ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka j posluhom GBD koroška 33, 4000 Kranj Ul.: 04 2S0 10 40. 2 SO 10 17, 2S0 10 30 faks: 04 2801012 *ww.gbd.si, info{(igbdsi Gorenjska borzno posredniška družba d.d. vas vabi na izobraževanje o investiranju v vrednostne papirje Hotel Creina, 26. 11. 2002 ob 15.30 uri Rezervacije: 04/280 10 00 \tmut\t 1 \trokovnost > donosnost VARNOST KRANJ d.d. KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE DEŽURNI CENTER (04) 20 15 100 i trna Ha 5 in (g®SMjr©IMGLAft' Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 90 - CENA 240 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 22. novembra 2002 Foto: Gorazd Kavčič Čakajoči na delo V Sloveniji je 12 odstotkov prebivalstva brezposelnega. Na Gorenjskem je brez dela nekaj več kot 8 odstotkov ljudi. Kakšne možnosti imajo, da se zaposlijo? Mladi, ki pridejo iz šol, tisti, ki so izgubili delo v stečaju ali jih je njihovo podjetje prepoznalo kot tehnološki presežek, starejši ljudje, prestari za delodajalca, premladi za pokoj? Posebno težko je v okoljih, kakršni sta Jesenice in Tržič, kjer je v nekaj letih izginila domala vsa prej cvetoča industrija, nova delovna mesta pa nastajajo po kapljicah. Če gre pri tem za ozko strokovno usposobljene ljudi, kakršne je potrebovala ta industrija, če so starejši in manj prilagodljivi novim, tršim razmeram na tržišču dela, jih nova služba zagotovo ne čaka za prvim vogalom. Če dela v domačem mestu ni, je treba razširiti obzorje iskanja, če ga ni v panogi, kjer si delal vse življenje, je treba razširiti obzorja strokovnosti. Kakšne možnosti imajo invalidi, potem koje njihovo invalidsko podjetje doletel stečaj, pa delavci iz delovno intenzivnih panog, kakršna sta usnjarstvo in tekstil, ki zlagoma izginjajo z našega gospodarskega prizorišča? Takšni bodo težko našli službo, če se ne prekvalificirajo in se ne opremijo z novimi znanji, potrebnimi na trgu dela. Težje najde delo tudi starejši človek, saj delodajalci iščejo mlade, strokovno dobro podkovane, gibljive ljudi, čakanje na upokojitev na zavodu pa je manj prijazna zakonodaja zelo omejila. To je črna plat zgodbe o brezposelnosti. Svetlejša pa pravi, da delodajalci tudi na Gorenjskem vsako leto prijavijo zavodu več potreb po delavcih, kot jih ima ta v evidenci brezposelnih. Tudi zaposlijo jih skoraj toliko, kot je prijavljenih iskalcev dela, resda le za določen čas, pa vendarle. Obstajajo izobraževalni programi, ki pomagajo pridobiti izobrazbo in brezposelnim omogočijo večjo konkurenčnost na trgu delovne sile. Kdor se ne uspe zaposliti nikjer drugje, ima za leto dni priložnost delati prek javnih del. Možnosti torej obstajajo, za delo pa se je treba veliko bolj potruditi kot v preteklosti. Ne le s pasivnim čakanjem nanj. Danica Zavrl Zlebir Najbolj 'potegnila' kandidata Smolnikar in Stušek Raziskava javnega mnenja napoveduje zmago dr. Janeza Drnovška. Kranj - Tudi pred drugim krogom predsedniških in županskih volitev nam je Klicni center slepih in slabovidnih iz Škofje Loke napravil raziskavo javnega mnenja. Pri predsedniku države je gorenjska napoved zelo podobna slovenski. Za predsednika države bo kot vse kaže izvoljen dr. Janez Drnovšek, zanj se je odločilo 46,6 odstotka vprašanih, za Barbaro Brezigar se jih je odločilo 38,7 odstotka. Pri županih preostali sedmih gorenjskih občin je zmaga nasmiha Tonetu Smolnikarju v Kamniku, Janku Stušku v Radovljici in Ljudmili Novak v Moravčah. Na Bledu se zmaga obeta Jožetu Antoniču, v Kranjski Gori Juretu Žerjavu. Najbolj vznemirljivi županske volitve bodo v Vodicah in v Mengšu, kjer so kandidati zelo izenačeni. Več na 15. strani. M.V. GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p., Glavna c. 2, Naklo MAKIlSŽliK tel.: 04 25 77 270 Prednovoletne zabave, silvestrovanje & Nova Corsa Njoy Prihranek do 270.000 SIT Uživajte v ceni in opremi! Ope*. Nove Idej*, boli* avtomobMt. AT VIS, C. Staneta Žagarja 53a, 4000 Kranj, 04/ 281 71 71 Dobrodelnost kot življenjski slog V tradicionalni akciji revije Naša žena so razglasili ljudi odprtih rok. Ljubljana - Dobrota je žlahtna vrednota, vse bolj je cenjena in prepoznana tudi v javnosti. Veliko zaslug pri tem ima tudi akcija revije NaŠa žena Ljudje odprtih rok, ki že deveto leto s priznanji nagrajuje dobre ljudi in njihova plemenita dejanja. Dobri zgledi pa vlečejo in vsako leto je med dobrotniki več ljudi. Letos so jih s priznanji nagradili 25, štirim izjemnim med njimi pa izročili v dar tudi /lato zaponko z motivom go-lobčka, posnetek najdbe izpod Ajdne iz 6. stoletja. Priznanja je ljudem odprtih rok izročila častna pokroviteljica vsakoletne akcije, soproga predsednika države Štefka Kučan. Darovalka leta 2002 je postala Ifigenija Zagoričnik Simonovič, Kranjčanka, ki živi v Londonu, pesnica in lončarka, ki je letos osnovala Veseljkov sklad za izobraževanje zdravnikov na področju celostne medicine, da bi lažje pomagali obolelim za rakom. Dobrotnica leta je Silva Papež iz Žužemberka. Dobri človek leta 2002 je podjetnik iz Zagorja Gabrijel Brezovar. Za izjemno Pojedli osem milijonov kremnih rezin Bled - V sredo so v hotelu Park na Bledu, natančneje v njegovi Kavarni čez cesto, praznovali dva jubileja: petindvajseto obletnico obstoja novega hotela Park in osemilijonto kremno rezino. Toliko so jih namreč v 49 letih postregli hotelskim gostom, obiskovalcem kavarne in slaščičarne, ali pa jih zavili, da so jih gostje odnesli domov. Ob petindvajsetlet-nici delovanja novega hotela Park je jubilejno prireditev povezoval igralec Jernej Kuntner, ki je goste v sodelovanju s parkovimi slaščičarji popeljal skozi svet nastajanja kremne rezine. Recept za kremno rezino je plod dela slaščičarja Ištvana Lukačeviča, ki seje preselil na Bled iz Sente v Vojvodini. Še danes ima Parkova kremna rezina natanko take dimenzije, je sestavljena i/ enako dobrih sesta vin inje enako dobrega okusa kot takrat, koje nastala. Dandanes je postala zaščitni znak Bleda in prav v času, koje hotel Park praznoval pomemben jubilej, so jih v njihovi slaščičarski delavnici spekli /e osem milijonov. Alenka Brun, foto: Tina Doki Ljudje odprtih rok: Ifigenija Zagoričnik Simonovič, Sladžan Umjenovič, Štefka Kučan in Aleksander Mežek. osebnost leta pa so razglasili Jeseničana Sladžana Umjenoviča, mladega Gorenjca, ki rad pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, bolnim in tistim s posebnimi potrebami. Prisrčna prireditev, ki jo je polepšala pesem vokalne skupine Krila in enega od ljudi odprtih rok Aleksandra Mežka, je spet dokazala, da se je vredno truditi, da bi nam bilo vsem bolje in prijetneje. Če namreč pomagamo drugim, tudi sebi polepšamo življenje. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Ker mi je blizu, volim LDS JBERALNA DEMOKRACIJA SL0VENUE in kandidate: dr. JANEZ DRNOVŠEK, za predsednika RS ROMAN DEŽNIK, za župana DLEDA (podpora) JURE ŽERJAV, za župana KRANJSKE GORE DEMITRIJ PERČIČ, za župana KAMNIKA ! Slovenija je povabljena v Nato Če bodo pogajanja uspešna in se bodo za včlanitev odločili tudi državljani na predvidenem referendumu, bo Slovenija članica Nata leta 2004. Ljubljana - Ugibanj, ali bodo voditelji Nata na vrhunskem sestanku v Pragi povabili v članstvo tudi Slovenijo, je konec. Včeraj ob pol desetih je generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva sir Georg Robertson sporočil, da so v Nato povabili Slovenijo, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo, Litvo, Latvijo in Estonijo. Na odločitev Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in generalni sekretar Nata Georg Robertson med obiskom v Sloveniji. je v Pragi že čakala slovenska delegacija na najvišji ravni, v kateri sta tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsed- nik vlade dr. Janez Drnovšek, zunanji in obrambni minister dr. Dimitrij Rupel in dr. Anton Grizold ter načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič. Povabilo še ne pomeni članstva. Sedaj se bodo začela pogajanja o morebitnem članstvu, ki naj bi bilo uresničeno spomladi leta 2004, o članstvu pa naj bi, tako je večinsko mnenje v Sloveniji, odločali na referendumu. Slovenija je torej enega od strateških ciljev. Skupna podpora Romanu Bezniku ki si ga je zapisala ob osamosvojitvi, uresničila. Zelo blizu povabila v Nato je bila že sredi leta 1997, ko je bil vrh v Madridu in smo za večino nesrečno izpadli, saj so hoteli Francozi spraviti v članstvo tudi Romunijo, Američani pa so bili takrat proti. Takrat so bile sprejete Češka, Poljska in Madžarska. Sedaj je v Natu skupaj s povabljenimi 26 držav. Slovenija je bila v preteklih petih letih dejavna članica partnerstva za mir in v aktivnostih Nata in za- veznic, lotila pa se je tudi temeljitih reform Slovenske vojske. To je očitno prepričalo zavezništvo, da so nas povabili medse. Sklepi iz Prage zahtevajo reorganizacijo severnoatlantskega zavezništva. Spremenili naj bi tudi organiziranost sil za hitro posredovanje. Razen vabil novim članicam bodo na predlog ameriškega predsednika Busha govorili tudi o boju zoper terorizem in o možnih ukrepih zoper Irak. Jože Košnjek Bled - Predstavniki Liste za gospodarsko ekološki razvoj, Liberalne demokracije Slovenije, Združene liste socialnih demokratov, Stranke mladih Slovenije, Obrtno podjetniške liste in Liste za uravnotežen razvoj vseh naselij občine Bled so v sredo podpisali koalicijsko pogodbo v podporo neodvisnemu kandidatu za župana Romanu Bezniku. Podpisnike povezuje isti cilj, razvoj Bleda, in ponovna vzpostavitev zaupanja v lokalno samoupravo in občino Bled. J.K., slika Gorazd Kavčič Kandidata med volivci Kranjska Gora - Kandidata za župana Kranjske Gore Jure Žerjav (Liberalna demokracija Slovenije) in Robert Plavčak (nestrankarski kandidat) sta pred drugim krogom dejavna med volivci. Jure Žerjav je bil včeraj skupaj z ministrom za okolje in prostor v Mojstrani, v nedeljo pa se bo pred gostilno Cvitar v Kranjski Gori pogovarjal z občani. Robert Plavčak pa je sporočil, da se bo pogovarjal s predstavniki Območne obrtne zbornice Jesenice, s predstavniki razvojne agencije Ragor Jesenice in predsednikom uprave kranjskogorskih žičnic. J.K. Selitev družbe Indramat iz Železnikov Železniki - Občinski odbor Nove Slovenije, Krščansko ljudske stranke Železniki je obravnaval delo Občine Železniki in podžupana Janeza Ferlana, predsednika Občinskega Odbora SLS Železniki in hkrati vodje projekta v zvezi z iskanjem novih prostorov družbe za proizvodnjo elektromotorjev Indramat iz Železnikov v dosedanjem mandatnem obdobju. Glede na objavljene informacije v Gorenjskem glasu, z dne 19. novembra 2002 ocenjujemo, da je bila izpeljava zgoraj omenjenega projekta tako Občine Železniki kot tudi delo Janeza Ferlana kot vodje projekta pooblaščenega s strani Občine Železniki neuspešna. Poslovno uspešno podjetje Indramat zaposluje veliko ljudi prav iz Selške doline, od tega velik delež visoko izobraženega kadra, zato menimo, da je nedopustno, da si je občina Železniki dovolila takšen spodrsljaj na gospodarskem področju, s tem, ko je dopustila, da se tako perspektivno podjetje seli v sosednjo občino Škofja Loka, so zapisali v izjavi. Poslanci o invalidih, kulturi, smučiščih in Elanu tel. OBČINA W JESENICE C. m. Tita 78, 4270 Jesenice 04/5869-231, fax: 04/5869-270 objavlja naslednje prosto delovno mesto VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC (lahko tudi pripravnik) v Kabinetu župana Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba računalniške smeri ali informatike - 2 leti in 7 mesecev oz. 4 leta delovnih izkušenj - poznavanje računalniških programov in baz podatkov - samostojnost pri delu Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Kandidati/ke naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov Občine Jesenice. Ljubljana - Predsednik državnega zbora Borut Pahor je sklical za ponedeljek, 25. novembra, 20. sejo državnega zbora, za katero je predlagal nad 30 točk dnevnega reda. Po običajnih vprašanjih poslank in poslancev, ki jih bodo zastavljali neposredno predsedniku vlade (prva štiri) in nato vladi, bodo sprejemali odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice. Pobudniki za referendum so zbrali nad 40.000 podpisov, na referendumu pa naj bi odločali o predlogu, naj ostanejo Slovenske železnice še naprej enovito javno podjetje. Razpravljali bodo tudi o predlogu za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o invalidskih organizacijah. Nekaj predlogov zakonov bodo sprejemali v drugi obravnavi. To so predlog zakona o prekrških, predlog dopolnjenega zakona o državnem tožilstvu, predlog zakona o varnosti na smučiščih, predlog dopolnjenega zakona o varstvu potrošnikov, predlog dopolnjenega zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, predlog zakona o maturi, predlog zakona o omejevanju porabe Število tujcev bo določala vlada Državni zbor bo sprejemal resolucijo o migracijski politiki, vlada pa bo na njeni osnovi določila število dovoljenj tujcem za bivanje v Sloveniji v tekočem letu. Ljubljana - Državni zbor bo prihodnji teden sprejel prečiščeno besedilo zakona o tujcih, ki je eden pomembnejših zakonov, usklajenih s pravnim redom Evropske unije. Migracijski politiki namenjajo v državah unije posebno pozornost, saj gre pri njej tudi za občutljiva človeška vprašanja. V novem zakonu o tujcih (zadnji je bil sprejet leta 1999) je določeno, da bo državni zbor na predlog vlade sprejel resolucijo o migracijski politiki, ki bo določila gospodarske, socialne in druge ukrepe ter dejavnosti na tem področju, vlada pa bo vsako leto na njeni osnovi določila število dovoljenj za bivanje tujcev v Sloveniji. Tujec mora imeti za vstop v Republiko Slovenijo razen veljavne potne listine tudi vizum ali dovoljenje za bivanje, če ni z zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Našteti so tudi razlogi za prepoved vstopa v Slovenijo. Ti so nevarnost za javni red in mir ter mednarodne odnose Republike Slovenije, nevarnost izvajanja terorističnih in drugih nasilnih dejanj, nezakonitih obveščevalnih dejavnosti, posredovanje mamil in nevarnost izvrševanja drugih kaznivih dejanj. Tujcu bo prepovedan vstop tudi v primeru, če še ni potekel čas, v kate- alkohola, predlog dopolnjenega zakona o žrtvah vojnega nasilja, predlog dopolnjenega zakona o železniški prometu in predlog zakona o graditvi objektov. Dokončno, v tretji obravnavi, pa naj bi sprejeli zakon o urejanju prostora, zakon o invalidskih