. septembra. Vodja bivše organizacije Ognjenih križev, de la Rocque, ki je sedaj ustanovil francosko socialno stranko, je izjavil, da bo stranka poskušala zakonito priti na oblast. Stranka pa bo uporabila tudi silo, že bi revolucionarne stranke poskušale gaziti svoboščine in uvesti rdečo diktaturo. Agenti Moskve sedaj na široko pripravljajo državljansko vojno in v nekaterih tovarnah 6e že deli orožje. Napravljen je že podroben načrt o ropanju vojnih skladišč streliva. Prav lahko se zgodi, da bo kmalu prišlo do resnih dogodkov.
Zahteve angleškega delavstva
London, 10. septembra. Reuter poroča iz Ply-moutha:	Kongres strokovnih organizacij (trade-
unions) je soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva plačan 14 dnevni letni dopust in 40 urni delovni teden. Kongres je čitanje te resolucije pozdravil z viharnim odobravanjem. Nato je kongres sklenil sklicati prihodnjo sejo šele za jutri, da se dotlej delavska stranka in njen poslanski klub po eni strani in kongres sporazumejo o skupnem stališču do španske državljanske vojne in o tem predlože poročilo na jutrišnjem zborovanju kongresa. Razen tega bodo jutri sklepali tudi o solidarnosti s francoskim delavstvom.
Hitlerjev proglas proti boljševikom
Niirnberg, 10. septembra. Proglas, ki ga je izdal Hitler za kongres nacionalno socialistične stranke, pravi med drugim, da se je Nemčija okrepila zato, ker je konsolidirala svoje notranje zadeve. Nemčija želi sodelovati pri miru z drugimi državami, vendar ne more dovoliti, da bi bila na milost in nemilost izročena drugim državam.
Proglas napada nato zelo ostro Sovjetsko Rusijo, ki stoji na čelu mednarodne revolucije. Nemčija »e ne boji sovjetskega vpada, ker je Nemčija dovolj močna, da se Im* lahko uprla vsakemu bolj-šoviškemu poizkusu. Poudariti pa je treba, pravi proglas dalje, da ta nevarnost je. Na koncu pravi proglas, da si Nemčija želi miru in da je pripravljena sodelovati z vsemi, ki so za mir.
Pariz, 10. septembra. AA. Včeraj je blizu Bar le Duca padlo na tla dvomotorno bombardno letalo. Posadka je bila vsa ubita.
Naš mladi kralj na severni meji
Maribor, 9. septembra.
Naša severna meja je danes pozdravljala visokega in redkega gosta. Nenadoma je obiskal obmejne kraje naš mladi kralj Peter II. ter si ogledal v»o mejo od Radgone do Koroške. Snoči se je odpeljal kralj z dvornim vlakom z Bleda. Vlak je vozil vso noč ter dospel danes zjutraj ob 8. v Ljutomer, kjer je kralj s svojim spremstvom izstopil. Tam ga je že pričakoval ravnatelj banovinskega arhiva v Mariboru prof. Franjo Baš, k.i je spremljal kralja na njegovi poti ob meji ter mil razkazoval znamenitosti naših severnih krajev. V Ljutomeru je kralj s spremstvom presedel v avtomobil in se odpeljal proti severni meji v Moto, na Kapelo, v Slatino Radenci, v Radgono, Apače,
Cmurek, na Velko, Št. Ilj, Pesnico, kjer je kralj s svojim spremstvom odšel v gostilno Kerenčič ter južinal — južino mu je pripeljal posebni dvorni avtomobil — ter iz Pesmice v Maribor. V Maribor je prispel okoli 11. ure dopoldne. Pred Kančevo trgovino, kjer je kralj kupil nekaj,, filmov, se je že r bralo Številno občinstvo, ki je videlo dvorni avtomobil ter je kralja pri prihodu iz trgovine navdušeno pozdraivljalo. Kralj se je nato peljal po Gregorčičevi ulici ter se ustavil pred starim mestnim pokopališč era.
Mladi krailij je zavil na pokopališče. Prva pot mu je bila na grob velikega slovenskega prosve-titelja svetniškega škofa Antona Martina Slomška.
Pred kapelico, v kateri naš veliki buditelj počiva, se je kralj ustavil ter z resnim obrazom pazljivo poslušal razlaganje prof. Baša, ki je kralju pripovedoval, kdo je bil Slomšek in kaj pomeni sedaj na« Slovencem. Kralj se je dolgo pomudil pri grobu, potem pa je obiskal še grob prvega slovenskega časnikarja Tomšiča. Obisk mladega kralja na Slomškovem grobu je na vse Mariborčane globoko deloval ter je napravil zelo lep vtis, — Po šolah se je zvedele, da je kralj v Mariboru in ravnatelji so pustili mladino, da pozdravi dragega gosta. Okrog avtomobila se je zgrnilo na stotine in stotine radostnih otrok in odraslih ljudi, vsi so navdušeni vzklikali in pozdravljali mladega kralja, ki je skromno in ves vesel prikorakal s pokopališča ter se vsedel v avto, Vozil se je nato
Ob trgatvi, ogromne količine starega vina po kleteh
Težave našega vinogradništva
l>i se povedala potrošnja vina v vsej državi. Na zborovanju je bilo toidi govora o Sušmnrstvu, ki ga je treba na vsak način odpraviti. Če pa ne bi bilo visokih trošarin, bi tudi šušmarstva bilo konec. Zastopniki vinskih veletrgovcev so se posebno zavzemali za to, da se prejx>ve proizvodnja kisa i* ocetne kisline, ker bi tudi to povečalo vinsko potrošnjo. Zastopnik Gospodarske 6loge zahteva, da Trgovska zbornica v svoji resoluciji zahteva od oblasti, da se uvede posebna zadruzna tarifa poleg redne pri zameni vina za žitarice in sicer, da se železniški prevoz zmanjša za 50%. Anketa je končno sklenila, da se zaprosi za ukinitev trošarine na vino, trošarine na vinski kis, ukinitev j davka na poslovni promet na vino, da se za vino v steklenicah ne plačuje večjih dajatev kakor za ' »stalo vino in da se glede trošarine vinski trgovci j izenačijo s proizvajalci. Za izvoz vina pa je treba uvesti večjo propagando, trgovinske delegacije,' ki sklepajo trgovinske pogodbe, pa naj posebno gledajo na la važni izvozni artikel.
Predsednik Trgovske zbornice je vsem navzočim obljubil, da se bo na vso moč zavzel za interese vinogradništva ii> da bo upošteval vse upravičene prošnje in zahteve vinogradnikov.
po me®tu, zavil na Pobrežje, da *i je ogledal Maribor z dravskega brega, zapeljal ee na Mariborski otok, kjer se je nekaj minut mudil v kopališču. Povsod je delal s svojim aparatom posnetke. Okoli pol 12. je zavil avtomobil pToti Koroški cesti ter se odpeljal v smeri proti Dravogradu. V Otiškem vrhu ga je čakal divorni vlak, v katerem je kralj imel kosilo. Iz Otiškega vrha se je odpeljal z vlakom skozi Mislinje in Savinjsko dolino v Celje in nato naprej na Bled.
Nj. Vd kralj Peter v Celju
Celje, dne 9. sept.
Že v dopoldanskih urah se je razširila danes po Celju vest, da obišče danes Celje Nj. Vel. kralj Peter II. Med celjskim občinstvom je navladala zaradi tega velika radovednost, žal ni nihče vedel, ob kateri jjri dospe mladi kralj v Celje.
Ob 16.39 je res pripeljal na celjsko postajo po savinjski progi dvorni vlak, s katerim se je vozil mladi kralj s svojim spremstvom. Na postaji so pričakali visokega gosta predstojnik mestne policije g. Tomar, okrajni podnačelnik g. Svetina in komandant žandarmerije. Vlak je obstal na celjski postaji 10 minut in je Nj. Vel. z nekaterimi člani svojega spremstva tudi izstopil. Visoki gost je stopil na peron, in v trafiki na postaji kupil nekatere stvari. Nato je s perona celjskega kolodvora fotografiral razvaline starega gradu, ki se s perona viiijo zelo lepo, nekatere točke na hribu sv. Jožefa ter dvorni vlak. Med tem časom se je nabralo prel kolodvorom veliko število celjskega občinstva, ki je prav kmalu zvedelo za prihod odličnega gosta. Žalibog je bil peron za občinstvo zaprt in ljudje mogli videti mladega vladarja šele, ko je vlak ob 16.49 nadaljeval vožnjo proti Zidanemu mostu. Nj. Vel. je gledal skozi okna svojega voza. Celjani so pa mladega kralja živahno pozdravljali izpred izhoda na postaji z mahanjem z robci. Mladi kralj je odzdravil z roko. Občinstvo je z žalostjo sprejelo na znanje vest, da ne sme na peron, da bi moglo pozdraviti visokega gosta iz neposredne bližine.
Turški časnikarji v Ljubljani
Ljubljana, 10. septembra.
Zagreb, 10. septembra. V Zagrebu je bila te dni anketa, ki je velike važnosti za naše vinogradnike, posebno pa za način, kako postaviti na trg čim večje množine vina, ki stoji v kleteh in ga ni mogoče prodati. Anketi so prisostvovali številni zastopniki Trgovske zbornice, Gospodarske sloge, Zveze vinogradnikov, Združenja gostilničarjev in veletrgovcev z vinom. Predsednik Trgovsko-indu-strijske zbornice dr. Krasnik je v svojem govoru poudaril, da se vinogradništvo pri nas nahaja v izredno težavnem položaju in da potrošnja vina leto za letom rapidno pada, s tein vred pa pada tudi i*voz vina. Posebno težko je stanje vinogradništva v Dalmaciji. Pred letošnjo trgatvijo je videti povsod po kleteh še ogromne množine starega vina, ki ga ni mogoče prodati niti za nizko ceno, tako da morajo vinogradniki pri vseh svojih velikih zalogah vina še stradati in nimajo niti obleke. Mnogo se je govorilo tudi o tem, ali je vino luksus ali ne. Poudarjali so, da ne more biti govora o kakem tovrstnem luksusu, kajti pri nas odpade letno na osebo komaj 20 litrov vina, dočim ga pride v Franciji in na Španskem 156 litrov. Posebno važno je vprašanje grškega suhega grozdja. Treba bi bilo ukiniti tudi visoke trošarine, kajti s tein
Paragraf na lovu
Ljubljana, 10. sept. J
Strel na posestnika
Pri Sv. Florjanu, okraj Gornji grad sta pred nekaj dnevi dve neznana roparja vdrla v hišo posestnika Jožefa Stigliča. Zahtevala sta od njega denar. Ko pa se je posestnik začel braniti in se jima ni hotel vdati, je eden od roparjev potegnil samokres in ustrelil proti Stigliču. Ko je Stiglič zagledal v roparjevih rokah revolver se je z naglo kretnjo unreknil, tako Ja je ropar s svojim strelom zgrešil. Roparja sta se očividno ustrašila strela, in sta pobegnila. Eden od roparjev je oblečen v usnjat športni jopič, na glavi pa ima čepico s kokardo »SHS«, obut pa je v »Bata« gumijaste čevlje.
Neznan obešenec
Pred nekaj dnevi so našli v gozdu blizu Brdec občina Dobrna obešeno nepoznano moško truplo.
Maribor, 10. septembra.
V stavkovnem pokretu v mariborskih tekstilnih tovarnah so že nastale izpremembe. Po posameznih tovarnah so se začela pogajanja, ki so že delno uspela. Včeraj dopoldne so se vršila pogajanja v obeh tovarnah pletenin, in sicer pri »Zori« in >Jugoektk. Bengerjevo podjetje >Zora< je sklenilo začasno kolektivno pogodbo, v kateri priznava splošna določila osnutka splošne kolektivne pogodbe, ki jo zahteva delavstvo vse Slovenije, tarifa, ki jo bo sedaj plačevalo delavtsvu, pa je še mnogo višja, kakor bi bila po omenjenem osnutku.
Strah Zagreba, razbojnik Brakuš, prijet
Zagreb, 10. septembra.
Nad dva meseca je po zagrebški okolici strahoval in ropal razbojnik Branko Brakuš. Ta razbojnik je bil strah in trepet vse okolice ne toliko zaradi svojih zločinov, temveč zaradi drznosti, ki jo je pokazal pri svojem delu. Pogostokrat se je znašel v najkritičnejših položajih, v zagatah, ki so ga vanje spravili detektivi, pa je vendar zmerom odnesel zdravo kožo, včasih še tako, da je za njim za nekaj dni sploh izginila vsaka sled. Skoro dva meseca so zagrebški detektivi prežali za njim, vendar se je skozi njihove vrste znal prikrasti v Zagreb in oropati nekaj trgovin.
Šele včeraj se je posrečilo štirim zagrebškim detektivom, da so Brakuša dobili v svoje roke. Že prej je policija prijela dva sodelavca tega razbojnika. Pred mesecem pa je prišel Brakuš v neko gostilno v Bijeniku in začel strahovati gostilničarja in vse goste z dvema nabitima revolverjema. Ko je odšel je gostilničar novico naglo javil v Zagreb. Armada detektivov se je oblekla
v kmečke obleke in začela preiskovati vso okolico. Dva detektiva sta se srečala med potjo z Brakušem, ki ju je takoj spoznal in začel nanju streljati. Sicer ni zadel, vendar pa je pobegnil. Preselil se je za nekaj kilometrov dalje, pa so ga tam spet zapazili žandarji. Pa se jim je spet izmuznil. Videl je, da mu je policija povsod za petami in se je zato vrnil med oglarje na Zagrebški gori. Toda tudi tod ga je policija zavohata. Zvedela je, da se Brakuš vsak dan vozi prodajat oglje v neko vas. Obkolila je včeraj klanec in čakala nanj. Res jo je primahal s konjem. Nenadno se je znašel pred njim detektiv in ga zagrabil za roke. Se preden je mogel zgrabiti za svoj nabiti revolver, so ga že zvezali. Vsa okolica se je oddahnila.
Pri preiskavi se je ugotovilo, da je moral moški viseti na drevesu že nad mesec dni, ker je truplo že razpadalo. Pri njem niso našli prav nobenih dokumentov. Star je 45 do 55 let, je velike močne postave, oblečen v temnosivo obleko, na glavi ima zelen klobuk, pri sebi pa je imel dvokrovno srebrno uro in žepni nož. Če bi kdo o neznancu kaj vedel, naj sporoči najbližji orožniški postaji.
Čigava sta med in žoga?
Policijski organi so prijeli 13 letno punčko, ki se je nekako sumljivo gibala po ulicah. S seboj je nosila ročno pleteno torbico, v kateri je bila posoda medu in ena otroška žoga. Na policiji je punčka priznala, da je ročno torbico in med 1. t. m. ukradla pri neki branjevki na Vodnikovem trgu, 1 žogo pa na Grubarjevem nabrežju neki neznani • deklici, ki se je tam kopala pri Štepanjskem mostu. Lastnika ukradenih predmetov naj se javita na policiji v sobi 24.
Mariborske tekstilne tovarne zopet delajo
Po novi tarifi se »Zorat ne bo mnogo razlikovala od Hutterjeve tovarne, o kateri jo znano, da plačuje najbolje v vsej evropski tekstilni stroki. — Istotako so uspela pogajanja v pletilni tovarni »Jugoekta«, ki je last g. Škofa. V obeh tovarnah so delavci danes že začeli z delom. — Danes dopoldne se je dosegel sporazum tudi v tekstilni tovarni »Texta« na Teznu, kjer bo začelo delavstvo jutri r. delom. Po začasnem sporazumu bodo plačo za 10% višje, kakor dosedaj, in sicer samo pri onih delavcih, ki imajo manj ko 4.50 Din urno mezde. Upati je, da bodo pogajanja tudi pri drugih podjetjih, kjer se danes vršijo, uspela.
Naročajte in širite „SIovenski dom!"
Danes dopoldne so prispeli z belgrajskim brzovlakom, ki je imel 20 minut zamude, turški novinarji, ki potujejo po Jugoslaviji. Med odličnimi turškimi gosti so gg. Junus Nedi, lastnik in direktor lista >I)žunhurijet«, Asim Us, narodni poslanec in urednik lista »Kurun«, Falih Rushi Atai, narodni poslanec in urednik lista »Ulusc iz Ankare, Kazim Sinasi, lastnik lista »Akšam«, in Ahmed Emin, glavni urednik »Tanaf. Turški časnikarji so bili že v Belgradu, včeraj pa so prispeli iz Zagreba, kjer so jim stanovski tovariši priredili lep sprejem, ban dr. Ružič pa slavnostno večerjo.
V Ljubljano so turški novinarji prispeli v spremstvu referenta v Centralnem presbiroju g. Lukačeviča in dveh urednikov iz Belgrada. Na ljubljanskem kolodvoru so turške časnikarje
sprejeli njihovi stanovski tovariši, člani Novinarskega udruženja, sekcije Ljubljana. V imenu bana dr. Marka Natlačena je turške časnikarje pozdravil zastopnik Centralnega presbiroja pri banski upravi g. Zobec, v imenu župana dr. Adlešiča pa je gostom izrekel dobrodošlico podžupan gosp. dr. Ravnihar. V imenu Novinarskega združenja pa je svoje stanovske tovariše pozdravil predsednik združenja g. Virant. Ljubljanski časnikarji so svojini gostom izročili tudi lepe šopke cvetja.
I’° prisrčnem sprejemu na kolodvoru so tur-Ski časnikarji v spremstvu ljubljanskih tovarišev odšli v mesto. Ob pol dvanajstih je v Nebotičniku prijateljski sestanek med turškimi in ljubljanskimi časnikarji, ob pol ene pa priredi mestna občina na čast gostom svečano kosilo.
Turški novinarji ostanejo v Ljubljani najbrž le danes, nakar si bodo ogledali ostale nreilele Slovenije, posebno Gorenjsko.
Tovarna Westen zopet dela
Celje, 10. septembra.
Spor v tovarni Westen, ki je trajal 14 dni, je srečno končan in bo v prvih dneh prvega tedna delavstvo pričelo z delom in tovarna z rednim obratovanjem. Včeraj zvečer je imelo delavstvo, ki se je nahajalo še vedno v tovarni, kratko zborovanje, na katerem je poročal predsednik stavkov-
Poiar v Tomačevem
Ježica, 10. septembra.
Nocojšnjo noč je do tal pogorelo znano kopališče v Tomačevem, last bratov Jerkov iz Črnuč. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Kopališče je imelo skupaj 70 kabin ter je bilo postavljeno pred dvemi leti. Poleg kopališča je stala tudi lesena baraka tomačevskega gostilničarja g. Finžgarja, v kateri je nocojšnjo noč gospodar tudi spal. On je tudi prvi zapazil ogenj v kopališču, in sicer ob dveh zjutraj. Tomačevci so pohiteli klicat gasilce v bližnje Stožice, ki so brž pohiteli z brizgalno proti Tomačevem, toda sredi pota so se obrnili, ker so ugotovili, da je medtem kopališče že do tal zgorelo. Zavarovano je bilo kopališče pri zavarovalnici »Dunav«.
Celjske novice
Celje, f). septembra.