organizacijah, zakon o rejniški dejavnosti, spremenjen zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi in spremenjen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (konfesionalni oziroma verski pouk v javnih in zasebnih šolah). Nekateri predlogi zakonov, med drugim zakon o nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb in zakon o dostopu do informacij javnega značaja, pa gredo v prvo obravnavo. Nujni postopek je predlagan za sprejem zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Predsednik državnega zbora predlaga na dnevni red tudi razpravo o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2001 in o odgovoru ministrice za gospodarstvo dr. Teje Petrin na poslansko vprašanje dr. Andreja Bajuka glede nagrad članom uprave Elana iz Begunj. J. Košnjek rem mu je bil prepovedan vstop v Slovenijo in če nima zadosti sredstev za preživljanje za čas bivanja v Sloveniji in za vrnitev v državo, iz katere prihaja, ali za potovanje v tretjo državo. Razlogi za prepoved so tudi neutemeljeni razlogi za prihod, nevarnost dela na črno in kršenje mednarodnih obveznosti naše države. Praviloma morajo imeti tujci za vstop v Slovenijo veljavni potni list in vizum, slovenska vlada pa lahko določi, kdaj velja samo potni list, osebna izkaznica ali druga ustrezna listina. V novem zakonu o tujcih je določeno, da lahko tujec, ki za vstop in bivanje v Sloveniji ne potrebuje vizuma, lahko biva pri nas največ 90 dni v šestih mesecih. Enaka omejitev velja tudi za vizume za enkratno ali večkratno vstopanje v Slovenijo. Vizum za večkratni vstop lahko velja največ eno leto, izjemoma pa lahko dlje, če je to v interesu Republike Slovenije. O tem odloča ministrstvo za notranje zadeve na predlog posameznega ministrstva. Tujec, ki želi bivati v Republiki Sloveniji dlje, kot dovoljuje vizum, pa mora dobiti dovoljenje za bivanje, bodisi za začasno ali za stalno. Jože Košnjek Rejništvo bo uredil nov zakon Materialni stroški za enega rejenca naj bi znašali 48.586 tolarjev, plačilo dela rejniku pa 22.000 za otroka. Ljubljana - V državnem zboru je pred sprejemom zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniških družinah, ker ne morejo biti v svojih družinah skupaj s starši. O rejništvu otroka bo odločal center za socialno delo. V 5. členu predlaganega zakona so našteti pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost. Imeti mora stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, biti polnoletna in imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo. Rejniško dejavnost bo lahko izvajal tudi otrokov sorodnik, če bo center ugotovil, da je to v otrokovo korist. Za sorodnike se po tem zakonu štejejo stara mati in stari oče, stric, teta, brat in sestra. V predlogu zakona je zapisano, da ima lahko rejnik istočasno lahko največ tri rejence, kar pa je za rejnika, ki želi opravljati to nalogo poklicno pogoj. Rejništvo je nam- reč lahko za nekoga dopolnilna dejavnost, lahko pa je tudi poklic, pri čemer mu država plača prispevke za socialno varnost. Zakon o rejniški dejavnosti daje poseben pomen sodelovanju med rejnikom in rejenčevimi staršem, razen če so tiski omejeni ali prepovedani na osnovi odločbe pristojnega organa. Rejnik mora stalno sodelovati s centrom za socialno delo in iti najmanj enkrat v petih letih na izobraževanje. Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Po predlogu zakona sestavljajo oskrbnino sredstva za materialne stroške in denarni prispevek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka. V zakonu je predlaganih za kritje materialnih stroškov za rejenca 48.586 tolarjev, rejnik pa je upravičen še do plačila za delo, kije predlagano na 22.000 tolarjev za rejenca. J.K. Film o žrtvah vojnega nasilja Jesenice - Krajevna skupnost Hrušica, župan občine Jesenice Boris J. Bregant in Gorenjska televizija vabijo udeležence narodnoosvobodilne vojne, internirance in druge žrtve vojnega nasilja ter njihove svojce na brezplačen ogled dokumentarnega filma Žrtve vojnega nasilja 1941 -1945, ki prikazuje trpljenje Slovencev pod okupatorji. Film bodo predvajali danes, 22. novembra, ob 16.30 v kulturnem domu na Hrušici. J.K. Črnogorski predsednik v Sloveniji Kranj - V začetku tedna je bil na nekajdnevnem oddihu v Sloveniji, v Hotelu Habakuk v Mariboru, predsednik Črne gore Milo Djukanovič. Gostitelji so mu pripravili zanimiv počitniški program, v katerem je spoznal zanimivosti Slovenije, posebno Štajerske. Prišel je tudi na Brdo. kjer se je pogovarjal s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. Pogovarjala sta se o sodelovanju med Slovenijo in Črno goro in o nastajanju federacije med Srbijo in Črno goro, v kateri naj bi imela slednjo visoko stopnjo samostojnosti. J.K., slika Gorazd Kavčič Kdo še lahko reši nekdanjo slavo Planice? V Planici le se tridnevna veselica "Stanje objektov v Planici je tako katastrofalno, da bi bilo slabše le še v primeru, če se podre še velikanka. Planica je tako na dnu, da je skrajni čas, da se nekaj premakne," je na okrogli mizi o problematiki Planice med drugim povedal generalni sekretar OKS ZŠZ Tone Jagodic. Ljubljana - Dejstvo je, da vsi, ki poznamo Planico ali vsaj delček njene zgodovine že nekaj let vemo, da je dolina pod Poncami y primerjavi z drugimi zimsko športnimi središči, kjer se srečujejo najboljši smučarji skakalci sveta, začela krepko zaostajati. Ne sicer s skoki, ali bolje rečeno s poleti na velikanki, kjer si še vedno lasti rekordno znamko, težav je vse več okrog velikanke. Vrhunec so dosegle zadnjo zimo s podrtjem dotrajane konstrukcije hrbtišča Bloudkove skakalnice, kot kaže pa pred novo zimo ni Še nič bolje... le še slabše. Da pa vendarle vse in vsem ni vseeno, kakšna bo prihodnost Planice, smo novinarji v začetku tega tedna znova pomislili ob prejemu vabila na tako imenovano okroglo mizo, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez, njen delovni naslov pa je bil "Planica -včeraj, danes, jutri". Zato najprej k včeraj. Dejstvo je namreč, da so temelji za nastanek zimsko športnega centra v Planici nastali leta 1931, ko je ljubljanski Športni klub Ilirija postavil Dom v Planici. Tri leta kasneje je bila zgrajena prva Rozman - Bloud-kova velikanka, kjer je Avstrijec Sepp Bradi tudi prvi poletel prek magičnih sto metrov. Razvoj Planice se je nadaljeval, narekoval ga je tudi razvoj smučarskih poletov, s postavitvijo letalnice ter prvim poletom prek 200 metrov in aktualnim svetovnim rekordom Andreasa Goldbergerja pa je Planica sloves skakalnega centra ohranila vse do danes. Seveda so bila vmes bolj plodna in manj plodna razvojna leta, zlasti v zadnjih tridesetih letih pa je začel propadati Dom v Planici, prav tako pa so za razvojem Začele zaostajati vadbene naprave in Planica je začela izgubljati vlogo zimskega vadbenega centra. Položaj je bil iz leta v leto slabši, rešil pa ga ni niti Zavod Planica, ki so ga ustanovili Smučarska zveza Slovenije, država in lokalna skupnost. Naši smučarji skakalci že nekaj let v Planici praktično ne morejo več trenirati, tako da je po besedah naših skakalnih strokovnjakov Planica postala zanje zgolj "breme", saj naj bi uradno svoj skakalni center imeli, praktično pa možnosti za treninge nimajo več. Edini trening in tekme si lahko privoščijo skupaj z vsemi drugimi skakalci iz tujine ob prireditvi v smučarskih poletih in edino ta prireditev Planici še daje življenja, pa čeprav le na "tridnevni veselici". To pa je Planica danes. Bloud-kova skakalnica se je porušila, za 90-metrsko nihče ne da več roke v ogenj, ostane le še velikanka, ki jo organizatorjem tekme svetovnega pokala vsako pomlad v zadnjih urah še nekako uspe pripraviti. Poleg skakalnic je seveda v Planici še Dom Planica, ki je zaradi obupno slabega stanja zaprt in že leta kliče k prenovi. Tako so pri Olimpijskem komiteju Slovenije letos pomladi sklenili, da začnejo postopke za sanaci- jo Doma v Planici, kar naj bi bil prvi korak k nastajanju nacionalnega športnega centra. To odločitev je podprl tudi zbora za skoke in NK Smučarske zveze Slovenije, kjer pa so se zavzeli, da se probleme Planice začne reševati celovito, športni center pa naj bi postal tak, kot ga zahteva sodoben vrhunski šport. Govorniki, ki so na okrogli mizi govorili o sedanjosti in predvsem prihodnosti Planice (domačinov iz Planice ni bo bilo med njimi) so se strinjali, da vendarle treba najti dolgoročno rešitev za Planico, da pa bo prej treba združiti vseh enajst partnerjev, ki jim Planica mora biti mar: od države, Olimpijskega komiteja, zavoda Planice, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, OK Planica, SZS, Društva prijateljev Planice, Občine Kranjska Gora, Krajevne skupnosti Rateče, Agrarne in pašne skupnosti in Muzeja slovenskega športa. Kot je povedal direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Projekt prenove Doma v Planici je pripravljen, nihče pa ne ve povedati, kakšen in kdaj bo uresničen, Jelko Gros, bi bil Dom v Planici lahko zaseden vse leto, tam bi lahko prebivali šolarji in športniki. Po sedanjih načrtih naj bi namreč s sanacijo obnovili depan- Delodajalci iscejo predvsem delavce za določen čas Med 7262 brezposelnimi, kolikor jih je bilo septembra registriranih na Gorenjskem, je skoraj tretjina ostala brez dela zaradi stečaja aliker so v svojih podjetjih postali odveč. Kranj - Na Gorenjskem sicer brezposelnost od leta 1998 upada, številke brezposelnih občasno povečajo "sezonska" gibanja, kot je jeseni večji priliv iskalcev prve zaposlitve, ki prihajajo iz šol. Tudi v primerih stečajev in večjega odpuščanja delavcev se te številke povečajo: letos se je na zavodu prijavilo večje število delavcev po prisilni poravnavi v radovljiški Almiri in po stečaju jeseniškega invalidskega podjetja CPK. 108 Planikinih odvečnih delavcev, kolikor jih bo odveč na Gorenjskem, na zavodu pričakujejo v začetku prihodnjega leta, ko bodo v tem podjetju končani postopki ugotavljanja presežkov. Razmere na trgu delovne sile na Gorenjskem so ta teden predstavile Lučka Žižek, direktorica območne službe Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju, njena pomočnica Dragica Ribnikar in strokovni sodelavki Marja Kraljic in Dubrov-ka Furer. Brezposelnost na Gorenjskem ni tako visoka kot v Sloveniji: brezposelnih je 8,4 odstotka ljudi, medtem ko je delež brezposelnih v vsej državi 11,6 odstotka. Tudi v strukturi ljudi na borzi dela se Gorenjska razlikuje, saj med brezposelnimi najdemo manj mladih iskalcev zaposlitve in manj dolgotrajno brezposelnih, pač pa v primerjavi z vso Slovenijo več starejših brezposelnih nad 50. letom starosti ter stečajnikov in trajno presežnih delavcev. Najbolj kritično na Jesenicah in v Tržiču Vendar tudi te številke ne povedo vsega, saj tudi v regiji sami obstajajo razlike. Medtem ko je območje z najmanj brezposelnimi Škofja Loka (brez dela je le 4,4 odstotka ljudi), je na Jesenicah s 13,7 odstotka in v Tržiču z 12,3 odstotka brezposelnimi ta slika manj rožnata. Tam je brez dela tudi več mladih in tistih, ki že dolgo iščejo delo, tudi ljudi brez iz- obrazbe, medtem ko so v Kranju (7,8 odstotka brezposelnih) in Skorji Loki najtrši oreh starejši brezposelni. Kakšne so sploh možnosti, da brezposelni dobijo službo? V devetih mesecih so delodajalci na Gorenjskem zavodu prijavili 9121 potreb po delavcih, najbolj pa povprašujejo po delav- cih s III. In IV. stopnjo izobrazbe (skoraj 40 odstotkov vseh potreb), najmanj pa po delavcih s VI. stopnjo izobrazbe. V devetih mesecih letos je tako delo dobilo 7585 ljudi, kar tri četrtine potreb in tudi zaposlitev pa predstavljajo tiste za določen čas, kar pomeni, da večina zaposlitev ne zagotavlja več stoodstotne varnosti delovnega mesta. Vidi se tudi pri novo prijavljenih brezposelnih (v devetih mesecih se je na zavodu prijavilo 6211 ljudi), najpogostejši razlog prijave pa je iztek delovnega razmerja za določen čas. Nadomestilo na zavodu za zaposlovanje od 7262 brezposelnih prejema 2989 ljudi, manj kot polovica torej, od tega večina nadomestilo. 473 pa je prejemnikov denarne pomoči. Prejemnikov nadomestila je vsako leto manj, v primerjavi z minulim letom za desetino, prejemnikov denarne pomoči pa je za dobro četrtino več kot lani. Med brezposelnimi je bilo septembra skoraj 55 odstotkov žensk, 14 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, petina starih do 26 let, domala tretjina stečajnih in trajno presežnih delavcev, skoraj polovica brezposelnih nad eno leto, četrtina starih med 40 in 50 let in tretjina celo nad 50 let. V primerjavi z letom dni nazaj je med brezposelnimi več iskalcev prve zaposlitve in starih med 40 in 50 let, zmanjšal pa se je delež žensk, brezposelnih starih do 26 let. stečajnikov, dolgotrajno brezposelnih in starejših od 50 let, slednjih tudi po zaslugi upokoji- tev. Več kot lani je brezposelnih z visoko izobrazbo in tistih brez izobrazbe, najbolj pa seje zmanjšaK delež tistih, ki imajo III. In IV. stopnjo izobrazbe, po katerih je pri delodajalcih tudi največ povpraševanja. Brez izobrazbe je najtežje dobiti delo Dejstvo, da se brezposelnost opazneje ne zmanjšuje, govori o tem, da dobiti novo delo ni ravno enostavno, s prenizko ali potrebam trga neprimerno izobrazbo pa je še težje. Da bi povečali za-posljivost brezposelnih, zmanjšali poklicno in strukturno neskladje na trgu dela in dvignili izobrazbeno raven, v Sloveniji že od 1998. leta izvajamo Program 5000, ki omogoča udeležencem pridobitev javno veljavne izobrazbe na osnovnih, splošnih, strokovnih in univerzitetnih ustanovah. Tisti, ki nimajo ustrezne izobrazbe in se jim po 6 mesecih po prijavi na zavodu za zaposlovanje ni uspelo zaposliti, se lahko vključijo v program (oblikujeta ga ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve in za šolstvo, sodeluje pa poleg zavoda za zaposlovanje še nekaj ustanov). Izdela se zaposlitveni načrt, ki mora biti usklajen s potrebami na trgu delovne sile, razen tega pa še izobrazbeni načrt. Brezposelni so v program vključeni tri leta (izjemoma tudi dlje), vsaj toliko časa ga zavod financira. V ta program se je že prvo leto v vsej državi vključilo 7932 brezposelnih, od tega na Gorenjskem 546. Letos se v Sloveniji v okviru tega programa šola 3995 brezposelnih, na Gorenjskem 438, letos pa ima gorenjski zavod tudi že sklenjenih 172 pogodb. Med ljudmi, ki se bodo dodatno izobraževali in si s tem povečali možnosti na trgu dela, se jih 153, ki so bili doslej brez izobrazbe, šola za pridobitev prvega poklica. Ducat ljudi je že imelo poklic, a se niso uspeli zaposliti, s šolanjem pa jim omogočajo pridobiti drugo izobrazbo, sedem pa se jih bo šolalo na višji ali visokošolski ravni. Spodbudna novica je 16 odstotkov vključenih v program, ki jih že med šolanjem uspe najti delo. In še ena: med šolajočimi se niso le mladi ljudje, Marja Kraljic nam je povedala za primer 40-letne iskalke zaposlitve, ki se je šolala v programu za bolničarje na jeseniški zdravstveni šoli in jo hkrati s svojimi otroki srednješolci izdelovala z odličnim uspehom. ' Brezposelni imajo veliko možnosti dobiti informacije o poklicih, delodajalcih, izobraževanju, razmerah na trgu dela. Ena od njih je tudi Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS). Na Gorenjskem sta že dva, in sicer od pomladi na Jesenicah, novembra se odpira v Škotji Loki, v Kranju pa bo odprt do marca prihodnje leto, brezposelni pa v njem lahko iščejo informacije na "samopostrežen" način ali s pomočjo svetovalca. Danica Zavrl Žlebir tanovanjski kredit a klic VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. 