Redni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju bo v ponedeljek, dne 14. sept. ob 8 zvečer v Domu. Samostojne predloge morajo člani in odseki izročiti odboru pismeno pred občnim zborom.
Redna seja celjskega mestnega sveta bo v
petek ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega pb-glavarstva. Na dnevnem redu so poročila ojsekov.
Propagandni table-tenis turnir se je vršil v nedeljo ob priliki športnega dne SK Olimpa v gostilni Jugoslovan v Gaberju. Sodelovali so ŽSK Hermes iz Ljubljane, SK Celje, SK Jugoslavija, SK Atletik in SK Olimp. Hermežani so zasedli prvo, Celjani pa drugo mesto. Nepričakovano so zmagali Atletiki nad SK Jugoslavijo s 3:1. Pokazali so zelo lepo igro. Najboljša celjska igralca Čoh in Furlan oba člana SK Jugoslavije sta izpadla nasproti Fabjanu in Vidmarju od SK Atletika.
Žrtve nesreč. Levec Antonija, služkinja iz Št. Janža pri Velenju, stara 29 let, je doma padla s kolesa in si zlomila desno nogo. — Tlakar Alojz, 67 letni prevžitkar iz Hrastnika, se je prel dnevi pri brušenju kose vrezal v desno roko. Za nekaj dni je sledila zastrupitev krvi in je moral Tlakar iskati pomoči v bolnici. — Baloh Silva, hči dijaka rudarske šole v Celju, stara 1 leto, je padla v ponedeljek, ko se je mudila na obisku pri svoji stari materi v Št. Janžu pri Velenju, postelje in si zlomila levo roko.
Športnega dne SK Planine ▼ Ljubljani se je na praznik udeležilo tudi 6 članov celjske SK Jugoslavije, ki -so tekmovali skoraj v vseh disciplinah lahke atletike.
Za naš bombaž
Belgrad, 10. septembra. Na včerajšnji seji go-spodarsko-finančnega odbora ministrov so med drugim tudi sprejeli uredbo o odkupu domačega bombaža, uredbo, ki so jo že delj časa pripravljali. Sprejeli so jo na predlog kmetijskega ministra in sporazumno s kmetijskim ministrom.
Naloga te uredbe je, omogočiti razširjenje kulture bombaža v naši državi, zlasti v Južni Srbiji, kjer je za to največ nravnih pogojev. Uredba zlasti jamči višje odkupne cene za domači bombaž, ki bo storil to kulturo rentabilnejše od kulture opija, s tem bo pa dal pridelovalcem možnost, da v čim večjem obsegu goje bombaž namesto drugih manj rentabilnih kultur.
Bolgarski veterinarji v Jugoslaviji
Belgrad, 9. septembra. AA. V drugi polovici meseca septembra bo obiskalo našo državo 45 veterinarjev iz Bolgarije, članov zveze bolgarskih veterinarjev. Vrnili bodo obisk Jugoslovanskemu veterinarskemu združenju, čigar člani so maja lanskega leta obiskali več bolgarskih mest. Na potovanju po Jugoslaviji bodo bolgarski veterinarji odšli na Oplenac in položili venec na grob pokojnega kralja. Nato pojdejo v Novi Sad ogledat si žreb-čarno »Karagjorjevo«, potem v Zagreb, Križevce, Ljubljano, na Bled, v Split, Dubrovnik, Sarajevo in Vrnjačko banjo.
Bolgarski veterinarji se pripeljejo v Belgrad 15. septembra z niškim brzim vlakom.
Tour de Romani®
V sedmi etapi Oraden Mare-Timisoara so se tckmovalci plasirali: 1. Tudose (Romunija) 7:0.30, drugi Kutschbach (Nemčija) in tretji Prosinek. Vsi trije so privozili v istem času na cilj. Grgec je padel ra peto mesto, Abulnar je pa odstopil od nadaljnjega tekmovanja.
V osmi etapi Timisoara-Turn Severin (232 km) je startalo samo še 25 vozačev. ‘Prvi je prišel na cilj Francoz Gallier, drugi Grgec, tretji Prosinek četrti Han uk (Romunija) in peti Kutschbach (Nemčija). Plasman moštev: 1. Romunija, 2. Jugoslavija, 3. Francija, 4. Nemčija.
Ljubljana - Jugoslavija
se srečata v nedeljo v prvi ligaški tekmi.
Prvo kolo ligaškega nogometnega prvenstva, ki se prične v nedeljo, je kompletno. V Belgradu igrata BSK in Hajduk, v Zagrebu HAŠK in BASK
nega odbora g. Jezernik o položaju in pozval delavstvo, naj mirno zapusti tovarno. Delavstvo se je temu pozivu res odzvalo in je okoli četrt na 10 mimo zapustilo tovarniške prostore, V tovarni se do sedaj dela sicer v zmanjšanem obsegu, ko bodo pa očiščeni generatorji in stavljeni v pogon, kar se bo zgodilo prve dni prihodnjega tedna, bo tovarna pričela obratovati v polnem obsegu.
Vojvoda Kentski v Sloveniji
Ljubljana, 10. septembra.
Z jutranjim zagrebškim brzovlakom sta prispela iz Dalmacije v Slovenijo vojvoda in vojvodinja Kentslka. Visoka gosta sta takoj nadaljevala pot na Gorenjsko. Verjetno bosta gosta Nj. Vis. kneza namestnika Paivla na Brdu pri Kranju.
Arnavtka prevarala s feredžo sodišče
Prištansko sodišče se bo v kratkem bavilo s posebnim dogodkom, kakršnega še niso doživeli. Julija lanskega leta sta dva brata Alitoviča iz krvne oisvete ubila Muslijo Neziroviča ob navzočnosti njegove žene. Oblasti so morilca kmalu prijele in spraivile za zapah. Družina ubijalcev in njih prijatelji so skušali na vsak način rešiti oba ubijalca iz zaporov. Ni jim uspelo, nakar so skovali prav prepreden načrt. Ko so začeli prihajati pozivi na sodišče k razpravi v Prištini, so sorodniki obeh ulbijacev podkupili občinskega tajnika in nekega kmeta, da sta poziv za ženo uibitega, ki bi morala na sodišče kot priča in zasebna udeleženka, zadržala in ga izročia neiki drugi ženski v vatu, ki je bila v sorodstvu z ubijalcema. Naučila sta jo, kako mora pred sodiščem govoriti, da bo uve-rila sodišče, da je ona prava žena ubitega Musli-je. Arnavt.kc imajo namreč tudi pred »ftt^lijBčem zakrite obrabe. Ta ženska je vedela, da "mora čisto drugače prikazati uboj in reči, da je ubiti prvi napadel Aliitoviče, nakar sta ga onadva v obrambi ubila. Odpovedala b.i s e nato tudi vsaki odškodnini in kazenskemu preganjanju. Res se je ta ženska pojavila pred sodiščem in odigrala svojo naučeno vlogo. Nihče ni dvomil v njeno izpoved, nakar je sodišče na podlagi njene izpovedi razsodilo, da se ubijalca oproščata vsake kazni in plačanja odškodnine. Ko sita se pa ubijalca spet pojavila v domači vasi, je vdova šla na sodišče v Prištino. Tam so ji povedali, da je sama kriva zaradi svoje izpovedi. Seveda se je izkazalo, da je bila vmes prevara, nakar je sodišče takoj obnovilo preiskavo in zaprlo tudi občinskega tajnika in kmeta, ki sta vse izvedla.
Volk z zvoncem in klepetcem
Pri Tntinu sta pred nekaj dnevi dva kmeta ugnala^ velikega volka. Ko je Muharem Arnaut-begovič spal v svojem hlevu, je nenadno začul meketanje ovac. Ob mesečini je zagledal dva volka. Muharem je oprezno skočil v stajo in odprl odprtino, skozi katero se meče gnoj. Sam pa se je skril med ovce. Kmalu sta zverini opazili odprtino, pa je volk takoj skočil skoznjo v stajo, Muharem pa je naglo zaprl odprtino, Vojk se je splašil in je divjal po staji. Končno pa je Muharenni le uspelo zgrabiti volka okrog vratu tako, da ga je pritisnil k tlom. Vendar se je volk na vse načine branil in bi Muharem moral najbrž odnehati, če mu ne bi pritekel na pomoč njegov brat. Zvezala sla volka za noge in glavo, a v gobec sta mu zatlačila kos železa in ga z žiro pričvrstila na vrat. Zjutraj pa 6ta brata volka našemila, mu navezala z žico razne cunje, nato pa še privezla klepetec in ovčji zvonec pod trebuh. Vse pa z močno žico. Nato sta ga nagnala v^planine. Volk je sedaj preplašil vse 6voje tovariše in že naprej oznanja pastirjem svoj prihod z zvonjenjem. A najbrž ne dol-do, ker ga bodo drugi volkovi sami raztrgali.
Evropski kongres manjšin
Kakor vsako leto, bo tudi letos v Ženevi kongres evropskih narodnih manjšin, in 6icer v Ženevi dne 16. in 17. septembra. Kongres bo obrav-naval vsa zamotana vprašanja narodnih manjšin, ki so večkrat povod naraščajoče napetosti v Evropi. Zavzel pa bo tudi svoje stališče do predlogov o reorganizaciji Zveze narodov, ki morda za nikogar nwo tako pomembni kakor za narodne manjšine.
r^dsednik teh kongresov, dr. J. Vilfan pravi v Vabilu, da ima letošnji kongres spričo današnjega političnega položaja še večji pomen kakor dosedanji kongresi te vrste.
ter Gradjanski in Concordia, v Sarajevu pa Sla-vija in Slavija Osijek ter končno v Ljubljani
Ljubljana: Jugoslavija
Moštvo Jugoslavije se nahaja v zelo dobri formi, kar dokazujejo njene krasne zmage v zadnjih srečanjih z BSK in njeno gostovanje na Dunaju, kjer je s svojo lepo igro navdušila razvajeno Dunajsko športno publiko. Takih laskavih pohval že dolgo let ni prejelo v inozemstvu nobeno Jugoslovansko moštvo.
Moštvo našega ligaša naj se zaveda, da gre v nedeljo za prve točke. Tehnični superiornosti Jugoslavije naj zoperstavi svoje znane odlike: hitrost, vzdržljivost, oster start, prodornost in voljo do zmage, ki so večkrat odločilni faktor za dosego uspeha proti močnejšemu in rutiniranejšemu nasprotniku.
Slovenska športna javnost želi svojemu zastopniku Jober začetek v velikih borbah, ki ga čakajol
Ljubljana danes
Koledar
Danes, čelrtek, 10. septemhra: Nikolaj Tol.
Jutri, petek, 11. septembra: Prot in Kij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Po toži zvoniti — je prepozno... Za prijetno 6 dnevno potovanje po solnčni Dalmaciji z avtom in z ladjo, pa se še lahko odločite. —- Pojasnila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, \Vol-fova ulica 1 -II.
•
Učni tečaji za srednješolce S 14. septembrom se otvori za dijake učni tečaj, v katerem se pripravljajo za nižji in višji tečajni izpit. Ta tečaj priporočamo zlasti onim, ki ne sinejo ponavljati razreda. Redni dijaki pa dobe pomoč v vseh predmetih. Informacije in vpisovanje dnevno od 0 do 12 na Tyrševi cesti št. 62 pritličje, zraven nove lil. državne realne gimnazije.
Razpis tekme harmonikarjev, ki na velesejem vabi harmonikarje z vseh strani domovine, je zbudil med temi narodnimi umetniki največje zanimanje. Dolga vrsta naših najbolj znanih mojstrov je že prijavljenih, med njimi je pa tudi več novih nevarnih konkurentov, da bo tekma v nedeljo najbrž nudila velika presenečenj«. Kdor 6e še ni prijavil, naj to stori-takoj!
Belokranjci pridejo v Ljubljano, da pokažejo svoje prelepe narodne plese, igre in običaje. Njihov dan je v nedeljo, dne 13. t. m., izvajajo svoje plese ob 15 popoldne na igrišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. V Dravski banovini nimamo nikjer toliko tako različnih in tako starih običajev, kakor jih imajo ravno naši Belokranjci. V6ak kra) ima nekaj posebnega, nekaj izrazito lepega in v narodopisnem oziru izredno zanimivega. Crno-meljci in Metličani nam bodo pokazali svojih osem običajev, izmed katerih še prav_ posebno opozarjamo na Robčice, Rešetca, Petelinji boj in urn, ki jih bomo imeli v nedeljo, dne 13. t. m. prvič priliko videti v Ljubljani, vse Ljubljančane in po-setnike ljubljanskega velesejma vabimo, da po-setijo prireditev Belokranjskega dne, katero sla pripravila Folklorni institut. Glasbene Matice ljubljanske in Društvo Belokraiina v Ljubljani. Vstopnice v krfligarni Glasbene Matice, v nedeljo pa od 14 pri vhodu na letno telovadišče.
Državni konservatorij v Ljubljani opozarja na vrstni red sprejemnih izpitov. Danes ob pol 10 je v sobi št. 20 sprejemni izpit iz solopetja, ob 10 pismeni izpit iz harmonija, popoldne ob tričetrt na 4 ustni izpit iz harmonije, ob pol 5 popoldne je ravnotam sprejemni izpit iz violine. Jutri v petek, dne 11. t. m. ob 9 pa začno sprejemni izpiti iz klavirja, popoldne ob 4 je sprejemni izpit iz orgel, ob 5 pa za čelo in kontrabas. V soboto, dne 12. t .m. ob 4 popoldne so sprejemni izpili za klarinet, rog in trobento. Razdelitev urnika je v ponedeljek, dne 14. t. m. od 15 dalje v Hubadovi dvorani. V torek, dne 15. t. m. začne redni pouk. Vpisuje pisarna konservatorija v dopoldanskih urah.
ma Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
ir.«ck r i
ribo >Ižbc. t	p '
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 10. septembra: Traviata. Izven. Znižane
cene.
Petek, 11. septembra: Zaprto.
Gostovanje gosp. Rijavca Josipa v naši operi. Po daljšem presledku bo našemu občinstvu zopet dana prilika, da čuje našega odličnega tenorista gosp. Rijavca v partiji Edgarja v Donizettijevi operi »Lucia di Lamermoor«. Nas gost, ki je imel pred kratkim velik uspeh pri svojem nastopu v Leningradu, bo pel partijo Edgarja v slovenskem jeziku.
Čudodelna roža jerihonska
Sličica z velesejma
Ljubljana, 10. septembra.
Med drugimi atrakcijami in nea,frakcijami letošnjega jeseniškega velesejma zbuja nemalo pozornost tudi možakar s častitljivo sivo brado, ki se je s svojo stojnico utaboril v drevoredu med kostanji. Po vsem videzu je zastopnik židovske rase. 2e od daleč zaslišiš njegov zategli pridigarski glas, ki ima v sebi toliko tragičnega in komičnega obenem, da te presune. Obstaneš, poslušaš in ne veš, ali naj bi se smejal in jokal nad vsemi strahotami in žalostmi življenja, ki jih bradač z besedami in kretnjami kopiči pred teboj. Na dolgo in široko razlaga na-še trnjeve poti, iz preteklosti v bodočnost gledajo njegove preroške oči.
Pa ni mož s častitljivo brado samo modrijan in pridigar. V njem so tudi nadoumljive podtalne sile, Id s prodorno močjo grebejo vate in ti z nezmotljivo natančnostjo povedo, .kakšen je bil na primer dan, ko si bil rojen: petek ali svetek. In še mnogo več: samo dan in mesec rojstva ti je treba povedati in on — jasnovidec —, ki mu nobena stvar na svetu ni skrita, izmeri tvojo pot v preteklost nazaj in ti našteje let, kolikor ti jih je življenje pač naprtilo na rame.
Ljudje gledajo, poslušajo, nekateri ne razumejo niti besedice (mož govori nemško z nekim čudnim tujim akcentom), keT pa je vse njegovo vedenje zavito v nekakšno eksotično mistiko, vztrajajo do konca. Pred niim na mizi leži navaden samovar, iz katerega se skrivnostno kadi. Za tem dimom govori mož in njegov obraz počasi prehaja v ekstazo.
Gorje ti, če si predrzneš samo z eno besedo motiti gostobesedni izliv predavateljevih globokoumnih razglabljanj! Ostro te ošinejo njegove oči, z njegovega jezika pa sikne vate strup, da obmolkneš, kakor da te je pičil gad. Človek božji,
zavedaj se svoje brezpomembnosti in neznatnosti spričo tako zamotanih in daljnosežnih problemov, ki jih nezmotljivi filozof, psiholog in jasnovidec* rešuje pred trboj! Ponižno skloni glavo in naj ti bo sveto vse, kar slišijo tvoja ušesa in vidijo tvoje ne/vredne oči!
Mož govori, govori, ljudje čakajo nečesa čudežnega, še nikoli videnega — koncem koncev pa vendarle izvedo, za kaj prav za prav gre. Za čudodelno rožo jerihonsko gre, ljudje božji, za tisto rožo, ki ima v sebi vse lastnosti življenjskega eliksirja, kar vsak razume za klistir. Da, za nič več in nič manj ne gre, kot za tak življenjski »klistir«, ki bo tešil človeštvo vsega trpljenja in gorja. Čudodelna jerihonska roža ima v sebi takšno zdravilno moč, da ozdravi vse bolezni, če piješ čaj, narejen iz tega zelišča. In če si zdrav kot riba, nikar od jerihonske rože proč! Če je za zdravilo' ne moreš uporabiti, ti bo služila za Okras stanovanja. Kajti mi roža jerihonska navadna roža; položi jo v vrelo ali mrzlo vodo — m bo vzcvetela pred teboj kot bi mignil.
Da jerihonska roža v vodi razgrne svoje skrivnostne lističe, verjameš, ker vidiš na lastne oči. Ampak da bi imela takšno zdravilno moč...? Maloverno se nasmehneš, tedaj pa že zagrmi nad tvojo grešno glavo pridigarjev ogorčeni glas: »Nicht lacben, meine Herschaften, nicht lachen! Hier giebt es gair nichts zum lachen! Da« sind emste Sachen fiir das ganze Leben! Ja, ja, es giebt auch dumme Meinschen auf dieser Welt!« In moraš molčati kot kamen na cesti. Mož te postavi pred alternativo: ali mimo poslušaš njegova filozofska razglabljanja o življenju in si kupiš takole čudodelno jeri.honsko rožo za nekaj kovačev, ali pa si tepec. Da vas torej jerihonski pismouk ne razglasi za tepca, brž hitite k njemu in mu odrinite tiste kovače — za njegov jerihonski »klistir-*.
Še o bežigrajski gimnaziji
Ljubljana, 10. septembra.
Izvedeli smo, da se je na III. državno realno gimnazijo, ki dobi v kratkem novo šolsko poslopje za Bežigradom, vpisalo nad 1300 dijakov (dijakinj zaenkrat na zavodu ni bilo in jih tudi niso vpisovali) ali 28 razdelkov. Poslopje pa je po načrtu grajeno tako, da ima le 21 učilnic. Razredi imajo nadalje tak obseg, da gre vanje največ do 50 učencev. To se pravi, da je poslopje že zdaj za 7 učilnic premajhno. Omenjamo to, ker smo že zadnjič kratko liaznačili, kako Ljubljani manjka šolskih prostorov za številno učečo se mladino. Izhod iz zadrege ne bo preveč prijeten: prvi razredi bodo imeli najbrž popoldanski pouk. Rešitev ne bo nič preveč idealna: zopet bo nekaj učilnic zasedenih ves dan, zračenje in snaženje bo površno, otroci se bodo pozno vračali domov, posebno še oni, ki se bodo vozili z vlakom.