0123-06-360,53-07-590 03 42-87-802 04 20-13-884 05 66-34-862 Ljubljana: Celje: Kranj: Koper: Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. i danso in glavno stavbo, ob tem pa zgradili še športno dvorano in skupne objekte, ki bi bili vkopani v zemljo. V vseh objektih skupaj naj bi pridobili kar med 100 in 120 ležišč. Prav tako bi sodobne planiške skakalnice lahko živele poleti in pozimi, ob njih pa naj bi zgradili še igrišča, zimsko tekaško progo, letni tekaško stezo in morda še marsikaj, kar se poda v sodobne športne centre. Toda kot so ugotavljali govorniki, na čelu z Janezom Mato-hom, predsednikom odbora Športa za vse in državnim sekretarjem za šport pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Jakobom Bednarikom, bo v Planici treba najprej rešiti lastninska vprašanja, ki so - prav tako kot skrhani odnosi med Ratečami in Ljubljano - največja ovira reševanju sedanjega stanja. Kot je poudaril nekdanji skakalec in sedanji direktor slovenskih nordijskih reprezentanc Primož Ulaga, pa se je treba najprej dogovoriti, kakšno Planico sploh hočemo in kje nastalo obupno stanje v dolini pod Poncami stanje sploh začeti reševati. Na to vprašanje tokratna "okrogla miza" ni dala odgovora. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki www.gorenjskaonline.com www.wolksbank.si e-mail: stanovanje®volksbank.si Valksbank - Ljudska banka d.d, Dunajska 128 a, Ljubljana GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Prva seja v Komendi Komenda - Na ustanovni seji po volitvah seje v torek sestal novoizvoljeni svet občine Komenda. Po potrditvi mandata članom občinskega sveta in županu Tomažu Drolcu so za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali Janeza Kimovca, člana občinskega sveta, ki je kandidiral in bil izvoljen na Listi neodvisnih občanov občine Komenda. Dogovorili pa so se tudi, da bo naslednja seja v torek, 12. decembra, pred tem pa je župan Tomaž Dro-lec čestital vsem izvoljenim članom občinskega sveta in jim na kratko orisal nekatere programske naloge. Mandat v občinskem svetu imajo po volitvah naslednji člani: dr. Marta Ciraj, Gmajnica (SLS); Vid Koritnik, Moste (SLS); dr. Blaž Mihelčič, Glavarjeva cesta (N.Si); Janez Sušnik, Mlaka (N.Si); Klara Berlec, Suhadole (SDS); Janez Dolinar, Čebuljeva ulica (SDS); Roman Grošelj, Klanec (LDS), Peter Peterlin, Križ (LDS); Mirko Kepic, Moste (LDS); Janez Kimo-vec, Glavarjeva cesta (LNO); Jožef Sušnik, Križ (LNO); Roman Do-bnikar. Gmajnica (LNO); Marjan Koncilija, Moste (LNO) in Mihael Repnik, Suhadole (Lista za Suhadole). Andrej Zalar Ponovno odkrita spominska Šola že sedem desetletij Danes je Osnovna Šola - Mesto največja šola v Škofji Loki, prav gotovo pa spada tudi med največje v Sloveniji. Obiskuje jo 751 otrok v. 32 rednih oddelkih in petih oddelkih podaljšanega bivanja. Številna praznovanja ob jubileju. Škofja Loka - Do leta 1964 so vsi Ločani obiskovali prav to osnovno šolo. Marko Primožič, ravnatelj šole, je povedal, da sicer v šoli pripravljajo, razen pouka, še vrsto drugih projektov: šole v naravi, mednarodni projekt Comenius, različne računalniške projekte, zgodnje učenje tujih jezikov in podobno. "Velik poudarek dajemo raziskovalnemu delu, med zelo znane pa sodi naravoslovni krožek Loški kremenčki. Sodelujemo tudi na raznih tekmovanjih in smo zelo uspešni na več področjih, zato ne bi nikogar izpostavljal," je še povedal Primožič. Osnovna šola Škofja Loka - Mesto je največja matična šola v Škofji Loki in ena največjih v Sloveniji, ki letos uvaja 7. razred devetletke kot pripravo na popolno uvedbo devetletke naslednje šolsko leto. Marko Primožič ravnatelj plošča Drini Žiri - Zveza borcev Žiri je na dan mrtvih svečano odkrila pred leti odstranjeno spominsko ploščo Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v neposredni bližini, na Žirovskem vrhu, leta 1943. Spominska plošča je bila pred leti že postavljena na hiši, ki pa je bila vrnjena lastnikom. Kmalu zatem je bila nasilno odstranjena in deponirana na Občini Žiri. Sedaj je plošča tik ob hiši Damjane in Alojza Kreka, po domače Pri Bukovcu, ki sta tudi odstopila zemljišče. "Kot vsi spomeniki v občini Žiri, je tudi ta last občine, ki bo tudi poskrbela, da bo vpisan v spisek kulturne dediščine," je povedal predsednik Zveze borcev Žiri Ernest Demšar. Ponovno postavitev je finančno podprla Občina Žiri. Mihaela Škapin - Drina seje rodila 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani. Februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. V vojni je padel tudi njen oče, ter njegovi štirje otroci, tako da je izmed vseh šestih ostala živa le mati. Drina je bila 4. septembra 1953 razglašena za narodno herojko. Drina je padla v neposredni okolici lovske koče na Žirovskem vrhu 15. no vembra 1943. V novembrski ofen- VOJIOVl IIIMM živi leta 1943 so enote 134. grena-dirskega polka napadle Vojkovo brigado na Žirovskem vrhu. Najtežje udarce sta doživela 2. in 3. bataljon, ki sta bila napadena iz smeri Lučine, Šentjošt in Vrh nad Rovtami. Prvotna plošča je bila odkrita 21. septembra 1986. Boštjan Bogataj 29. novembra 1932 je bila šola slavnostno odprta, takrat so prvič začeli skupaj obiskovati šolo tako fantje kot dekleta, saj so bili prej nastanjeni na različnih lokacijah. V sklopu praznovanj pripravljajo za četrtek, 28. novembra, ob 18.30 uri, krajši kulturni program z odprtjem razstave s prikazom kronike šole. Ta večer bodo zaznamovali tudi vsi učitelji, ki so učili na šoli ter drugi znani gostje, med njimi tudi Jan Plestenjak. Za naslednji dan, 29. novembra, pa v šoli pripravljajo dan šole, ki je ponavadi vsak zadnji petek v novembru. Organizirali bodo več prireditev za učence in goste šole. Na razredni stopnji bodo ob 8.30 in 10.15 uri v živo predstavili kako je potekal pouk včasih. Iz muzejske šole se bo predstavila Maja Gubenšek, ki bo čas zavrtela nazaj. Postavili bodo stare šolske klopi, tablo, v kotu bo za nagajive učence nasuta koruza. Pri "pouku" bodo sodelovali vsi učenci. Mirjam Rezelj je predstavila zgodovino šole. Že leta 1893 so Uršulinke odprle gorsko šolo za deklice iz oddaljenih vasi. Leta 1922 se je z odlokom višjega šolskega sveta deška ljudksa šola razširila iz petrazrednice v še-strazrednico. Štiri leta kasneje je občinski odbor od posestnika Roman Beznik, direktor podjetja ELVO inženiring, d.o.o., Bled Več bomo delali Elvo inženiring nedvomno sodi med hitro rastoča podjetja, tako po prometu, kot po številu novo ustvarjenih delovnih mest. V šestih letih obstoja je iz obrobne družbe s petimi zaposlenimi zrasel v srednje veliko podjetje, ki daje reden kruh več kot petdesetim delavcem. Glede na razmere, ki vladajo na gradbenem trgu, kjer predvsem odpuščajo, rast Elvo inženiringa preseneča oziroma kot kaže nedavni nakup OGP Grad Bled s štiridesetimi zaposlenimi, se ta še ne bo ustavila. Se bo dinamičen razvoj nadaljeval tudi v primeru izvolitve Romana Beznika, direktorja podjetja, za župana blejske občine, je verjetno ključno vprašanje, ki si ga v dneh pred volitvami zastavljajo mnogi, ki omenjeno podjetje poznajo. Odgovor nanj smo poiskali na Bledu, na sedežu družbe, pri Romanu Bezniku osebno. Roman Beznik Elvo inženiring je v šestih letih postal eden izmed najpomembnejših ponudnikov gradbenih inštalacij na domačem trgu in kar je najpomembnejše, stabilno podjetje. To pomeni, da že imamo zagotovljena naročila za delo v naprej in da kljub šibki finančni disciplini, ki je prisotna v gradbeništvu, uspešno obvladujemo stroške in poravnavamo obveznosti ter. redno izplačujemo plače zaposlenim. Po drugi strani je Elvo inženiring po obsegu dela in strokovnosti, ki ga slednje zahteva, preveliko podjetje, da bi bilo lahko njegovo poslovanje odvisno le od enega človeka. Nenazadnje nas je skupaj z družbo raslo več, ki dobro poznamo njene razvojne možnosti, upravljamo z velikimi investicijami, znamo organizirati in voditi obsežne gradbene projekte, ter kar je najpomembnejše, pridobiti delo za nekaj sto ljudi. Ta trenutek so v podjetju še najmanj trije, ki lahko vedno prevzamejo moje obveznosti in vodijo družbo po začrtani poti. Pred kratkim smo v Gospodarskem vestniku prebrali, da je v Sloveniji kar 70 odstotkov podjetij z negotovo prihodnostjo. Vi torej ne sodite med njih? Roman Beznik Ne vem, kako je GV prišel do takšne napovedi, toda če to drži, potem mi trenutno ne sodimo v omenjeno črnogledo podobo. To so potrdile tudi banke, ki so naše poslovanje temeljito pretresle, kakor tudi možnosti, ki jih imamo na trgu v bodoče, preden so nam odobrile manjkajoči del sredstev, ki smo jih potrebovali za nakup OGP Grad Bled. In kot vidite so našo naložbo ocenile za obetavno. Da se bo z omenjenim nakupom račun izšel, očitno ne dvomite, toda določena skrb povezana z njim je prav gotovo prisotna. Če že ne zaradi drugega, so tu obveznosti, ki so na- stale s podvojitvijo zaposlenih dobesedno preko noči? Roman Beznik Preden se odločiš za takšno naložbo, temeljito pretehtaš vse možnosti. V konkretnem primeru se je izkazalo, da bomo skupaj z operativo OGP Grad Bled lahko uspešnejši tako pri pridobivanju novih naročil kot tudi pri njihovem izvajanju. Nismo postali le večji, ampak tudi bolje usposobljeni za kompleksnejša gradbena dela. Ponudimo lahko več in seveda tudi iztržimo. Prevzeli ali vključili se bomo v obsežnejše projekte in zaposlili nove delavce. Samo za to leto smo razpisali 16 štipendij. V prihodnje pa bomo še veliko več pozornosti namenili domačim kadrom in njihovemu zaposlovanju na strokovno zahtevna mesta v družbi. Tehnološko in strokovno posodabljanje, odpiranje novih delovnih mest in temu primerno kadrovanje in usposabljanje zaposlenih pomeni za vse nas, ki vodimo družbo, večjo obremenitev. Treba je več delati in na trgu moraš biti pro-dornejši, da podjetje ostane trdno in lahko raste. Torej bi vas županovanje v nekem pogledu razbremenilo sedanje odgovornosti? Roman Beznik Ne razumem, kako ste prišli do takšnega zaključka? Tudi občina je neke vrste poslovni organizem in to precej zahteven, saj mora delovati v korist vseh občanov. Torej so obveznosti in odgovornosti podobne kot v gospodarski družbi, ki se razvija. In kot so mi stvari poznane iz dosedanjega dela občinskega svetnika, potem bo novi župan sprejel težko nasledstvo. Soočil se bo z resnim vprašanjem, kako zaključiti že začete naložbe in kje dobiti denar za nove. In kdor ni vešč upravljanja z investicijami in ne pozna trdih razmer, ki narekujejo obnašanje v poslovnem svetu, ne bo niti približno izpolnil pričakovanj volivcev. Pogovarjal se je Matjaž Stare Franca Demšarja v Kapucinskem predmestju odkupil poslopje "na Vili". Leta 1932 je bilo zgrajena za tiste čase moderna in tudi impozantna stavba. Dopisniki takratnih časopisov so jo imenovali šolska palača. Učenci so se septembra zbrali v stari šoli in slovesno odkorakali v novo šolo. Med vojno so v Škotjo Loko prišli nemški učitelji, maja 1944 pa so v šoli naselili ranjence in ukinili pouk. Takoj po vojni je Karel Sovre povabil vse učitelje, ki so takrat živeli v Škofji Loki in šolskem okolišu ter jih povabil k organiziranju pouka. Vpisali so šoloobvezne otroke, rojene med leti 1930 do 1937. Prvi razred so obiskovali učenci od 6. do 11. leta. Leta 1953 je bil dograjen gimnazijski trakt, vselila se je tudi vajeniška šola. Marca 1966 šola dobi naziv OŠ Peter Kavčič Škofja Loka. Leta 1973 pa je bilo zgrajeno novo šolsko posloplje v Podlubniku za učence od 5. do 8. razreda (od leta 1985 OŠ Ivan Grohar). Iz novejše zgodovine velja omeniti, da je bila spomladi 1998 na pročelje vzidana spominska plošča Luksemburžanom, ki so bili nasilno mobilizirani v nemško policijo. Pred tremi leti se je šola vključila v projekt Comenius, poleti leta 2000 je bila šola preime- novana v OŠ Ivana Dolenca in čez malo manj kot leto dni v OŠ Škotja Loka - Mesto. Septembra lani so odprli sodobno obnovljeni športni park za šolo. Priprave na praznovanje intenzivno tečejo zadnja dva meseca. V sklop tega spada tudi šolsko glasilo Loška medla, v katerem bodo predstavili zgodovino šole ter spise ter ilustracije na temo "stare šole". V zvezi s tem poteka poseben literarni in likovni natečaj. Ob praznovanju je potrebno omeniti, da največji problem šole predstavlja pomanjkanje pokritih površin za izvajanje športne vzgoje, saj jim že sedaj primanjkuje prostora za 20 ur, ob uvedbi devetletke pa se bo to število podvojilo. Idejni načrti za telovadnico so že narejeni, potrebni pa so še podrobni načrti in sredstva. "Darilo, ki ga pričakujemo ob jubileju od ustanovitelja je rešitev teh problemov," je zaključil ravnatelj Marko Primožič. Boštjan Bogataj Kranj bo decembra zelo živ Mestna občina se je z nakupom 28 lesenih stojnic odločila, da prednovoletno vzdušje popestri tudi s ponudbo pijač, hrane in izdelkov iz mestnih ter drugih trgovin. Kranj - Mesto je lanskega decembra prvič zažarelo v siju tisočev drobnih luči in okraskov, bilo je tudi nekaj prireditev za otroke in odrasle, ki so Kranjčanom krajšale dolge noči in dosegle vrhunec s silvestrovanjem na prostem. Večina obiskovalcev pa je menila, da je to še vedno premalo za veselo vzdušje; da se z vročim čajem ali vinom lahko ogrejejo le v lokalih, da pogrešajo kaj hitrega za pod zob pa tudi drobne nakupe najrazličnejših malenkosti, ki sodijo bodisi v Miklavžev pehar ali pod božično oziroma novoletno jelko. Skratka, da je Kranj sicer lep, vendar dolgočasen. Letos je mestna občina skrb za bolj živ veseli december zaupala študentski organizaciji kranjske fakultete, sama pa poskrbela za t.i. materialne pogoje. Lani kupljene lučke in okraske v mestu so delavci Vigreda že namestili, v naslednjih dveh tednih jih bodo še v primestju, občina pa je v litijskem mizarstvu Kos naročila tudi izdelavo 28 stojnic, na katerih bodo lahko mestni pa tudi drugi gostinci in trgovci obiskovalcem postregli s čajem, kavo, čokolado, vinom, pivom, hrenovkami, ple-skavicami, burekom, pecivi, slad-korčki in različnim trgovskim blagom. Enotne in estetske lesene stojnice s tendami v rdeče rjavi barvi kranjske občine bodo razporejene po Maistrovem trgu, Prešernovi in Poštni ulici ter Glavnem trgu, kjer se bo odvijala tudi večina prireditev iz bogatega programa Veseli december. Začele se bodo že naslednji petek, 29. novembra, s postavitvijo in okrasitvijo božičnega drevesa, ki ga letos daruje šmartinska župnija ob tisočletnici Stražišča. Ob petih popoldne oziroma zvečer, ko bo ob drevesu kulturni program, se bodo hkrati z. lučkami na njem prižgale tudi vse druge lučke v mestu. V njihovem soju bodo zažarele bleščice prihajajočih praznikov, v starem mestnem jedru pa se bo začel tudi prednovo- letni sejem, ki bo trajal vse do konca leta. Stanislav Koren iz občinske uprave pravi, daje za stojnice precej zanimanja, da pa seveda ne gre pričakovati, da bodo vse vključene v sejemsko ponudbo že prvi dan. 3,6 milijona tolarjev, kolikor bodo stojnice občino stale, naj bi se z najemninami za različne, tudi poletne prireditve, povrnilo predvidoma v dveh letih. 