Glede dohoda in dovoza v novo šolsko poslopje bo sploh nekaj težav. V novem šolskem letu
19'i6-37 so se vpisali na tretjo državno skoraj vsi lanski učenci, razen onih, ki stanujejo na Rakovniku. Teh je po navadi okrog 100 in so se letos vpisali na prvo v Vegovi ulici, ker bi sicer res imeli predaleč. Pač pa jih od ostalih stanuje mnogo na Viču, v Trnovem, v Mostah. Peš bodo imeli daleč. Električna vozi samo do prelaza in bo Ireba prestopiti na avtobus — torej dvojni strošek. Avtobus sam pa zopet vozi še le od kavarne Evrope. Manjkajo tudi direktni vozovi cestne železnice iz Viča in Dolenjske ceste proti Bavarskemu dvoru. Pri j>restopanju mladina ni pazljiva in bo težko šlo brez nesreč. Vsekakor bo rešitev prometa v novi del mesta, ki postaja silno obljuden nujno potrebna. Zaradi novega gimnazijskega poslopja se namreč starši in učenci niso v velikem številu preseljevali. Nova zgradba pa zadostuje kvečjemu enemu delu mesta. Prihodnje gimnazijsko poslopje, na katerega treba že zdaj misliti, bo moralo stati na Viču.
Gradbena delavnost in stanovanjska mizerija na Jesenicah
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 10. septembra: liOU Reproduciran koncert oe&ke glasbe 12.45 Vremo, porodila 13.00 Cos, »portMi, obvestila 18.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče pa ?.e-lij ah) 14.00 Vreme, borzni 18.00 Skladbe komponista Paula Linoke-ja (gra Radij«ki orkester) 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: Krafika jama — čudo »lov. kratkega podzemlja (časnikar Janko Hafner) 19.50 Jan Kiepura poje (plošče) 30.10 Slovenščina za Slovencu (g. dr. Rudolf Kolarič) 20.HO Koncert moškega zbora «Sloge? 21.15 Operetna glasba (Radijski orkester) 22.00 C as, vreme, poročil«, spored 22.20 Harmo-uiiko igra g. Slarnko Avgust.
Drugi programi
Četrtek, 10. septembra: Belgrad I• 311.00 Skandinavski večer 2200 Kavarniška godba — Belgrad II: an.oo Pio« m oreško na Korčuli (KulmidžM) — Zagreb: 20 0U Prenos z tict«rada 22.15 Plesna gliisba — Dunaj: u 30 VojaSka godba 22.10 Zabavni koncert 23.45 Plesna glasba — Bdimpeita: 19.40 Igra 21.40 Klavir 22.30 An-fdečka plesna glasba — 'l rst-Milan: 17.15 Vokalni koncert 20.40 Giachettiijcva komedija -»Miroljuben človek«, nato plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Instrumentalni koncert 20.40 Leoneavalova «>i>era »Ba.iazzo« 23.15 Plesna glasba — Praga: 19.10 Knlmanova o-pereta «Grorica Marica« 21.00 Orkester im »oJisti 22.30 Koncert češkega nonota - Variava: 19.00 VojaSka godba 21.00 Vokalni koncert. 21.25 Mozartov kvartet 22.15 Minka glasba in wplesna glasba — Vsa Nemčija; 20.00 Prenos 7, narod-nosoeicitl»Mičnega kongrosa v Niirnbergn (vo.jaSka god-ba) — Beromiinster: 20.00 Lebarjeva opereta »Vesela vdova«.
Iz Cerknice
Cerknica, 0. septembra.
n uDctSet,.clr,ica. Sl< Javornika. Agilni rakovski KluD t>K Javornik je na Marijin praznik proslavil desetletnico svojega delovanja. Priredil je vsako-Ieim športni dan, katerega so se poleg domačih atletov udeležili še zastopniki iz Cerknice, Begunj, Borovnice, Vrhnike m Mengša. Dopoldne 60 bila tekmovanja v lahki atletiki in ping-pongu, kjer so se prav lepo odlikovali atleti: Mile, Jaklič, Bra-niselj, Carnelutti. Bučar. Kržič, Mršek, Urbas in drugi. Popoldne pa sta bili nogometni tekmi. Po končanih tekmovanjih so zmagovalcem, ki so zasedli prva tri mesta, izročili okusno izdelane pri-znanice, ki jih je izdelal akademik Braniselj France iz Cerknice.
Fantovski dan na Križni (pori. Naši fantje se marljivo pripravljajo, da bo njihov dan, 22. t. m. na Križni gori kar najlepše uspel. Na taboru govore urednik »Slovenskega doma« gosp. Mirko Javornik, g. Pernišek ter salezijanec Stefan Temfin. Fantje, pridite na Križno goro, da vas bodo videli tudi tisti, ki ""mislijo, da slovenskih fantov ni več.
»Slovenski dom* je eden najboljši in najcenejši opoldnevnik. Ker je zveza avtobusa z vlakom taka, da časopis dobite še isti dan. zato ga naročite čim prej pri kolporterju Potočniku, ki vam ga bo prinesel na dom. »Slovenski dom« stane komaj 12 Din mesečno.
Jesenice, 9. sept.
Dasi se gradbena sezona nagiba že proti koncu, se še, kljub stavki stavbinskega delavstva tu in tam grade nove stavbe in na zemljišču železnice so šele prav pred par dnevi pričeli s kopanjem temeljev za stavbo železniškega konsuma. Mnogo več pa bi se bilo gradilo, Se ne bi bilo te stavke, saj je na več krajih videti započete stavbe, ki pa bodo najbrže dovršene šele prihodnje leto.
Zanimivo’ pa je opazovati, da se zadnja leta Jesenice širijo na desni savski breg pod goro Možakljo, to je oni del jeseniške občine, kateremu pravijo Sibirija, to pa vsled tega, ker sonce dolge mesece tja niti ne posveti. Drugačnega mnenja pa so oni, ki so si tam zgradili celo vrsto hiš in domov. Pravijo, da je zemljišče poceni, ni nobenega prahu, ker je daleč proč od cestnega prometa in ima v poletju prijetno senco ter je tik pod gozdom. To mnenje bo precej držalo, kajti v zimskem časti tudi ostale Jesenice nimajo sonca v izobilju, ko pa v decembru že takoj po deseti uri dopoldne zaide, torej ne more biti govora o soncu ne na levi ne na desni strani Save in so sta-
novalci, oziroma posestniki pod Možakljo precej na boljšem.
Po letu 1920. se je v območju tovarne, v jeseniški občini kakor tudi na Koroški Beli na novo zgradilo brez števila stanovanjskih hiš, na nekaterih primernih prostorih so nastale cele kolonije, kot n. pr. Borovlje v občini Koroška Bela, ali pa Pekovo« na Jesenicah, istotako pod Možakljo ni več posameznih hiš, fiač pa cela nova vas. Kljub temu pa je naj večja težava dobiti družinsko stanovanje. Komaj se kdo izseli, že so trije drugi interesenti za to stanovanje. Žalostno in tudi prav nič socialno pa je dejstvo, da v izključno delav-i skem okraju kot so Jesenice in Javornik hišni | gospodar interesenta za stanovanje najprej vpraša, | če nima otrok. Če ima številno družino, potem je čudežno naključje, če dobi stanovanje, ali pa takšno, da se nikakor ne more imenovati družinsko.
Tovarna KI D je nameravala pomanjkanju sta-; novanj znatno od po moči, ker je nameravala med drugim zgraditi tudi moderno stanovanjsko hišo za sanice, istotako Pokojninski zavod. Vse to pa je preprečila stavka stavbinskega delavstva, tako da se je s tem stanovanjska mizerija na Jescnieali zopet zavlekla za eno leto.
Vojaška tekmo^anfa Ml
Jugoslavija drugič osvojila pokal kralja Karola
Po plavalnih tekmah v Splitu so možitva držav Male ziveze odpotovala v Belgrad, kijer sc je tekmovanje nadaljevalo v sabljanju in drugih vojaških disciplinah. Jugoslavija je v prvih dneh z lepimi uspehi vodila pred Češkoslovaško in Romunijo, tioda v Belgradu so Čehoslovaki zmagali v sabljanju in tudi Romuni so osvojili prvo mesto v vojaikem teku in streljanju. Naša ekipa je kljub temu, da so ji Čehoslovaki s svojimi uspehi postali zelo resni kandidati za pokal romunskega kralja Karola zmagala in si priborila prvo mesto.
V torek so se vršile v Banjici tekme v vojaškem teku in streljanju, katerim 00 prisostvovali poleg naših visokih vojaških osebnosti tudi vsi inozemski vojni atašeji. Tekmovanje je predstavljalo eno najtežjih vojaških disciplin. Vojaki so morali preteči progo 6 kilometrov v vojn« opremi, med potijo streljali iz pušk, preiti 3 metre širok jarek in obenem metati bombe in končno preplezati diva metra visoke zapreke. Vsako moštvo je obstojalo iz enega vodje in treh mož, ki so morali doseči cilj kompaktno. Na cilj so dospeli prvi Čehoslovaki v času 32:16, Romuni 32:35 in tretji Jugoslovani 35:16. Zmagali »o Romuni, ki so v izvršenih nalogah do«egii največje število točk, čeprav niso prišli prvi na cilj. V streljanju so Romuni pogodili devet ciljev, Jugoslovani 9 in Če-hotflovaki 7. V metanju bomb v jarek iz daljave 30 m »o zmagaJi Čehoslovaki, ki so vrgli dve bombi, Romuni eno, naši nobene.
Prvo mesto je zavzela Romunija s 54.655, drugo Čehoslovaška s 54.480 in tretje Jugoslavija z 28.170 točkami.
V sabljanju so prvega dne Čehoslovaki dosegli zmago nad Romuni. Drugi dan *e je vršila v Oficirskem domu tekma med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi sabljači. Tekmovanje je bilo zelo napeto m se do konca ni vedelo, kdo bo zmagal. Dobivali so izmenoma, enkrat Čehoslovaki, drugič Jugoslovani, tako da je pri koncu bilo stanje 4:4. Poslednji boj se je vršil med podporočnikom Če-ramilcem in kapetanom Kirchmanom. Zmagal je Kirchman in s tem priboril Češkoslovaški i>rvo me-
: slo v sabljanju. Srečanje med Jugoslavijo in Romunijo se je odločilo v korist Romunije z rezultatom 2:0.
Smuške tekme: 1. Češkoslovaška, 2. Jugoslavija, 3- Romunija.
Včeraj popoldne so sc vršile konjeniške tekme kot zadnja točka tekmovalnega programa. Prvo mesto si je osvojila Jugoslavija, drugo češkoslovaška in tretje Romunija.
Komisija z generalom Bodijem na čelu je nato objavila rezultate vojaških tekem Male zveze: 1. Jugoslavija je dosegla 25 točk« 2. češkoslovaška 23, 3. Romunija 15.
Zastopnik romunskega kralja Karola polkov nnk Palangcanu je slovesno izročil jugoslovanski ekipi prehodni pokal in ji čestital k velikemu tuspehu na letošnjih tekmah. Nato je govoril pokrovitelj tekem general Bodi, ki je poudarjal velik pomen prijateljstva in vzajemnosti armad držav Male zveze.
Jeseniška meščanska
sola odprta
Jesenice, 9. septembra
Danes zjutraj so se zopet odprla vrata jeseniške meščanske šole, ki nosi ponosno ime >Meščan-ska šola dr. Franceta Prešerna«. Ob 8 je bila sveta maša, nato pa se je pričel običajni knjižni sejem, prav kakor v mestih. To je bilo trgovanja in mešetarjenja, vse dopoldne se je razlegal živ-žav, tako da so bile nervozne mamice vesele, če so hitro napravile kupčijo za svojega ali svojo ter jo hitro od k uri le s poceni kupljenimi knjigami. Primerov, o kakršnih smo brali pri prodaji knjig na ljubljanskem sejmu, da bi bil lulo koga opeharil, ni bilo
Jeseniškim šolarjem
Jesenice, 9. septembra
Sedaj ob pričetku šolskega leta, ko se |>o jeseniških ulicah sprehaja več tisoč Šolskih otrok, je treba zopet opozoriti starše, učiteljstvo in otroke same na cestno policijski red, da ne pride zopet do nepotrebnih nezgod. Kavno na Jesenicah je stalno opazovati, da ne le otroci, pač pa Itidi odrasli hodijo po sredi ceste, dasi je v vsej dolžini
Knez-namestnik zopet v Slovenili
Kranj, 10. septembra. Včeraj dopoldne se je vrnil iz Belgrada na svoj dvorec na Brdo Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Kakor so liisti poročali, se je mudil y Bel-gradu ob priliki proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Dvorni vlak je prispel na postajo ¥ Kranju včeraj okrog 11. ure. Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je s postaje takoj odpeljal z avtomobilom na dvorec, kjer bo ostal predvidoma še nekaj časa.
Sneg v Kamniških planinah
Ljubljana, 10. septembra. Ob spremembi lune je navadno tudi sprememba vremena. Tako se je tudi sedaj pred nekaj dnevi vreme naenkrat spremenilo. Poleg dežja, ki nas je že dvakrat občutno počastil, čutimo znatno spremembo tudi v temperaturi. Malo neverjetno pa se sliši, da je na Kamniških planinah že snežilo. Včeraj zjutraj so se megle malo razpršile in turisti, ki se mudijo na Okrešlju, Cojzovi in drugih kočah, so iznenadeni opazili, da so vrhovi pobeljeni. Seveda je sneg tudi kmalu izginil.
BzsSeden lovski lat
Kamniik, 9. septembra. Tukajšnjim orožnikom se je po neutrudljivem zasledovanju in poizvedovanju posrečilo izslediti 3t let starega Š- A., lovskega tatu iz Gozda pri Kamniku. V revirjp lovskega društva Kamnik pod Kamniški,mii planinami je s karabinko pretekli mesec ubil lepega srnjaka, katerega je takoj v gozdu razparal in mu odstranil drobovje. Karabinko si je izposodil od svojega prijatelja K. A. iz Žage, občina Kamniška Bistrica.
Kot dober strelec, bo lovski tal prejel primemo nagrado od tukajšnjega okrajnega sodišča.
Razprava o dogodkih v Kerestincu
Zagreb, 10. septembra. Svoječasno je časopisje poročalo, da se bo že v nekaj dneh v Zagrebu pred velikim senatom pričela razprava proti obtožencem izza krvavih dogodkov v Kerestincu v mesecu maju. Sedaj pa je sodišče objavilo, da se razprava preloži na sredo oktobra, ker predsednik sodišča še ni mogel proučiti vseh spisov. Razprava bo trajala najbrž več kakor deset dni.
SSavka v Zagrebu pred zaključkom
Včeraj je poseben odsek zagrebškega mestnega sveta imel ponovno sejo, ki se je na njej bavil z zahtevami stavkajočih delavcev v mestnih podjetjih. Po svoji seji je izdal za javnost sporočilo, da je mestna občina pripravljena ustreči zahtevam delavcev v skrajnih mejah, ki jih dovoljujejo mestne finance. Zavezala se je, da bo povišala'‘vse dnevne mezde za 10%, tako da bo najnižja mezda mestnega delavca znašala 30 din, če delavci takoj gredo ria delo. O vseh ostalih zahtevah pa n;y bi razpravljali posebej na skupni seji zastopniki mesta in delavski delegati. Zdi se, da se bo s teni likvidirala stavka, ker bodo tudi delavci najbrž sprejeli od mesta ponujene povišane mezde.
Velesejem
Sladke dunajske melodije dobe šele vso svojo sentimentalnost in tudi vedrino, če jih prepeva tak zborček, kakršne so Singing Babies. Na novem programu imajo potpouri teh slavnih biserov dunajske glasbe od Schlichterja, nadalje Kreislerjev Caprice Viennois in pa sijajen potpouri iz Lebarjevih operet. Vsa gracijoznoet teh melodij pa pride do najpopolnejše veljave, ker jih pojo v staro-dunajskih kostumih. Zanimiva je tudi primerjava, kako Singing Babies pojo šlager '»Dam ti loto« iz Benešove operete >Pod to goro zeleno«, ki jo pravkar daje tudi naše gledališče. Razen teh efektnih kompozicij pa čujemo v velesejemskein varieteju tudi Leux-ev »Ljubim te«, Delettrov »Pripoveduj mi kaj drugega«, Arlenovo >Držim svet na nitki , Tavarisov -Mesec v domovini« in popularno Tijar-dovičevo >Moj Split«. Razen novega programa Singing Babies so pa tudi ostali artisti velesejemskega varijeteja na višku. Opozarjamo, da je variete skozi in skozi velemesten in v resnici veledostojen, da brez pomisleka lahko pošljete tudi mladino k predstavam, zlasti pa popoldne, ko so cene znižane.
Krmljenje orlov in drugih ujed, roparskih volkov in lisic je v živalskem parku vsako popoldne od 17 dalje. Vsak dan požro 35 kg konjskega mesa. Tudi štorklje so ga deležne, razen tega pa tedaj dobe štorklje in čaplje še 15 kg rib, a medved seveda liže ves dan med in se sladka s hruškami in drugimi dobrotami. Na praznik so ljudje povpraševali kakšno pismo prenaša strašno nagla štorklja. Kaj neki, nego naročilo kake skrbne obiskovalke za težko zaželjen naraščaj.
Leseni tlak pred paviljonom M marsikoga razburja, da malo pokritizira, češ, že spet niso bili gotovi z razstavo. Todu razburjenje ni utemeljeno, ker so^ naši inženierji hoteli samo pokazati, kako in iz česa je ta tlak zgrajen. Na desni strani vidimo tlak, kakršnega imamo v Ljubljani po Selen-burgovi ulici in ga izdeluje tvrdka Gvido Riit-gers d. d. v Hočah, na levi strani imamo pa nov način tlakovanja s smrekovimi čoki, kakršen pri nas še ni vpeljan. Tudi ti čoki so na preprost način impregnirani ter je tak tlak zlasti priporočljiv tudi našim manjšim mestom, posebno zaradi nizke cene, vendar je pa seveda Rtitgersov tlak trajnejši. Toliko imamo lesa, da bi lahko vse naše ceste tudi po deželi tlakovali z njim, saj imamo vendar materija! skoraj povsod tik cesla in ne bi imeli nobenih stroškov s prevozom. Že oče Bleiweis se je veselil lesenega tlaka, ker je že tedaj tlakovanje z lesom obetalo kmetu vir novih dohodkov, zato naj bi pa vsaj sedaj naši občinski očetje in tudi odločilni faktorji banovine ter države premislili, da bi lahko z majhnimi izdatki imeli vse ceste v vzornem redu. Kar je glavno, bi pri vsem tem ostal denar doma in koristil v prvi vrsti našemu kmetu.
od šole pa do cerkve pločnik, za kalerega bi nas zavidalo'marsikatero večje mesto, saj je do kolodvora vseskozi pravcati drevored. Isto je na Stari Savi, kjer so letos po iKralja Petra cesti napravili nov pločnik, tako da se je prav lahko izogniti vozilom. Solarjem je prav zdaj ob pričetku leta treba zabičati, da je kaznivo hoditi po sredini ceste ter sebe in druge izpostavljati nevarnostim. Velika nevarnost obstoja na mostu nad železniško progo. Tu se zbere po končanem pouku polno otrok, ki opazujejo prihajajoči vlak ter pač po svoje kriče, pri tem pa preslišijo signalne znake drvečih avtomobilov.