5. decembra zvečer bo v mestu miklavževanje, kasneje pa se bodo najmlajši lahko sprehodili še po pravljični deželi, občudovali pravljične junake, sodelovali v različnih delavnicah in imeli celo svoje, otroško silvestrovanje. V praznični ritem pa bodo obiskovalce Kranja letos popeljali znani glasbeniki, kot Mambo Kings. Jasmin Stavros, Vlado Kreslin in Mali Bogovi. Silvestrska zabava z velikim ognjemetom bo na Slovenskem trgu, ki prenese nekoliko več buČnosti kot strogo mestno jedro. Helena Jelovčan V SPOMIN Ivan Petrič 1910 - 2002 Koje sredi leta 2000 prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Sava iz Kranja praznovalo 70 letni jubilej, je bil v elitni druščini rastnih članov tudi ponosni starosta Ivan Petrič. Iz bogatih spominov na svoja aktivna leta sem takrat zapisala tale drobec: "Bil sem prvi poklicni gasilec v Savi. v društvu je bilo se okrog 280 prostovoljnih gasilcev. Poturi so bili v tistih letih kar pogosti, največkrat je zagorelo zaradi statične elektrike. Če smo le mogli, smo kljub razmeroma slabi opremi požare zadušili že v kali. Najbolj se spominjam požara 1958. leta. ko je gorelo nad tiskarno v obratu ena. Povod je bil skoraj kemičen; ena od delavk si je z bencinom čistila hlače. Kmalu je bil V Ognju ves oddelek, neka ženska je ostala ujeta v njem in klicida na pomoč. Eden od gasilcev je prinesel lestev, da bi jo rešil. Takrat so se pripeljali kranjski poklicni gasilci, ki so imeli prej-sn/i dan veliko vajo in so prišli brc: pene. 5 pro mm avtomobilom. Klical sem tudi ljubljanske gasilce, vendar smo požar sami pogasili. Žensko smo uspeli rešiti, vsi pa smo po tistem morali opraviti izpite iz prve pomoči..." Ivana Petriča, ki tudi v poznih letih ni izgubil w///\ la za humor, sem spoznala, ko sem prišla h Gorenjskemu glasu. Bilje eden naših mij.vesti jših dopisnikov. Prinašal je gasilske in krajevne novice. Ko sem še stanovala v Kranju, sem v postnem nabiral niku večkrat našla tudi njegov rokopis: "Rad si skrajšam pot, " se je opravičeval. Ko sem bila v začetku oktobra v kranjskem domu Upokojencev, sem mimogrede vedela, da je Ivan Petrič med njihovimi stanovalci. Ne vem. zakaj se mi vedno tako mudi. zakaj nisem vsaj zu pet minut pogledala k njemu, /daj je prepozno. Umrl je S. novembra. ('cz dober mesec, 24. decembra, bi bil star 92 let. Od njega so se razen sorodnikov poslovili številni vaščani. prijatelji, znanci, sodelavci iz gasilske, borčevske, upokojenske organizacije. Ivan Petrič. doma iz Planine pri Cerknem, je moral zgodaj s trebuhom za kruhom. Leta 1942 so ga mobilizirali in poslali v Italijo, kasneje v kazensko enoto na Sicilijo. /e tedaj seje vključil v organizacijo osvobodilnega gibanja ter ob zavezniški ofenzivi z drugimi Primorci vred terjal, da mu omogočijo vrnitev v domovino. Skupino so poslali V taborišče v Afriko, pri zaveznikih se je uril na letali šču, od koder se je nato kot borec NOV vrnil v Jugoslavijo. Sodeloval je v bojih v Črni Gori, nu Samlžiiku in v Šumadiji. se udeležil sremske fronte ter osvobajal domovino vse do srede maja 1945. Po osvoboditvi ga je pot vodila na Gorenjsko, V Stiažiščc pri Kranju, kjer seje brž. vključil v življenje kraja ter odbor /veze l>orce\\ I eta 1967 se je pre selil v ( Hrče, kjer ni bil nič manj delaven. Izkazal se je tudi v času graditve kulturnega in dni. benega doma krajevne skupnosti. Bil je mož dejanj; gos- tobesednosti, brezplodnega govorjenja in prepirov ni maral. Ob 90 letnici pred slabima dvema letoma je postni častni član organi .(Kije //>' NOV, dobil je tudi pismeno pri. nanje za življenisko delo. Kol eden od ustanoviteljev društva upokojencev Kranj in dol goletni aktivni sodelavec /e bil tmli častni član tega društva. Lastnosti dobrega, razumnega, dobrovoljnoga in ustvarjalnega človeka je Ivan Petru ohranil vse do zadnjega. Helena Jelovčan Petek, 22. novembra 2002___IZ GORENJSKIH OBČIN / Jnfo@g-glaS.SJ_GORENJSKI GLAS » 5. STRAN Novo ime še ni zaživelo Radio Tržič se je prvič oglasil pred štirimi desetletji. Takrat je to bila druga lokalna in šesta radijska postaja nasploh v Sloveniji. Tržič - V kratki zgodovini je Radio Tržič doživel vzpone in padce. Odgovorni urednik Milan Krsnik je njegov razvoj spremljal od leta 1975. Zadovoljen je, da postaja še oddaja, pa čeprav kot Radio Gorenc. Direktor Janez Stimec ugotavlja, da se novo ime še ni prijelo med ljudmi. Priložnost, da ga bolje spoznajo, bo tudi na praznovanju 40-letnice 29. in 30. novembra v Tržiču. zunanjih sodelavcev si prizadeva, da bi ob danih možnostih ustvarjala čimbolj zanimiv program za poslušalce raznih starosti. Sloneti mora na lahkotnosti, duhovitosti in razvedrilu, saj imajo Tržičani dovolj problemov v vsakdanjem življenju. Dobra priložnost, da se domačini in drugi zabavajo skupaj z nami in bolje spoznajo Radio Gorenc, bo tudi praznovanje 40-letnice naše postaje. V Dvorani tržiških olimpijcev bodo 29. 11. 2002 ob 19. uri nastopili orkester Glasbene šole Tržič, Braco Ko- ren, Lado Leskovar, Dušan Uršič, Mirko Slibar s prijatelji, ansambel Storžič in Gašperji. Po prireditvi bomo med obiskovalce razdelili vsaj 3000 kosov velike praznične torte. Naslednji večer bo ob isti uri v šotoru pred dvorano glasbeni spektakel za mlade z več znanimi skupinami in pevci. Prireditvi bomo direktno prenašali po radijski postaji, vseeno pa pričakujemo veliko obiskovalcev," je povabil direktor Stimec Gorenjce na slavje Radia Gorenc. Stojan Saje Razstava Pisana jesen Minuli teden so v Domu krajanov na Primskovem učenci in učenke oddelkov podaljšanega bivanja osnovne šole Simon Jenko iz Kranja pripravili razstavo izdelkov na temo jeseni. Razstava je resnično ponazarjala prihajajočo oziroma že prispelo jesen in nudila prisrčen pogled. Obiskovalec je med običajnimi likovni izdelki našel kak izdelek, ki je ponazarjal pravo umetnino in široko paleto domišljije učencev, kar je razstavi dodalo še poseben čar. A.B Krasne nove Alpe Kamnik - V Domu kulture v Kamniku je Cipra Slovenija, Zavod za varstvo Alp Ljubljana v sodelovanju z občino Kamnik in Cipro International odprla razstavo z naslovom Krasne nove Alpe. Razstava v okviru Mednarodnega leta gora in 50-letnice Cipre International že več kot eno leto potuje po evropskih prestolnicah in prikazuje Alpe nekoliko drugače, kot jih vidi večina prebivalcev Evrope. Predstavljeni so naravna in kulturna dediščina, gorska in industrijska civilizacija, okolje in gospodarstvo, praznjenje gorskih območij, gradnja prometnic in njene posledice, nove zasnove in modeli rešitev. Razstava bo v Domu kulture odprta vsak dan med 10. in 19. uro do 28. novembra. A.Z. Odgovorni urednik Milan Krsnik (levo) dela pri tržiškem radiu od leta 1975, direktor Janez Štimec (desno) pa ga vodi od letos. Datuma praznovanja niso izbrali naključno, saj seje Radio Tržič prvič oglasil 29. novembra 1962. Takrat so ga domačini lahko poslušali le enkrat na teden, vmes pa je oddajnik, ki so ga kupili z ljudskim posojilom, omogočal spremljanje 2. programa nacionalnega radia. Čez dobro leto se je radio oglašal že trikrat na teden, najdalj v nedeljo, ko so bile na sporedu čestitke poslušalcev. "Tudi mene so starši razveselili s čestitko na radiu za 10. rojstni dan. Takrat še nisem vedel, da bo moje življenje toliko časa povezano prav z Radiom Tržič. Leta 1975 sem začel tam delati kot novinar in urednik mladinskega programa. Potem sem se ob manjših prekinitvah vračal na postajo. Od leta 1993 sem odgovorni urednik. Od začetka sem doživel več pomembnih prelomnic. Iz pretesnih prostorov v občinski stavbi smo se leta 1977 preselili v obnovljene prostore nekdanje šole na Balosu, kjer je radio še danes. Leta 1989 smo dobili sodobno mešalno mizo in kvalitetne aparature ter začeli oddajati na UKV frekvenci. Šest let zatem smo program razširili na vse dni v tednu. Po končanem lastninjenju - naš večinski lastnik je Občina Tržič - in preimenovanju postaje v Radio Gorenc smo leta 1999 uvedli 24-urni oddajni čas. Začetniki te postaje, med katerimi so bili prvi direktor Miloš Babic, tehnik Milko Ro-blek, urednik Edo Roblek in novinar Štefan Brezavšček, bi bili prav gotovo ponosni na njen napredek. Sam sem zadovoljen, da je kljub mnogim težavam obstala in oddaja še danes," je povedal Milan Krsnik, odgovorni urednik Radia Gorenc. Odločitev prejšnjega vodstva za preimenovanje radia ocenjuje sedanji direktor Janez Stimec, ki je prišel na Radio Gorenc začetek leta 2002, celo za morebitno napako. Ugotavlja namreč, da novega imena niso sprejeli niti domačini niti ljudje iz Širše okolice. Zaveda pa se, da se mora postaja odpirati in seči preko občinskih meja, če bo hotela preživeti. "Blok dopoldanskih in popoldanskih oddaj v živo z voditelji bi radi še razširili. Razmišljamo tudi o večernem programu, vendar nam zaenkrat finančni položaj tega ne dopušča. Od denarja bodo odvisni tudi načrti za posodobitev prostorov in tehnične opreme. Ekipa 6 redno zaposlenih in 15 PRAVI TREND V TRGOVINI VELETRENDS OD 11.11.2002 DO 02.12.2002 GLOBUS CENTER V KRANJU, KOROŠKA C. 4 PONUJA SE VAM IZJEMNA PRILOŽNOST, DA SI V NAŠIH PRENOVLJENIH PROSTORIH IZBERETE ŽENSKO, MOŠKO IN MlADINSKO KONFEKCIJO, NA KATERO VAM NUDIMO % POPUSTA I \ manj v^-"^ ' velika nai Zgrajen je prvi del plinskega omrežja V Kamniku so na Glavnem trgu proslavili izgradnjo prve faze plinskega omrežja, pred tem pa je župan Anton Smolnikar odprl prenovljen cestno železniški prehod na Alešovčevi ulici. Kamnik - Občina Kamnik ima izostren posluh za urejeno infrastrukturo, je poudaril eden od gostov, preden je župan Anton Smolnikar v sredo popoldne odprl prenovljen cestno železniški prehod na Alešovčevi ulici. To je že drugi urejen prehod od petih, ki jih sistematično urejata občina s sodelovanjem Slovenskih železnic in Direkcijo za železniški pro- Takoj po odprtju cestno železniškega prehoda pa je bila na Glavnem trgu v Kamniku še večja slovesnost, ki jo je za Kamničane tokrat skupaj z občino pripravil Adriaplin iz Ljubljane. Vesele slovesnosti, na kateri so sodelovali Mestna Godba Kamnik, ansambel Bratov Poljanšek in humorist Franc Pestotnik pa so se udeležili tudi direktor Adriaplina Alberto V sredo so odprli urejen cestno železniški prehod na Alešovčevi ulici v Kamniku. met Ministrstva za promet. Po projektu bodo namreč v prihodnjih letih z avtomatizacijo železniške postaje zavarovali še prehode v Ekslerjcvi ulici, na Zapričah in v Streliški ulici. Celoten projekt je ocenjen na okrog 300 milijonov tolarjev, ureditev v sredo odprtega prehoda pa je veljala 35 milijonov tolarjev. Prehod na Alešovčevi ulici bo zdaj zagotavljal večjo varnost prebivalcev v Alešovčevi, ulici Franca Paglavca, Koželjevi, Parapatovi, J. Ogrinca, Podgorski in Poti Marije Vere. Cervetti in župan Tone Smolnikar. Pred tem pa so na novinarski konferenci predstavili izgradnjo prve faze omrežja za zemeljski plin. Zgrajeno omrežje danes pokriva praktično celotno mesto in zato je Kamnik med najbolje opremljenimi na tem področju v Sloveniji, so poudarili poznavalci na novinarski konferenci. Začetki uresničevanja tega velikega projekta pa segajo v leto 1993, ko je skupščina občine Kamnik sprejela energetski koncept. Sprejeli so ga, ker je bil Vež moči, za manj denarja! Husqvarna 372 XP & 365 Izjemno zmogljive profesionalne žage s senzacionalno vzdržljivostjo. Pooblaščeni prodajalci: (jj)Husqvarna ZALOŽNIK d.o.o. Pokopališka 28, Koknca 4000 Kranj - tel 04/2049-180 INTERGOZD d.o.o. Staneta Žagarja 53 4000 Kranj - tel 04/2341-777 BRINCA d.n.o. Alpska 40 4248 Lesce - tel. 04/5319-112 PERNE "MOBIL SERVIS" s.p. Lom pod Storžtčem 10e 4290 Tržič- tel. 04/5921-500 ij = vec agradna igra novembra 2002 1. januarja 2003 ašem prodajalcu odinjskih aparatov. gorenje takrat Kamnik po onesnaženosti zraka uvrščen na tretje, po koncentracijah dima pa na peto mesto v Sloveniji. Po različnih študijah je potem prevladala odločitev za zemeljski plin kot najbolj perspektiven energetski sistem za Kamnik. In tako so potem v občini pred petimi leti dali koncesijo za izgradnjo in upravljanje plinskega omrežja družbi Adriaplin. Prvo leto je bilo zgrajenega 11 kilometrov primarnega in sekundarnega omrežja na Duplici, nadaljevala so se dela v Zapričah, Perovem, Šmarci in potem v centru, Mekinjah in Novem trgu. Danes je zgrajenega več kot 53 kilometrov omrežja in po končani prvi fazi se oskrbuje s plinom 1280 gospodinjstev. Ob najcenejših priključkih imajo dane kotlovnice na plin občinska stavba, sodišče, kulturni dom, vrtec Bakovnik in šola Marije Vere na Duplici. V drugi fazi pa se bo zdaj gradnja omrežja in oskrba z zemeljskim plinom širila proti Nevljam, Vrhoplju in drugim krajem v občini. Andrej Zalar Cenejši klici v tujino! enostavno in prijazno Ncmč.?a - 24 SIT Avfitr a — 24 SIT Franciji« — 24 SIT ItHi ,a - 24 SIT ZDA in Kanada - 24 SIT Velika Britanca - 24 SIT Švica - 24 SIT Kitajska — 65 SIT flus»ta - 65 SIT Brazilija _ 65 SIT Argentina — 65 SIT Avstralca — 45 SIT Prodajna mesta kart«: Petro!, PoŠta, OMV • Pri sklenitvi naročniškega razmerja še ugodnejše cene B Cene vključujejo DOV Cenejši v 168 državah www.inco-tel.com Ko zebe, je hitrost pomembna! Petro najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja. Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! J ■■i 2> mmmmmm SL PROIZVODNJA TRGOVINA ZALOŽNIŠTVO d.o.o. KRANJ Krožna ulica 13 4000 Kranj tel.: 04/20124 74 e pošta: jost@siol.net http:llwww.jost.si KOLEDARJI, ROKOVNIKI GORENJKA - GORENJEC MESECA OKTOBRA 2002 Matjaž povečal prednost Matjaž Beguš Karmen Orel V drugem glasovalnem krogu je Matjaž rahli prednosti iz prvega kroga dodal precejšen naskok. Zbral je namreč 99 glasov, Karmen pa jih je dobila 34. Razlika, v prvem krogu neopazna, se je tako povečala. Matjaž Beguš ima po dveh glasovalnih krogih za Gorenjca meseca tako skupaj 125 glasov, Karmen Orel pa 55. Do konca glasovanja nam tako ostaneta še dva kroga in rezultat še zdaleč ni odgovor, kdo bo Gorenjec meseca oktobra 2002. Matjaž Beguš iz Kranja je cvetličar. Ni jih malo, ki ga dobro poznajo. Pozornost pa je vzbudil na letošnjem državnem tekmovanju v flo-ristiki v Komendi. Osvojil je namreč drugo mesto. Njegov nasad pa je bil uvrščen celo na prvo mesto na državnem tekmovanju. Zato Matjaža Beguša predlagamo kot kandidata za Gorenjca mesec oktobra 2002. Karmen Orel je 18-letna šahistka. Domaje iz Škofje Loke inje članica ŠS MC d.d. Tomo Zupan iz Kranja. Šah sta jo naučila igrati oba starša. Mami Simona je slovenska Šahovska mojstrica, oče Oskar pa je mojster FIDE. Karmen je letos končala gimnazijo, zdaj pa je študentka ekonomske fakultete. Je slovenska šahovska mojstrica in je prvič nastopila na šahovski olimpiadi na Bledu. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu oktobru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Veronika Jalen, Tenetiše 56, 4204 Golnik. Vrednostna pisma prejmejo: Uroš Brdnih, Smlednik 34, 1216 Smlednik, Robi Birkič, Nazorjeva 6, 4000 Kranj in Angelca Štanta, Puštal 92, 4220 Škofja Loka. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Marija Burja, Za gradom 7, 4260 Bled, Jure Grajzar, Sajovčevo naselje 9, 4208 Šenčur, Anica Kuralt, Višnarjeva 4, 1215 Medvode; Andreja Nadišar, Zvirče 14, Tržič, Dragica Skumavec, Veselsovska 2, 4208 Šenčur in Tomaž Lčikar, Blegoška 13, 4224 Gorenja vas. (Pri blagajni pokažite le osebni dokument). PREJELI SMO_ Nov grb KS Primskovo V zadnji številki glasila Krajevne skupnosti Primskovo STIKI je bil prikazan nov grb te KS. O tem je pisal tudi Gorenjski glas, 22. 10. 2002. Grb je všečen očem, vendar imam ob njem določene pomisleke. V obrazložitvi osnutka grba pravi njegov avtor akademski slikar Zmago Puhar med drugim tudi tole: "Zgornje desno polje (grba) zaseda ptica sokol ali po domače "skov", ki tvori del besede Primskovo. Nemško ime za Primskovo je Falkendorf (falken - sokol), ki je bilo v uporabi v določenem zgodovinskem obdobju, to povezavo potrjuje." Starejši domačini so ugibali, da naj bi beseda Primskovo nastala iz besed "prim'skova". Sliši se lepo, vendar žal razlaga ne drži. V knjigi Josipa Zontarja Zgodovina mesta Kranja najdemo ime PRYMSKA (13. stol.), v Status animarum župnije Primskovo pa v 18. stoletju PREMSKOV, potem PREMSKOVO in nazadnje PRIMSKOVO. Očitno je, da ime besede nima povezave s skovom. Z imenom "skou" ne more biti imenovana ujeda sokol (Falco pe-regrinus), temveč kragulj (Accipi-ter gentilis) ali skobec (Accipiter nisus). Če mi - nevedneži - verjamemo knjigam, je kragulj edina ujeda, ki ropa kokoši in piščance. Se direktor agencije dr. Neven Borak laže? O nekdanjem postojnskem Optimizmu in njegovih poznejših podjetniških izpeljankah smo že pisali. Vendar smo do zdaj pozornost usmerili v Andreja Severja in njegove "igrice" s HKS Sicuro, ki jih je uprizarjal na račun varčevalcev. Tokrat poglejmo, kaj je medtem počel Sašo Čačič (o katerem smo nekaj malega tudi že napisali), ki je od Severja podedoval Optimizem, podjetje za ekonomsko svetovanje in trgovino, d.o.o., Ljubljana. Optimizem, podjetje za ekonomsko svetovanje in trgovino, d.o.o., Ljubljana, je Andrej Sever ustanovil avgusta 1991. Registrirano je bilo za opravljanje uvozno-izvoznih, špedicijskih, agencijskih in turističnih poslov s tujino. Leta 1993 je Sever dejavnost dopolnil oziroma spremenil v: organiziranje, izdajanje in promet z vrednostnimi papirji in ostalimi borznimi artikli; menjalniško poslovanje; leasing; poslovne in svetovalne storitve; kompenzacijski posli; factoring storitve. Do nove spremembe je prišlo 14. julija 1994, ko je Sever Optimizem prepustil Sašu Čačiču, ki je podjetje reorganiziral in dokapita-liziral. Zdaj se dejavnost glasi: drugo finančno posredništvo; posredništvo z vrednostnimi papirji; pomožna dejavnost povezana s finančnim posredništvom. Za borzno poslovanje je moral Čačič pridobiti dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev. Agencija je odločbo borznoposredniški družbi Optimizem, d.o.o., Tomšičeva 1, Ljubljana sicer izdala, vendar z omejenim rokom. V obrazložitvi odločbe, ki jo je podpisal predsednik senata dr. Dušan Mramor piše: "Zahtevo je obravnaval strokovni svet agencije na seji dne 21. decembra 1994 in ugotovil, da vloga ni popolna. Strokovni svet je sklenil, da zaradi zagotovitve neprekinjenega opravljanja poslov z vrednostnimi papirji in kljub nepopolni vlogi, vlagatelju začasno izda dovoljenje za opravljanje teh poslov iz prvega odstavka 39. člena ZTVP z veljavnostjo do 28. februarja 1995, do tega dne pa bo vlagatelj moral svojo vlogo za izdajo dovoljenja ustrezno dopolniti. Strokovni svet bo o popolni vlogi ponovijo odločal."^ Namesto, da bi Čačič vlogo dopolnil, je našel salomonsko rešitev in isti dan, ko je dovoljenje poteklo podjetje preimenoval v BPH, borzno posredovanje in svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Na ljubljanskem sodnem registru smo prebr- skali vse dokumente, ki so javnosti na voljo. Vendar dovoljenja agencije za opravljanje borzno-posredniških poslov na ime BPH, d.o.o., Ljubljana, nismo našli. Agencija za trg vrednostnih papirjev je borznoposredniški hiši BPH po naših podatkih dovoljenje izdala šele letos. Medtem pa je BPH dobrih sedem let posle opravljala brez dovoljenja agencije. Zadevo, ki se nam zdi brez primere, smo preverili pri agenciji za trg vrednostnih papirjev. Ne samo enkrat. Štirikrat. Vse odgovore na naša vprašanja je podpisal vršilec dolžnosti direktorja dr. Neven Borak. Odgovor, ki smo ga prejeli 16. oktobra 2002 se glasi: "BPH, d.o.o., Ljubljana, Tomšičeva 1 ima veljavno dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, ves čas od 21. decembra 1994 dalje." Naslednji dan smo poskusili še enkrat, dobili pa smo naslednji odgovor: "BPH d.o.o. Ljubljana, Tomšiče- va 1 ima veljavno dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, ves čas od 21. decembra 1994 dalje. Glede na to, da niste stranka v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje storitev borznoposredniški družbi, vam podatkov o odločbah, ki so bile izdane BPH, d.o.o.. Ljubljana, ne moremo posredovati." Agencijo smo za dokaz o tem, da je BPH ves čas poslovala z njenim dovoljenjem prosili še tretjič in četrtič. Obakrat nam je vršilec dolžnosti direktorja odgovoril, da nam zahtevane odločbe ne more posredovati, ker pač nismo stranka v postopku. Glede na to, da gre za javen dokument Boraka pozivamo, naj nam iskano odločbo končno pošlje. V nasprotnem primeru bo to za nas dokaz, daje borznoposred-niška hiša BPH poslovala protizakonito. In to pred očmi agencije za trg vrednostnih papirjev. Marjeta Smolnikar V avestijskem jeziku ima kragulj ime (prevedeno) "kdor žre kokoši" (M. Snoj, Slovenski etimološki slovar). Z imenom skou je bila v gorenjskih vaseh poimenovana roparska ptica, ki je s kmečkih dvorišč v strmem letu napadala in odnašala predvsem piščance. Kolikor vem, ga nihče ni imenoval kragulj, nekateri so mu rekli skobec. Zanesljivo sokol ni bil, saj ta napada in lovi le v letu. Tisto "določeno zgodovinsko obdobje " je čas nemške okupacije. Nemci so ime vasi najprej spremenili v PRIMSKAU, v avgustu 1941 pa v Falkendorf. Očitno jih je nekdo opozoril na skova in so ga zmotno poimenovali der Falke - sokol. Z imeni ujed sta dobili ime tudi dve ulici na Primskovem: Habichtgasse (der Habicht -jastreb) in Sperbergasse (der Sperber - skobec). Zato trdim, da je umestitev ptice - sokola - v grb KS Primskovo nepremišljena in zavajajoča, saj temelji na preprostem ugibanju o poreklu oziroma sestavi besede Primskovo (prim' skova) in na spominu na nemško okupacijsko besedo Falkendorf. Sokola je treba izbrisati iz grba KS Primskovo in ga zamenjati z drugim znamenjem, ki bo poudarjalo neko značilnost tega kraja ali okolice. Ne vem, kakšno znamenje naj bi v grbu KS Primskovo nadomestilo sokola. Ena od možnosti je, da bi izhajali iz dejstva, da je bilo Primskovo že nekaj stoletij od trinajstega dalje UPRAVNI URAD -amt Prvmska - za skupno devet vasi (J. Zontar, ZMK) in da je bila leta 1936 ustanovljena samostoj- na občina Primskovo z vasmi Čir-čiče, Gorenje, Huje, Klanec in Rupa. Všeč mi je kolo v grbu, ki naj bi simboliziralo dejavnost fur-manstva, pa tudi kovaštva, kolarstva, mlinarstva in Žagarstva in -na silo - tudi poljedelstva. (Pripenjanje nedavnega odprtja Jezerske ceste je traparija). Za ponesrečeno sestavo grba KS Primskovo ne krivim avtorja. Ustvarjal je po podatkih in usmeritvah - po mojem mnenju - na tem področju neukih ali površnih soustvarjalcev, ki so se zadovoljili le z razlago imena iz novejšega obdobja in niso poiskali starejšega izvora besede Primskovo. Pričakujem, da se bo oglasil kdo od bolje poučenih in povedal kaj dodatnega in bolj natančnega. Vsekakor pa je sokol v grbu KS Primskovo po pomoti. Ivan Csipo, Gorenje - Primskovo P.S.: Vremenski pregovor: Če na Martina sonce svet, je lahko čez tri dni sneh, če pa ne svet, je pa še preh. V Zgornjo Radovno po taki ali drugačni cesti V Gorenjskem glasu, torek, 22. oktober 2002, 10. stran, V dolino Radovne končno po asfaltirani vesti, je napisan članek gospe Katje Dolenc. Ker ta članek vsebuje nekaj hudih napak, vas prosim, da v vašo korist in v korist prebivalcev Radovne objavite priložen osnutek članka v Gorenjskem glasu. O cesti, ki vodi iz. Mojstrane v Zgornjo Radovno in se nadaljuje do Krnice pri Gorjah, je bilo v Gorenjskem glasu in njegovi mesečni prilogi Zgornjesav'c namenjeno precej prostora. Ker sta članka vsebovala veliko nepravilnih podatkov, sem se odločil, da javnosti na kratko prikazem dejansko zgodovino te ceste. Domačini in redni obiskovalci opazujemo sposobnost državnega cestnega podjetja na omenjeni cesti že od samega začetka gradnje in smo priča z logiko skreganim načinom urejanja cestišča. Naj povem, da so samo za asfaltiranje 3,6 km dolgega odseka iz Mojstrane v Zgornjo Radovno do danes potrebovali kar štiri etape, ki so jih posamezno opravili v 15 letih. Pri tem delu pa niso imeli večjih posegov pri gradnji mostov, kompliciranih temeljev, itd. Se bolj absurdno dejanje državnih cestnih strokovnjakov pa je postavitev cestne table, ki določa obseg Zgornje Radovne, saj trenutno zajema le 9 od 64 uradno odprtih hišnih številk ... Tisti, ki se spozna na planiranje in ekonomiko tovrstnega dela, bo prav gotovo priznal, da je to daleč stran od resnega, racionalnega in učinkovitega pristopa k delu. V Zgornjesav 'cu (Oktober 2002, 5. stran), prilogi Gorenjskega glasa je napisano, da je državna cesta Mojstrana - Rodovna - Gorje - Bled v celoti asfaltirana... Sam sem s pomočjo pravilno delujočega avtomobilskega števca ter cestnih tabel, ki označujejo oddaljenost od večjih krajev, z veliko natančnostjo pridobil bolj točne podatke in jih razvrstil v naslednji tabeli. Ta prikazuje dejansko stanje dne 28.10.2002: Relacija, dolžina (km), stanje cestišča: - Mojstrana - Mlačca, 0,60 km, makadam; - Mlačca - Gostilna Psnak v Zgornji Radovni, 3,60 km, asfalt; - Gostilna Psnak v Zg. Radovni-HE v Sp. Radovni, 9,95 km, makadam; - v Sp. Radovni - Krnica pri Gorjah, 1,85 km, asfalt - skupaj, 16,00 km. Kar statistično gledano pomeni naslednje: stanje cestišča, dolžina (km), %: - skupaj makadamske ceste. 