?PfPSp
46
Zeleni pekel
Bee-Mason si je prižgal cigareto na goreči
veji.
»Kako dolgo človek vzdrži brez vode?«
»Nekoč sem jaz prebil tako štiri dni,« je odvrnil Tigrovec mirno. »Toda veselja mi to ni povzročalo.«
Vstali smo ob štirih in drgetali v mrazu, ki vlada ob zori. Naš ogenj je še žarel, naložili smo nanj novega dračja in ga s širokokraj-nimi klobuki razpihali do plamena.
Toda celo, ko so zaplapolali rumeni ognjeni jeziki in prepodili sence, nam je bilo še zmeraj neprijetno pri srcu. Nema togota je taborila nad Zelenim peklom, kakor da bi jo prav tako močno zeblo kakor nas, in kakor da bi si prav tako močno želela vročine. Težko, mračno, gro-seče in neverjetno od blizu se je rinila njena orjaška postava na našo pot, kot živ plot med nami in med 200 km severneje ležečim San Juanom.
Ljudje so tudi čutili njeno pričujočnost. Nalahno so mrmrali in z nogami brcali mezge, z enim očesom pa so škilili proti vrhovom dreves.
Kmalu pa je to neprijetno razpoloženje izginilo, zrak je bil poln lahkih pomirujočih zvokov. Mezgi so cepetali in rezgetali. Jermena so pokala, ko smo zategovali uzde in zaboji so hreščali na vrveh. Ostroge so žvenketale ob ve-
jah, iskre so se pršile iz ognja, postajalo nam je topljeje in ugodneje.
V pičlih dveh urah so bile živali naložene. Med šumenjem uzd in med zamolklim žvenketom brzd, ki so jih Indijanci dejali živalim le na lahko med zobe, smo sedlali jezdne živali. Vsi radostni in polni upanja smo se zavihteli v sedla.
V notranjosti Bernambuca je baje mahagonijevo gozdovje, kjer drevje raste tako na tesno, da se obložen mezeg ne more preriniti skozi. Če je to res tako, potem vsakemu gonjaču mezgov nujno odsvetujem, da bi potoval tja, kajti če bo naredil na dan poldrug kilometer poti, bo to naravnost že bajno dejanje.
V pametnejših pokrajinah se človeku silijo docela druga vprašanja. Drevo je zadnja ovira, ki jo mora spraviti s poti.
V pragozdu ne ovirajo človeka trdna debla, marveč omrežje zajedal, ki vežejo debla z žilavo močjo v zmedeno maso. človek si mora prebiti pot skozi trdno, prožno pletenino; njene niti sicer vzdržijo skoraj vsak poteg, pod nožem pa kaj hitro odnehajo.
Najprej smo poizkusili, da bi jezdili naravnost skozi, brez pomoči nožev. Toda ta svoj namen smo kaj kmalu spremenili. Žilave prožne ovijalke so visele iz nepregledne višine in se opletale krog zavojev. Mezgi so čutili ovir in so silili naprej, toda srebot jih je držal trdno, tako je vlekel kose prtljage iz vezi. Prtljaga je izgubljala ravnotežje in se vlekla po tleh.
Ko se je to enkrat ali dvakrat ponovilo, smo svojo taktiko spremenili. Ljudje so s tovornimi živali ostali zadaj, Urrio, Tigrovec, Bee-Mason in jaz smo pa jahali naprej, vihteč svoje sekire, machete, tako, da so bili podobni i štirim jezdecem in skrivnega razodetja. Prodi-j rali smo naprej v sklenjeni vrsti. Tako smo vsi skupaj lahko držali čisto dober korak, čeprav so nam bile roke tako trudne, da smo jih morali vsake pol ure menjati.
Zdaj pa zdaj so se v gozd pomešala bolj prosta, z nizkim grmovjem porasla mesta, tako da smo lahko sekire mimogrede utaknili v nožnice. Ponavadi smo na te jase zadeli čisto nepričakovano, zakaj ostra sinja črta obzorja se je odražala globoko med debli. Ta pojav nam je naznanjal jaso že več kilometrov v naprej, preden smo v resnici prišli do nje.
Proti večeru so nam bile te jase pravi blagoslov, ker je čez nje nalahno pihal veter in smo lahko spali daleč od zamolklega smradu džungle, ki nam je sicer jemal dih. Podnevi pa nam niso bile nič dobrodošle, ker so nam naznanjale, da se vračamo v bodečo belo vročino, ki je žarela z zameglelega, posivelega neba s i tako silo, kakršne pod zeleno listnato streho : nismo poznali. Žeja je v njej postajala zares vprašanje življenjske važnosti.
V docela prečiščenem duševnem razpolo-! ženju smo se natanko držali Tigrovčevega na-j sveta in se podvrgli strogi vodni disciplini. Nič j ves nismo pili hlastno, kadar nas je prijelo, | marveč smo vodo samo otožno pogledali in na-
vrnili svoje misli na bolj pomirjujoče poti. Le z jezikom smo si obliznili izsušene ustnice.
Okrog poldanske ure smo se ustavili in nemo ležali pod kosom šotora, zakaj celo ena sama beseda pomeni v taki vročini zapravljanje sline. Sline pa nismo imeli nič preveč.
Kuhar se je pripravljal, da bi zakuril in je vprašal Urria, če naj pripravi malo riža. Urrio pa je po naglem pogledu na Tigrovca odklonilno zmignil z glavo. Imeli smo prav zadosti vode, da bi lahko pripravili kosilo za osem ljudi. S čim se pa bomo preskrbeli zvečer, nismo niti slutili.	I
Ponoči bomo zaradi blagodejnega učinka vetra lahko kaj malega pojedli, tudi če ne bomo imeli dovolj vode. Če bi pa jedli okrog poldneva, da bila to prava pravcata blaznost. Tako smo rajši nemo taborili na tleh in poslušali podjetni glas Zelenega pekla.
Brž, ko je vročina malo popustila, smo se | vsi trdi vzdignili in se spravili na popoldansko delo. Živali so stale s tresočimi se koleni ter ! pobešale glave in se stiskale v skupine. Z repi so krčevito otepale okrog sebe.
Tigrovec je stopil k njim in pregledal vsako žival posebej. Pet tovornih mezgov je imelo ranjene hrbte. To so bili stari tvori, ki so jih tovorna sedla odrla, da se je cedil gnoj iz njih. Ta stvar je bila resna in pomisleka vredna. Nismo namreč imeli nobenih nadomestnih ži-| vali, San Juan in z njim varno pristanišče je I ležal več kakor 2000 kilometrov pred nami, ' kakor je kazal površni račun po kompasu.
Nemški izseljenci v narodnih nošah.
Namišljene poškodbe
So ljudje dandanes na svetu, ki si služijo svoj »kruh« tudi s svojimi poškodbami, četudi le namišljenimi. In življenjske zavarovalnice so že marsikomu in marsikje nasedle takim »ponesrečencem«.
Težko je verjeti, a je vendar resnično, da živi v Ameriki človek, ki po svoji volji lahko napravi, da mu postaneta obe nogi neobčutljivi. Cela vrsta zdravnikov ga je preiskovala, vbadali so ga z iglami in podvzeli vse, kar jim je prišlo na um. Zaman, mož je ostal paralitik, neobčuten in kot takemu je zavarovalnica za življenje izplačala nad 5000 dolarjev. Sklenil je, da hoče živeti v inozemstvu in kakor hitro je vlak odpeljal, sta mu obe nogi »ozdraveli«. Ker pa imajo velike zavarovalnice vsepovsod svoje agente, so tudi tega zavarovanca kmalu razkrinkali in kljub svoji »poškodbi« ni mogel uživati denarja.
Nekj drugi sličen prevejanec si lahko »izpahne« križ in za take vrste poškodb plačajo zavarovalnice visoke premije.
Gotovo je oni osamljen, ki lahko po mili volji prične krvaveti iz grla. Ta se suče večinoma okoli restavracij in hotelov. S pretvezo, da je moral biti v jedi kak trd predmet, s katerim si je ranil grlo, svojo namero doseže. Hotelir se prav rad poboja z njim kar na mestu, da zadeva ne povzroči škandala in prekanjenec prejme navadno visoko plačilo, oziroma odškodnino za svojo poškodbo.
V Londonu so razkrinkali organizirano družbo, ki je zbrala velike vsote denarja s tem, da je v hotelskih restavracijah našla v juhi ali drugi jedi miši. Lastnik je plačal od 5 do ‘20 funtov
(1000 do 5000) in to zelo rad, samo da je gost molčal. Izurjeni mišolovci te svojevrstne družbe so bili zaposleni samo z lovom na miške.