10,55 km, 66%; - skupaj asfaltirane ceste, 5,45 km, 34%; - skupaj, 16,00 km, 100%. Vsem, ki dvomite o zbranih podatkih, priporočam, da si (preden pade snežna odeja) vzamete del nedeljskega popoldneva in se odločite za izlet (z avtomobilom seveda) od Mojstrane do Bleda skozi dolino Radovne. Pri tem boste prav gotovo presenečeni nad neprijetnimi zvočnimi vibracijami, ki jih bo večino poti oddajal blažilni in krmilni sistem vašega avtomobila. Občani Zgornje Radovne smo vsekakor veseli vsakega asfaltiranega metra ceste, vendar v prihodnje pričakujemo bolj konstruktiven in razmišljen pristop k vzdrževanju in asfaltiranju preostalega dela še neasfaltirane ceste ter bolj točnemu informiranju javnosti o stanju in delih na cesti. Domačin Zgornje Radovne (naslov v uredništvu) Piše Milena Miklavčič Usode O starših se ne sme grdo govoriti Zdravko se spominja, da so enkrat prišli v šolo trije iz Ljubljane in so ga spraševali, ali mora doma kaj moliti in če mora hoditi v cerkev. "Debelo sem jih gledal, saj nisem vedel, da je to prepovedano. Po pravici sem jim povedal, da včasih molimo, ampak da teta Ljuba že na sredi rožnkranca zaspi, pa da se otroci potem igramo. Spraševali so me naprej in nekoga med njimi je zanimalo, ali vem, koliko junaških del so naredili partizani. Jaz pa, tepček naivni, sem jim povedal, da tega ne vem, slišal pa sem, da je eden od njih mojo mamo po......Hehe- hehe, odvlekli so me k ravnatelju in vsi so potem kričali name in še ravnatelj jih je slišal, da sem tak izmeček. Ampak jaz sem jim povedal samo tisto, kar sem slišal od ljudi. Pameten človek mi ne bi mogel zameriti, saj sem bil star šele kakšnih 12 ali 13 let, brez pameti, zapuščen in od vseh osovražen otrok.... Zdravko je še večkrat menjal skrbnike. Od nekaterih je ušel, drugi so ga napodili sami, ker so od države dobivali premalo denarja zanj. "Vsi so me sovražili in me zaničevali, " se spominja. Še lastna mati me ni marala. Enkrat je prišla neka ženska naokoli in trdila, da me je rodila. Nisem ji verjel, ker me ni niti objela, kaj šele, da bi mi pokazala, da ji je kaj do mene. Pregovorila me je, da sem šel z njo, ker mi je želela pokazati neke ljudi, ki bi me radi vzeli k sebi. Prišla sva v hišo, kjer so izdelovali lesene samokolnice, sekire, grublje in podobno orodje. Tisti človek se me je ogledoval od nog do glave in nazadnje izjavil, da se mu ne zdim preveč pri močeh, da bi lahko delal pri njem. Ženska, ki se je izdajala za mojo mamo, je začela nad njim kričat, da naj ne misli, da bo za par dinarjev dobil ne vem kaj. Meni se je začelo svitati, da me je nameravala dobro prodati, pa sem se tistem u surovežu zdel predrag. Nič se nisem obotavljal! Obrnil sem se in jo ucvrl nazaj domov kolikor so me noge nesle! Moja rednica Neža je bila sama doma, ko sem vdrl v kuhinjo. Cel sem se tresel in sem planil k njej in se jo oklenil kot še nikoli nikogar. Reva je bila tako zmedena, da me je začela objemati in stiskati k sebi, jaz pa sem se jokal kot dež in jo prosil, da me ne sme dati stran od sebe." Neža mu je to obljubila in vse do dne, ko se je šel učit za vajenca, zgledno skrbela zanj. Tudi njeni otroci niso bili do Zdravka več sovražno nastrojeni, zgleda, da jih je vzela v roke in jim ubila v glavo malo pameti. "Dve ali tri leta sem se prav lepo imel, " reče in se nasmehne. "Neža me je velikokrat stisnila k sebi, ko sva bila sama, drugače pa ne. Bala se je svojih otrok, da ji ne bi preveč zamerili. Sprejel sem najino igro in potem sem samo iskal priložnosti, da ni bilo nikogar. Sicer pa tudi lastnih otrok ni preveč razvajala. Takrat to še ni bilo v navadi. Vsem se je zdelo povsem normalno, da so nas vzgajali s palici), kaznovali in tudi učitelji niso bili nič boljši. Imeli smo enega, ki te je prijel za glavo in te toliko časa butal ob steno, dokler se mu ni jeza pohladila. Ravnatelj pa je tistega, ki je preveč nagajal, pozimi nagnal ven, v sneg, kjer je moral stati bos dokler mu ni dovolil oditi nazaj v razred. Spominjam se, da bi morali iti k birmi, pa so nas v šoli odgnali v nek breg, kjer smo sadili smrekice. Šele zvečer, ko smo prišli domov, nas je Neža lepo oblekla in nagnala v cerkev, da smo lahko šli k birmi. Nam otrokom se je zdelo zanimivo, saj smo se škofa bali, ker smo slišali, da vsakega udari po licu, ko ga birma. " Zdravko se je šel učit v Litostroj. Živel je v internatu, dopoldan hodil v šolo, popoldan pa delal pri mojstru. Niti toliko časa ni imel, da bi napisal nalogo, kaj šele, da bi šel v mesto in si kaj kupil. Niti gat ni nosil, ker je otroške prerasel, drugih mu Neža ni kupila. Včasih je v kakšnem kozarcu pri mojstru ostalo malo vina in ker ni bilo drugega, ga je popil. "Sploh ne vem, kako sem se pretolkel skozi tista leta. Nobenih prijateljev nisem imel, ker so pravili, da smrdim in da zaradi mene izgubljajo kardiht pri dekletih. Na kraj pameti mi ni padlo, da bi za katero gledal. Velikokrat sem imel gronolome, ker sem imel težave z zobmi in vedel sem, da ženske raje pogledujejo za lepo grajenimi fanti in ne takimi, kot sem bil jaz, Še potem, ko sem se že izučil, ko sem delal, sem skoraj celo plačo dal za sobico, ki sem jo imel pri mojstru in za hrano, ki jo je kuhala njegova žena. Niti za tobak mi ni ostalo, kaj šele, da bi kakšno žensko povabil v kino ali na pijačo. Potem sem šel še vojsko služit, in ko sem prišel nazaj, me mojster ni več potreboval, ker je dobil drugega. Bil sem čisto izgubljen, ker sem bil ne samo brc: denarja, temveč tudi brez. strehe nad glavo. Oglasil sem se pri moji skrbnici Nežki, ki me sploh ni več prepoznala, saj se že več kot 3 leta nisva nič videla. Kljub temu da je njen mož nergal, me je vzela na stanovanje in poskrbela zame, kolikor je vedela in znala. Pa sem ji bil hvaležen, da je to naredila, saj drugače bi lahko samo z mosta skočil v Savo.... " Najbolj ga je bolelo to, da mu bog ni namenil visoke postave. Ko je iskal službo, so ga povsod zaničljivo premerili in mu dali vedeti, da je premajhen, da bi imeli od njega kaj koristi. Tudi ženske so ga zaradi majhne postave zaničevale. Dokler je bil mlajši, se je zaradi tega žrl, potem pa se je navadil, da je povsod nezaželen. "Težka mladost me je izučila, da nisem nikoli zapravljal denarja tja v tri dni. Ko sem našel redno službo, sem najprej skrbnici povrnil, kar sem ji bil dolžan, potem pa sem začel denar hraniti za obleko, stanovanje, avto. Seveda ni šlo čez noč, kar nekaj let je trajalo, da sem se zregljal iz. najhujšega. Vse sem lahko prenašal, le samote nisem mogel. Tudi to, da so me zaničevali, sem sprejemal, samo da nisem bil sam. Ce sem se hotel približati kakšni ženski, me je vsaka nagnala, to je tudi bolelo. O, ko bi ti vedela po kakšnih luknjah sem spal, preden sem se preselil v svoje stanovanje! Slabše se mi je godilo kot vsaki živali! Ampak sem bil trmast, to pa to! Toda duša ostane zaznamovana, ker je prevečkrat krvavela. Ko sem šel na pogreb od Ljube, sem tam srečal nekaj ljudi, ki sem jih kot otrok poznal. Nihče od njih ni mogel verjeti, da sem po svoje v življenju nekaj dosegel. Pa jim ni bilo treba, da so bili nevoščljivi. Tistega, kar sem si najbolj želel-ljubezni-pa nisem nikoli imel......" PETEK, 22. NOVEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Potovanje v Empuries, kratki kulturni film za otroke 9.20 Na liniji, oddaja za mlade 9.55 Dosežki 10.15 Zenit , 10.45 Sveto in svet 11.40 Prvi in drugi 12.00 Klic divjine, kanadska nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.30 Slovenci v Avstraliji 14.25 Osmi dan 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Hidak - mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marko, mavrična risbica, risana nanizanka 17.00 Iz popotne torbe 17.25 Mladi virtuozi 18.05 Zofijin svet, švedska nanizanka 18.30 Deteljice 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Praksa, ameriška nanizanka 21.00 Dok. oddaja 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Duh demokracije, norveška dok. oddaja 0.35 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 1.00 Zadnji štorklin let, grški film 3.40 Šport 5.20 Vsakdanjik in praznik 6.20 Povabilo na ples 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani - vremenska panorama 8.30 Hidak - mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 TV prodaja 11.35 Videostrani - Vremenska panorama 15.55 TV Prodaja 16.25 Hladna vojna, ameriška dok. serija 17.15 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 17.50 Park Citv: SP v AS - veleslalom (m), prenos 1. vožnje 19.10 Video-spotnice 19.55 Sloves, angleška dok. oddaja 20.50 Park City: SP v AS veleslalom (m), prenos 2. vožnje 21.45 Kraj zločina: Tatici, nemški film 23.15 Moška liga, angleška nanizanka 23.45 Iz slovenskih jazz klubov 0.45 Videospotnice, ponovitev 10.50 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Svilene sence, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja springerja, pogovorna oddaja 20.00 Simpatije, ameriška nanizanka 20.50 Midve z mamo, ameriška nanizanka 21.45 Moške zadeve, ameriška nanizanka 22.40 Mesečniki, ameriški film 0.15 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 Lepo je biti milijonar 14.00 Varuhi luke, avstralski nanizanka 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Akcija: Zadnji dnevi, ameriški film 22.35 Kameleon, ameriška nanizanka 23.30 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 0.20 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen 12.50 Emil-lie 13.50 Družinska TV prodaja 14.10 TV prodaja 14.50 Alen 15.50 Družinska TV prodaja 16.05 Potovanja z Janinom 17.05 Štiri tačke 17.35 Bonanca, nanizanka 18.35 Automobille 19.00 Pokemoni, risani film 19.10 Videalisti 20.00 Pod zidano ma-relo 21.30 Smrtonosni dolg, ameriški film 23.30 TV razglednica 0.00 Videalisti 0.40 TV prodaja 1.10 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila ■1905 19.00 Aktualno: Z gostom informativne oddaje 19.15 PTP - 124, regijski obzornik 19.30 Iz arhiva Gorenjske televizije 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX, kontaktna razvedrilna oddaja z zanimivimi gosti 21.00 V postelji s Sebastjanom 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV Priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1905 22.00 Petkov večer NZ glasbe z M. Grmovškom 23.00 ALEN, sijaj mesečine, 2. del ponovitev HHokej 24.00 GTV priporoča IV 00.05 Gorenjska TV poročila 1905 00.20 Vklop kanala SCT 1.20 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Jesen na DTV - mozaik originalnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega večernega sporeda 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - inf. pregled dogodkov v regiji 20.10 Deželne novic e- infor. pregled dogodkov v regiji 20.12 Otvoritev čistilne naprave v Vodicah 20.30 Vrisk z dežele, oddaja za ljubitelje narodnozabavne glasbe 21.25 Ljubiteljske dirke - glasbeni spot 21.30 Rože z mojega vrta 22.03 Oglasi 22.08 Deželne novice -infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 250 let Pejaćke pleh muzike 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Strunjan 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Večerni program 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Video-spoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Ptice, risanka 9.30 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva, nanizanka 13.25 Glasbena televizija 14.45 Program za otroke in mladino 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Ptice, risanka 16.30 Hugo 17.00 Zagreb 17.30 Hrvaška danes 17.50 Iz jezikovne zakladnice 18.20 Reka 19.00 Kviz 19.12 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo, kviz 20.55 Željka ogresta z gosti 21.55 Pol ure kulture 22.30 Meridian 16 23.05 Intercitv, mini nadaljevanka 2.05 Ljubezen je bolečina, ameriški film 3.35 24 ur, nadaljevanka 4.25 Tretji kamen od Sonca, nanizanka 4.50 Seks v mestu, nanizanka 5.15 Fargo, ameriški film 6.55 Hrvaški ročk 8.10 Belphegor, risanka 8.35 Plesna akademija 9.00 TV vodnik in panorame hrvaških turističnih središč 10.10 Američan, novozelandski film 11.40 Največje uspešnice Zadarfesta 12.40 Dok. oddaja 13.10 Vabilo 13.40 Trenutek spoznanja 14.05 Direkt 14.35 Planet glasba15.05 Cosi e la vita, italijanski film 16.40 TV koledar 16.50 Poročila za gluhe in naglušne 16.55 Pod po-večevalom 17.25 Pravica do rojstva 18.10 Panorame 18.45 Zvezdne steze 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 24 ur, nanizanka 20.50 Poročila 21.00 Tretji kamen od Sonca, nanizanka 21.30 Seks v mestu, nanizanka 22.00 Fargo, ameriški film 23.40 Zvezdne steze, nanizanka AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 7.50 Ponovitve 11.45 Otroški program 14.45 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Novice 16.00 Simpatije 16.50 Čarovnice 17.35 Novice 17.40 Šport: Alpsko smučanje, prenos 1. vožnje - veleslalom (m) 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.00 Novice 21.05 Šport: Alpsko smučanje, prenos 2. vožnje - veleslalom (m) 22.00 Terminator 2, ameriški film 0.15 Deep Core - zemlja gori, ameriški film 1.40 Zaklad morskih psov, ameriški film 3.10 Zadnji podvig, ameriški film 4.45 Past na reki, ameriški film 5.55 Pinkv in Brain AVSTRIJA 2 6.15 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremnska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Maščevanje Rožnatega panterja, angleški film 11.50 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Razprave med volitvami 13.45 Čas v sliki 14.00 TV kuhinja 14.25 Policijska inšpekcija 14.50 Naš Čarli, nanizanka 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva 21.20 Otto von Habs-burg - cesarski sin brez krone 22.10 Čas v slikah 22.35 Moderni časi 23.10 Komisar-ka, nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport 0.45 Veronika 1.05 Otto von Habsburg -cesarski sin brez krone 1.50 Modemi časi 2.25 Show Barbare Karlich 3.25 Pogledi od strani 3.30 Komisarka 4.20 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno: Gorenjec Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno -1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dr. Petek - Rak materničnega ustja, prof. dr. Božo Kralj 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku: Želodčne težave pri psih - mag. Marko Mali 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Minute za Obrtno zbornico Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 18.55 Današnja čma kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Aktualno: Veterinar na obisku - ponovitev 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna y 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Aktualno: Ponovitev Dr. Petek 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 - Minute za zdravje 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dan za zadetek 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Radio Pirat 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovoželo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Zmajčkov mozaik 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program SOBOTA, 23. NOVEMBRA 2002 DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ■ R KRANJ ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega -izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.05 Teletekst TV Slovenija 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik 8.35 Potovanje v Empuries, kratki igrani film za otroke 8.50 Arčibald, risana nanizanka 9.05 Male sive celice 9.55 Na liniji, oddaja za mlade 10.30 Kino Kekec: Prigode Toma Sawy- erja, ameriški film 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Študentska ulica, oddaja za študente 13.55 Hidak - mostovi 14.