Trgovec nahruli uslužbenca: »Kaj pa tešit te! Tako nesolidnemu človeku ste dali čevlje napol na upanje. Nikoli ga ne bo nazaj s preostalim zneskom.«
»Bodite brez skrbi, gospod šef,« g‘a' jidtotftžl pretkani uslužbenec, »prav kmalu bo spet tu, kajti čevlja, ki sem mu ju dal, sta oba za na levo nogo.«
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
Sestop v irelo
Najnovejša ekspedicija v te predele islandske zemlje je doprinesla mnogokaj k pojasnitvi razmer, ki vladajo tam. Karl Schmid in dr. Leutelt sta 31. maja 1931 prodrla v globino tega vulkanskega žrela samega, Schmid opisuje svoje doživljaje in vtise, ki jih je dobil pri tem drznem poizkusu, takole: »Le kakih 50 m pred nami in ravno toliko pod nami leži žrelo, napolnjeno z vročo vodo. V tej okolici vlada nepopisen nered. Razbite skale, vulkanski prah in kosi ledu leže vsevprek. Ob previsnih ledenih stenah se dviguje vulkanski dim. Ledeniški plazovi grme po 200 do 250 m visoki steni, ki se vzpenja v žrelu nasproti nas, in krušijo in nosijo s seboj preperelo kamenje. Veselje, da se nam je posrečil sestop v to žrelo in občutek, da se nahajamo tam, kamor do sedaj še ni stopila človeška noga in kjer bojujeta svoj večni boj ogenj in led, mi je vtisnila v dušo najlepše spomine mojega življenja.
V 14 dneh pokrajina vsa drugačna
Tudi povratek nemške ekspedicije iz 1. 1934 ni bil nič kaj prijeten. Neprestano je bil v zvezi z življenjsko nevarnostjo na vsakem koraku. V 14
Govorniška skala na otoku Islandiji. V ozadju se vidi tipična ledeniška pokrajina.
dnevih, v katerih je bil izvršen ta naskok v vulkansko žrelo, se je lice te islandske pokrajine popolnoma spremenilo. Pričeli so se silni nalivi, led se je tajal in razdivjale so se deroče vode na vse strani. Poprej plitva voda, ki je izvirala izpod ledenih skladov, se je naenkrat spremenila v nevarno naraslo reko, ki je udeležencem ekspedicije včasih naravnost zaprla pot ali pa vsaj povzročila silne težave, da so prišli na drugo stran. V takih težkih razmerah,, v katerih so se znašli raziskovalci, pa se je pokazala vsa zvestoba domačih prebivalcev na tem otoku. 72 letni kmet Štefan ki je stanoval v bližini vulkanskega žrela, je držal dano besedo, da bo raziskovalcem v vsaki nevarnosti, ki bi pretila, priskočil na pomoč. Izkušeni Islandci so kar najbolj previdno poiskali najvarnejšo pot in so po njej na svojih skrajno vzdržljivih konjičih prišli na poinoč ekspediciji. V teh divjih pokrajinah se spozna prava borba, ki jo tamošnji človek bojuje na življenje in smrt.
Ledeniške hudournike imenujejo Islandci razdivjano vodovje, ki nosi s seboj velikanske kose ledu, ki se je odtrgal na žgočo ognjeniško lavo. Ti spravljajo človeka, ki zaide v ta kraje, v največjo nevarnost. To je nevarnost, ki jo vzajemno pripravljajo trije besneči elementi: ogenj, zrak in voda.
Dežela potresov
Prof. Hyron, vodja geološkega zavoda v Bom-bayu, je objavil statistiko, ki ugotavlja, da je izgubila Indija v teku zadnjih 200 let vsled potresov nad 3 milj. človeških žrtev. Te izgube so stalno večje, ker narašča število potresov v zadnjih letih vedno bolj.
Težavna raziskovanja po islandski zemlji, kjer žare
Ognjeniki pod wecnim ledom
Že samo ime »Islandija« pove, da mora ta dežela ležati daleč nekje od srednjih pasov zemeljske površine jn da je pokrita vsaj v veliki meri z ledom. Dežela se tako imenuje že od leta 800, ko je te velikanske ledeniške mase prvič zagledal nek Norvežan. Nekaj stoletij od njenega prvega odkritja se ni mnogo pisalo o Islandiji. Iz 12. stoletja pa so ohranjeni neki spisi takratnega polarnega raziskovalca Giralda Camdrensisa, ki je med drugim zapisal tudi tole: »Vsako leto ali vsaj vsako drugo švigne na tem ali onem mestu te pokrajine ogenj, ki kot vihar divja preko dežele in užge vse, na kar naleti na svoji uničujoči poti. Ni pa znano, ali ta ogenj prihaja iz višine ali pa iz zemeljske globočine.«
Danes nam ta pojav pač ni več tako velika uganka. Sredi ledeniških pojavov delujejo prav pridno zemeljske sile, ki imajo svoj izvor daleč v zemeljski notranjosti. Žareča masa vulkanov prihaja na dan in topi daleč na okrog ledeno površino. Oba ta dva pojava takorekoč ovirata drug drugega, saj sta vsak zase tudi čisto nekaj drugega.
Kdor bi hotel obiskati in raziskovati to deželo, mora biti že v naprej pripravljen, da ta njegova pot ne bo tako lahka in da bo vezana na neprestane nevarnosti skoro na vsakem koraku. Le velika odpornost in odločna volja ter želja po novih odkritjih je pripeljala človeka skozi te, na videz nedostopne pokrajine. V veliko pomoč je pri tem odkrivanju človeku tudi konj, kajti v teh pokrajinah se šele pokaže njegova vzdržnost. Ponekod morajo silno odporni severni konji naravnost plezati preko ledenih pečin in preko otrple reke ledeniške lave.^ Dostikrat se pripeti, da morajo dolge ure vzdržati na enem in istem mestu, kadar neusmiljeno divja silni veter, ali snežni vihar, ki nosi v oči oster pesek od odkrušenih skal. S hrbtom proti viharju obrnjene kljubujejo nenavadnemu pojavu, dokler se do kraja ne razdivja. Kar pa je najstrašnejše, je pot preko razritih strug, po katerih besne nebrzdane vode izpod tajajoče se ledeniške mase.
Ledeni oklep Vatna Jokull
Na jugovzhodnem koncu le pokrajine leži kot ledeni oklep ledenik Vatna .Tftkull, kakor grozeča pošast, ki preži nad ledom na žrtve. Že dolgo je znano, da pod tem ledenim pokrovom žari ognje-niška lava. Ko pa se je meseca aprila 1934 s silnim bobnenjem začela premikati ta ledena gora zaradi le prevelikih vulkanskih sil in je šinil ognjeni steber, ki so ga opazili na sto kilometrov daleč, iz ledenih skladov, tedaj je vsa Islandija v največjem strahu pričakovala, kaj bo. Prebivalci tega otoka so imeli še dobro v spominu one strašne dni, ko je leta 1783 strašna vulkanska katastrofa pobila 40 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva.
Vedoželjnost gre preko vseh ovir
r j.^e?c?ar Pa se še znajdejo drzni in vedoželjni ljudje, ki se ne ustrašijo niti največje nevarnosti, ker hočejo na vsak način priti do konca pojavov, ki jim je narava določila njihov delokrog na samotnem otoku daleč na severu. Od najdrznejših raziskovalcev sta vsekakor islandski kipar Gud-mundur Einarsson in njegov rojak geolog Akels-son. Po sila težavnih stezah sta se približavala žarečemu^ vulkanskemu ognjišču, morala sla se pa za krajšo pot vrniti, ker je padal na gosto vulkanski pepel^ in je bilo vzdušje prepojeno z dušečim plinom. Sledila je kmalu dobro opremljena danska ekspedicija, ki jo je vodil Nielsen. Pridružil se je že prej imenovani islandski geolog Askels-son, ki je tudi kot boljši poznavalec teh vulkanskih predelov prevzet vodstvo vse ekspedicije. V resnici se jim je posrečilo, da so se, čeprav z nadčloveškimi napori, približali ekplozijskemu vulkanskemu žrelu Sviagigur, ki ga danes imenujejo Grimsvotn. Zajel pa jih je vihar tako, da so bili že vsi pripravljeni na to, da bodo našli smrt na ledeniških tleh ob vulkanskem žrelu. Po neizmernih težavah pa se jim je sreča vendar le še nasmejala in jih rešila pred gotovo smrtjo. Vrnili so 6e do smrti izmučeni.
Razpoke, ognjeniški pepel, snežni viharji
Tudi nemški ekspediciji, ki jo je vodil dr. Herrmannin ki je poleg omenjenega imela le še dva moža, Karla Schmida in Wilhelma Schneider-hana, se je posrečilo, da je prišla do vulkanskega žrela pod ledenim ščitom. Težka je bila pot preko ledeniških razpok, ki so zijale do 8 m na široko, in preko vulkanskega pepela, ki se ga je naletelo na ledu tudi do nekaj metrov visoko. Poleg tega pa so neprestano divjali tudi snežni viharji. Bogata je bila ta pot na doživetjih. Karel Schmid pripoveduje: ».... tedaj je vzšla krvavo rdeča polna luna. Ni hilo glasu, ki bi motil blaženi mir. Mrtva pokrajina! Pa vendar vsa tako živa v igranju spreminjajočih se barv. Na sinji morski gladini so plavale širne pokrajine, gore pa so se dvigale kipeče nad večno ravnino.«
23. avgusta 1934 so dosegli mogočno vulkansko žrelo, ki meri 24 kvadratnih kilometrov. Ekspedicija je obstala na robu tega žrela. Globoko v njem, kamor je neslo oko, se je kadilo kakor iz kotla. Okrog in krog je bila kakih 200 m visoka navpična stena do dima, ki se je počasi dvigal iz živega žrela.
Od severne strani je obiskala ta vulkan tudi neka avstrijska ekspedicija, ki je kmalu za tein prišla sem in ki je mogla dati vsemu navedenemu pečat resničnosti.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košieek.