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 14.55 Steze slave, ameriški čb film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Alpe - Donava - Jadran 17.20 Ozare 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Vulkan pod ledom, danska dok. oddaja 18.15 Mumini, risana nanizanka 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 EUinmi 19.10 Sobotna tema 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Glasbena ogrlica 21.05 Naša družinica, angleška nanizanka 21.35 Parada plesa 21.55 Sicilija: Sončni otok, oddaja TV Koper - Capodistria 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Pod rušo, ameriška nadaljevanka 0.05 Škilavec, nemški film 1.35 Vulkan pod ledom, danska dok. oddaja 2.00 Alpe - Donava - Jadran 2.30 Ne zaljubi se, ko si že mrtev, ameriški film 4.40 Kvalifikacije za EP v košarki (m), Slovenija - Anglija, posnetek 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 TV prodaja 8.30 Hidak - mostovi 9.00 Rastignac, francoska nadaljevanka 9.45 Alica, mala mojstrica flamenka iz Španije, kratki igrani film za otroke 10.00 Velika otročaja, angleška nadaljevanka 10.25 Štafeta mladosti 11.15 Lokalne volitve: soočenje kandidatk za županjo Ljubljane 11.55 TV prodaja 12.25 Tisoč in ena noč, ameriška nadaljevanka 13.55 Umetnost violinske igre, francosko glasbena dok. oddaja 14.55 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek 15.50 Kvalifikacije za EP v košarki (m), prenos 17.50 Park City: SP v AS slalom (ž), prenos 1. vožnje 19.00 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek 20.50 Park City: SP v AS slalom (ž), prenos 2. vožnje 20.00 Čarovnije za vsak dan, ameriški film 21.45 Rastignac, francoska nadaljevanka 22.30 Sobotna noč 0.30 Videospotnice, ponovitev 10.20 TV prodaja 10.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 15.45 Film stoletja: Recept: umor, ameriški film 17.30 Xena, ameriška nanizanka 18.20 Herkul, ameriška nanizanka 19.10 Na sever, kanadska nanizanka 20.00 TV kriminalka: Šesti sin, ameriški film 21.45 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 22.40 Erotični izbor 3, ameriški film 0.20 Ekstra magazin, ponovitev 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa - Raja: 8.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 8.25 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 8.35 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.00 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Beli kit, sinhronizirani risani film 11.10 Mali helikopter, sinhronizirana risana serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Preverjeno, ponovitev 13.20 Smola pa taka, ameriška nanizanka 13.50 Zresni se že!, ameriška nanizanka 14.20 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 15.10 Poroka zmešnjav, nizozemski film 16.40 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Tri poštenjakinje, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Lep je biti milijonar, kviz 21.10 Filmski hit: Vročica, ameriški film 23.10 Nedolžna mladost, ameriški film 1.00 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Ac-tion Man, risanka 8.30 Risanke 9.00 Don Kihot, risani film 10.00 Črna puščica, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 Sijaj 16.00 Avtodrom 16.30 Dok. oddaja 17.00 SQ Jam 18.00 Čarovnik iz Oza, risanka 18.30 Rokometna mreža 19.00 Automobille 19.15 Risanka 19.30 Wai Lana joga 20.00 Policist s petelinjega vrha, nanizanka 21.00 Dorotej, zgodovinska drama 23.00 TV razglednica 23.30 Tvoj problem 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 17.00 Otroški program 17.30 Zelena bratovščina - oddaja o lovcih, oktober, 2002 18.30 Vračajmo naravi, da bomo živeli bolje, dok. film 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila, 1905 19.15 PTP -124, regijski obzornik 19.30 Veriga uspeha - gost Janez Pipan 19.55 GTV priporoča II 20.00 ALEN - sijaj mesečine, 3. del argentinske nanizanke 21.00 Z otvoritve 15. Čufarjevih dnevov 21.25 Učna pot ob Hublju 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1905 22.00 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi 22.30 The heritage factor, Dediščina, dok. film 23.00 V postelji s Sebastjanom - razvedrilna oddaja 23.30 OKS Iz olimpijskih krogov 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila, 1905 00.00 Vklop kanala SCT do 1.00 1.00 GTV jutri, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Video strani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV 18.13 Svečana otvoritev večnamenske dvorane v Šenčurju: Na meji razuma, ponovitev oddaje z vedeževalko Tanjo, voditeljica: Beti Valič 19.10 Gorski razgled: Kanin... 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.15 Z županom po Vodicah 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Veselo v jesen: Duplje, posnetek prireditve 22.25 Promocijski spot DTV 22.28 Oglasi 22.30 Pogovor: Tanja Zaje Zupan 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Kaj se dogaja z menoj? 11.05 Felicirv 12.00 Poročila 12.20 Biblija 13.30 Glas domovine 14.00 Fenomeni 14.30 Verska oddaja 15.30 Poročila 15.40 Veter v hrbet 16.30 Ciklus filmov' Olsenova tolpa" 18.10 Risanka 18.25 Hruške in jabolka 18.55 Animaniaki 19.30 Dnevnik 20.05 Bulworth, ameriški film 21.55 Pol ure turture 22.30 Poročila 22.45 Izven zemeljska rasa, ameriški film 0.15 Glasba hazarda, ameriški film 1.45 Nočni program 7.00 Otroški program 8.15 Kvader 9.00 Ponovitve 10.10 Smrtonosna napetost, mi-niserija 13.55 Hišni ljubljenčki 14.40 Potovanje v Vučjak 16.10 Melrose Place 17.00 Beverly Hills 17.50 Briljanten 18.40 Hit HTV 19.30 Kraljestvo divjine 20.00 Črno - belo v barvah 20.50 Poročila 20.55 riler 21.55 Lorna Doone, nanizanka 22.50 Red in zakonitosti, nanizanka AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 11.55 Drew Carey 12.20 Povsem mimo, povsem življenjsko 13.00 Življenje in jaz 13.25 Princ z Bel Aira 13.45 Nimaš pojma 14.10 Q3 Austria top 40 15.05 Simpatije 15.55 Raztresena Ally 16.40 Srček 17.30 Streetlive 17.45 Nogomet 18.00 SP v AS slalom (ž), prenos 1. vožnje 18.45 Nogomet 19.30 Cas v sliki in kultura 19.53 Vreme 19.55 Šport 20.15 Lepo je biti milijonar 21.00 SP v AS slalom (ž), prenos 2. vožnje 21.55 Dež za ubijanje, ameriški film23.30 Na robu horizonta, ameriški film 1.00 Terminator 2, ameriški film 3.10 03 Austria top 40 AVSTRIJA 2 4.20 Dobrodošla, Avstrija 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Povej z glasbo, nemški film 11.10 Ti-gerček išče tigrico, avstrijski film 12.40 Po-potniške zgodbe 13.00 Čas v sliki 13.10 Dunajska kri, avstrijski film 14.55 Brez kriminalke Mirni ne gre v posteljo, avstrijski film 16.10 Slikanica Avstrije 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Doživetje v Avstriji 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Belo - modre zgodbe 21.05 Rainhard Fendrich 22.25 Čas v sliki 22.30 Nora na življenje, nemški film 0.05 Čas sliki 0.10 Desiree, ameriški film 1.50 Pogldi od strani 1.55 Dežela in ljudje 2.25 Doživetje v Avstriji 3.00 Ljudski odvetnik 3.35 Potovanje v Tibet, dok. film 4.05 Nora na življenje, ponovitev filma SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kaj je letalo? 9.50 EPP 10.00 Gostja v programu Romana Krajnčan - pred podelitvijo 30. 11. 2002 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.20 Aktualno 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: Podarim dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice in pogled 14.40 Oglasi 14.45 Aktualno 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Oddaja o modi - ponovitev oddaje 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Ponovitev Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj - Koža se odzove na vse, kar nesemo v usta 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.05 Glasbena oddaja: Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 24. NOVEMBRA 2002 7.40 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živ žav: Čebelica Maja; Roli poli oli; Cof ko Cof, otroška oddaja 10.10 Promenadni koncert v spomin Bojanu Adamiču 10.40 Kongresni trg pripoveduje 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.15 Predmet poželenja 13.30 Kulinarika 14.00 Kultura bivanja 14.20 Avantura 15.10 Nedeljsko oko 15.15 Privlačna nasprotja 15.40 Kislo jabolko 15.55 Šport 16.00 Ravmonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Motoring / pop-oldne 17.00 Glasbeni dvoboj 17.15 Moj prvi / družabna kronika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Dans 19.05 Zrcalo tedna 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 V meni raste drevo, zgodba o zaščitniku gozdnega parka Sne-žak, dok. feljton 22.20 Poročila, Šport, Vreme 22.55 Sence in megla, ameriški čb film 0.20 Moška liga, angleška nanizanka 0.20 Pokvarjena dekleta, angleška nadaljevanka 1.40 Vsakdanjik in praznik 2.50 Liga prvakov v rokometu, Montpellier - Mobitel Prule 67, posnetek 4.05 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek 5.35 SP v AS, slalom (ž), posnetek 2. vožnje 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 10.15 TV prodaja 10.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.10 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka 11.55 Slovenski ljudski plesi 12.30 TV prodaja 13.00 Tisoč in ena noč, ameriška nadaljevanka 14.30 Umetnine violinske igre, dok. oddaja 15.55 SP v gimnastiki (m in ž), prenos 16.55 Liga prvakov v rokometu (m), Montpellier - Mobitel Prule 67, prenos 18.30 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek 20.00 SP v AS, slalom (m), posnetek 1. vožnje 20.50 Park City: SP v AS slalom (m), prenos 2. vožnje 21.45 Homo turisti-cus 22.05 Pokvarjena dekleta, angleška nadaljevanka 22.55 Slovenski sodobni koreografi 0.05 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.20 TV prodaja 10.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.00 Begunec, ameriška nanizanka 15.50 Film stoletja: Odkupnina za mrtveca, ameriški film 17.30 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 18.20 Melrose Race, ameriška nadaljevanka 19.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 20.00 Družinski film. Maska, amenški film 21.50 Odvetnik z ulice, ameriška nanizanka 22.45 Harrison Bergeron, ameriški film 0.30 Dannvjeve zvezde, ponovitev POPTV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa - Raja 8.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 8.25 Pujsek Zlatkom, sinhronizirana risana serija 8.35 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 9.05 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Beli kit, sinhonizirana risana serija 11.20 Šolska košarkarska liga 12.15 Trenja, ponovitev 13.25 Smola pa taka, ameriška nanizanka 13.55 Ponovno sedemnajst, film 15.40 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.30 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.25 Pritisk v kabini, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.25 Venerina delta 0.15 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Ac-tion Man, risani film 8.30 Risani film 9.30 Risani film 10.30 Risanke 11.00 Za vas in mesto 12.00 TV prodaja 12.30 Sijaj 13.00 koncert 14.30 TV prodaja 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.00 Don Kihot, risani .film 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 Dok. oddaja 18.00 Štiri tačke 18.30 TV razglednica 19.00 Policist s Petelinjega vrha, jugoslovanska nanizanka 20.00 Najina poroka 21.30 Knjiga 22.00 Tvoj problem 22.30 Automobille 23.00 TV prodaja 23.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I 9.15 Gorenjska TV poročila, 1905 9.30 PTP, gorenjski obzornik 124 9.45 Otroški in mladinski program 10.45 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 11.00 ALEN, sijaj mesečine, ponov. 3. dela 11.45 Župan pred kamero, Jože Bogataj 12.45 Po domače z Jožico Svete - iz arhiva GTV 13.30 SE.M., 10. povzetek-oddaja R Klanca 14.00 Iz olimpijski krogov - OKS 14.05 Predstavljamo vašo KS Rateče - Ranica 14.45 MPZ iz Oldhama, koncert, 2. del 15.15 Videostrani, GTV - panoramska kamera 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1905 19.00 Aktualno: Z gostom informativne oddaje 19.15 PTP, obzornik, 124 19.30 Iz arhiva Gorenjske televizije 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX, kont. razvedr. oddaja 21.00 V postelji s Sebastijanom 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1905 22.00 Petkov večer NZ glasbe z M. Grmovškom 23.00 ALEN, sijaj mesečine, 2. del ponovitev 24.00 GTV priporoča IV 00.05 Gorenjska TV poročila 1905 00.20 Vklop kanala SCT 1.20 Videostrani GTV, 24 urttx SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV 18.11 Mednarodni tedne družine v Vodicah 19.10 Dober večer sosed 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.11 Otvoritev čistilne naprave v Vodicah 20.25 Predstavitveni film občine Vodice 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.05 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Ansambel Slapovi 21.35 Vredno je stopiti noter: Mostovi na Slovenskem 22.00 Promocijski spot DTV 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.15 Usodni trenutek: Natalija Verboten 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05 KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 -ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.25 Frajerji, mladinski film 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.25 Rodovi zemlje 13.15 Mir in dobrota 13.45 TV razstava 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00Poročila 15.10 Oprah 16.00 To trapasto življenje 16.50 Hruške in jabolka 17.25 Živi zid 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Lepo je biti milijonar 21.10 Chico, drama 22.10 Glamour cafe 23.15 Poročila 23.25 S teboj ali brez tebe, angleški film 0.55 Nočni program 10.15 Biblija 10.30 Po Kristusovih stopinjah 11.00 Sveta maša 12.35 Xena 13.20 Pleme 14.10 Družinski vrtiljak 14.40 Opera box 16.55 Zgodba o možganih 17.45 Ljubezen v divjini, ameriški film 19.15 Risanka 19.30 Kraljestvo divjine 20.00 Preživetje: otoki zakladov 20.50 Poročila 21.00 Podelitev hrvaških igralskih nagrad 22.40 Dva preveč, komedija 0.35 Rubyji-na ameriška pita, ameriška serija AVSTRIJA 1 4.00 Simpatije 4.45 Povsem mimo, povsem življenjsko 5.30 Nimaš pojma 6.00 Otroški program 10.00 Trije amigosi, amer-ški film 11.30 Športni pregled 12.05 Moto-šport - magazin 12.35 Nogomet 13.10 Te-quila in Boneti 13.55 18 ur do večnosti, angleški film 16.15 Nogomet 17.50 SP v AS slalom (m), prenos 1. vožnje 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki in Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Načrtovalka porok, ameriški film 22.05 SP v AS slalom (m), posnetek 2. vožnje 22.50 Kraj zločina 0.20 Morilčeva senca, ameriški fim 1.50 Na robu horizonta, ameriški film 3.20 Deep Core 2000, ameriški film AVSTRIJA 2 5.35 Kuharsko popotovanje 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Jedi zzgodovino 9.30 Katoliška maša 10.15 Sočlovek in so-narava 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Kuharsko popotovanje 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.10 Univerzum 14.55 Geierwally, nemški film 16.25 Igra na srešo 16.50 Volitve v Avstriji 2002 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Volitve v Avstriji 2002 21.50 Volitve v Avstriji 2002 23.00 Akordi telesa 0.00 Tujska, avstrijski film 1.40 Teden kulture 2.10 Pogledi od strani 2.25 Univerzum 3.10 Dober dan, Koroška 3.40 Dober dan, Hrvati 4.10 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Gosta Korado in Brendi 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.20 Gost Zlat-ko Dobrič - pred koncertom 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.20 Skriti predmet 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.20 Današnja pravljica -Mesni godci 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Aktualno: Motorci 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.40 Oglasi, Makler 13.00 Aktualno: oddaja Moja prijateljica - knjiga 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Čestitke, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Letošnji nagrajenci Cufarjevih dnevov na Jesenicah 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ta teden na Radiu Triglav 22.40 Oglasi 23.30 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.10 Ženska duša 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 18.00 Uspešnice in novosti 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program barcaffe PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA 2002 6.05 6.25 6.30 6.40 7.00 9.00 9.05 9.20 9.35 10 05 10 30 11 00 13 00 13 20 15 25 15 55 16 30 16 50 17 05 17 40 18 30 18 45 19 00 19 05 19 20 19 30 20 00 20 55 21 25 22 00 22 50 23 05 23 30 0 25 0 50 1 20 1 40 2 00 3.15 4.15 Teletekst TV Slovenija EU in mi Sobotna tema Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Iz popotne torbe Marko, mavrična ribica, risana nanizanka Najdeni zaklad, reportaža o snemanju mladinskega celovečernega filma Prvaki divjine, francoska dok. serija Na vrtu, oddaja TV Maribor Tistega lepega popoldneva Poročila, Šport, Vreme Tistega lepega popoldneva Vulkan pod ledom, danska dok. oddaja Dober dan, Koroška Poročila, vreme, šport Radovedni Taček: Polž Pipsi, risana nanizanka Vem - veš Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka Danes Vaš kraj Vreme TV Dnevnik, Šport, Vreme Hujšajmo!, angleška nadaljevanka Svetovni izziv Opus Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme Knjiga brez mene Dosežki Vem - veš Opus Svetovni izzivi Parada plesa . Homo turisticus, ponovitev Studio City, ponovitev Končnica Šport 7.25 Teletekst TV Slovenije 8.00 TV prodaja 8.30 Sledi, odaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 9.05 Dobro jutro 11.30 TV Prodaja 12.00 Sloves, angleška dok. serija 12.50 Sobotna noč 15.00 Poslanske pobude in vprašanja, prenos iz DZ 18.00 Velika otročaja, angleška nadaljevanka 18.25 Jasno in glasno 19.15 Videospostnice 20.00 Končnica 21.05 Studio City 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija 22.50 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice, ponovitev 10.40 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, v živo 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonski risani film 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Patriotske igre, ameriški film 22.05 Dharma in Greg, ameriška nanizanka 22.35 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 23.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.35 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.20 Rdeče petke, erotična serija 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanja, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Športna scena 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV Prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Pod eno streho, slovenska nadaljevanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 22.45 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 23.40 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen, telenovela 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Alen, telenovela 15.50 Družinska TV prodaja 16.20 Anikino obdobje, ponovitev filma 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Mar-gueritte Vollant, kanadska nadaljevanka 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 V sedlu 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Videalisti 23.50 TV prodaja 0.20 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1906 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Na obisku v Idrijskem muzeju 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure z JANO, aktualni pogovori 20.30 Kronika XX. stoletja, 2. dokumentarna oddaja 21.20 S podelitve priznanja LCI, Janezu Bohoriču 21.40 GTV priporoča II! 21.45 Gorenjska TV poročila 1906 22.00 Adam in Eva za napako, oddaja TV Pike 23.00 Otvoritev 15. Cufarjevih dnevov 23.30 Iz olimpijskih krogov -OKS 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Go- renjska TV poročila 1906 00.00 Vklop kanala SCT 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV 18.13 E-regija 19.00 Utrip gospodarstva 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice -informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.11 Upokojenci Slovenije 20.20 Pogovor z Matilda Humar Brezavšček 21.00 Promocijski spot DTV 21.10 Čudež: človek 22.00 Promo spot 2*2.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.20 Razgledovanja 22.50 Glasbeni utrinki 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.35 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 15.10 Izobrževalni program 16.00 Poročila 16.05 Dogodivščine iz knjige vrlin 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Alpe - Donava - Jadran 18.20 Hrvaška kultuna dediščina 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Paralelni svet 20.45 Latinica 22.30 16. meridian 23.00 Znanost 0.05 Zahodno krilo, nanizanka 0.50 Nočni program AVSTRIJA 1 4.35 Specialisti 5.25 Korak za korakom 6.00 Otroški program 7.55 Hercules 8.35 Življenje in jaz 9.00 Raztresena Ally 9.40 Načrtovana poroka, ponovitev filma 11.20 Korak za korakom 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Newsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Lepo je biti milijonar 21.05 Srečka za milijon evrov, žreba-nje21.10 Starmanija - kvalifikacije 22.10 Nevvsflash 22.20 Starmanija - glasovanje 22.40 Odvečna prtljaga, ameriški film 0.15 Agencija, ameriška serija 0.50 Policaj iz El Camina 1.40 Magazin 25 2.05 Hard Rain, ameriški film 3.35 Zadnji beg, ameriški film AVSTRIJA 2 4.50 Ko se gremo kopat na enerile, nemški film 6.20 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.30 Kuharski magazin 9.55 Drzni in lepi 10.15 Dunajska kri, ponovitev filma 12.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Quinn 14.50 Nas Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.30 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth, nanizanka 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno srečanje 0.00 Čas v sliki 0.30 Chungking Express, hongkongški film 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kulturno srečanje, ponovitev 3.40 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Te denski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 LIT' 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big ban-govih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Večer Zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Aktualno 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec - Prehrana sladkornih bolnikov 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, Obvestila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Športni ponedeljek - pogovor 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Lokalne volitve 2002 -predstavitev 13.00 Aktualno: Ponedeljkov športni pregled 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: ponovitev Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec -prehrana sladkornih bolnikov 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: LAS Radovljica - ob mesecu boja proti odvisnostim 18.15 Glasbeni večer: Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.57 Današnja črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja -šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.20 Volitve 2002 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 17.00 Euro Nato kviz 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli- 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 26. NOVEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenije 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Radovedni Taček: Polž 9.20 Pipsi, risana nanizanka 9.40 Fliper in Lopatka, risana nanizanka 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente 10.35 Vem-veš 11.25 Obzorje duha 11.55 Hujšajmo!, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.10 Sprehod po slovenskih muzejih 14.40 Polnočni klub 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.50 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik 16.55 Sprehod v naravo 17.10 Knjiga brez mene 17.35 Orel in sfinga, francoska dok. oddaja 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija 18.40 Risanke 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.50 Konec nedolžnosti, nemška drama, 2/2 0.25 Orel in sfinga, ponovitev 1.15 Zakladi sveta, nemška dok. serija 1.30 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja 2.20 Aktualno 3.15 Mary Tvler Moore, ponovitev 3.40 Konec nedolžnosti, nemška drama, 2/2 5.35 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.30 Dober dan, Koroška 9.05 Dobro jutro 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 12.00 TV prodaja 12.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.40 TV Prodaja 15.10 Studio City 16.05 Končnica 17.05 Mary Ty-lor Moore, ameriška nanizanka 17.45 Blues poročnih zvonov, ameriški film 19.20 Videospotnice 20.10 Normal, Ohio, ameriška nanizanka 20.35 Milano: Liga prvakov v nogometu, prenos 22.35 Kravji blues, ameriški film 0.05 Videospotnice, ponovitev 10.50 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Na sever, kanadska nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dragon Bali, japonski risani film 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Akcija: Popolni pobeg, ameriški film 21.40 Dharma in Greg, ameriška nanizanka 22.10 Ned in Stacev, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Pod eno streho, ponovitev nadaljevanke 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV Prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno 21.00 Resnična zgodba: Sumljiva bolezen, ameriški film 22.40 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska T V prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen, ponovitev 12.50 Margueritte Vollante, ponovitev 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Alen 15.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 17.20 Dok oddaja 17.50 V sedlu 18.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 SQ jam Show 21.00 Rokometna mreža 21.30 Av-todrom 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Vi dealisti 23.50 Automobille 0.05 TV Prodaja 0.35 Videostrani ... 24 ui infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 190/ 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 Zeleni vodnik, oddaja o hortikultun 19.45 Ko ramena zaječijo, dok. film 19.55 GTV priporoča II 20.00 Tedenski utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vašo KS Duplica pri Kamniku 21.00 Znani neznani obrazi - Gašper Bernik 21.30 OKS -iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1907 22.00 The Citv - heart of nation - Mesto, srce naroda, dok film 22.30 Pol ure z Jano - pon. poned. oddaje 23.00 Veriga uspeha, vodi Ajša Šunjič 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1907 00.00 Vklop kanala SCT 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV - mozaik aktualnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega večernega sporeda 18.13 Viva turistika 19.00 Zamejci 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.11 Praznik občine Vodice 2002 s podelitivjo priznanj 20.40 Osteoporoza 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Klub Gorenjskih poslancev v Loški Kašči - tema: ceste, stanovanja 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.20 Pop ročk svet 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Nindža želve 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Govorilo o zdravju 18.20 Po sledeh preteklosti 18.50 Vem, a veš 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Globalna vas 20.35 Internacional 21.05 Forum 22.30 16. meridian 23.00 Mestni ritem 23.30 Praksa, nanizanka 0.15 Nočni program AVSTRIJA 1 5.10 Simpatije 6.00 Otroški program 8.05 Sam svoj mojster 8.30 Superman 9.10 Glavca 9.35 18 ur do večnosti, ponovitev ameriškega filma 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Newsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Posebna enota iz Kitzbuhla, nanizanka 21.00 Newsflash 21.15 Smrtonosni trikotnik, nemški film 22.45 Seks v mestu 23.15 Nogomet 0.15 Sopranovi 1.10 Magazin 25 1.35 Trije ami-gosi, ameriški film 3.10 Chungking Ex-press, ponovitev filma 4.50 Simpatije AVSTRIJA 2 5.10 Dr. Ouinn 6.00 Videstrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.55 Policijska inšpekcija 10.20 Brez kriminalke Mirni ne gre v posteljo, ponovitev filma 11.40 Pogled od strani 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 €CO 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.35 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Veronikine skušnjave 0.50 Poročilo 1.35 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 2.35 Pogledi od strani 2.40 Univerzum 3.35 Po dolgem in počez SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.20 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Re-lax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdavje -tema: Gripa 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.45 Izgubljeni, najdeni predmeti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Z Arturjem Sternom skozi igre življenja 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.20 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Energetski nasvet 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Bio Magi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Oddaja za upokojence - gost Jože Bregant, ZPIZ, enota Jesenice 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno: volitve 2002 - drugi krog - soočenje kandidatov za župana iz občine Bled 15.25 Radio v prihodnjih dneh 5.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.15 Obvestila 18.30 Aktualno: 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Lestvica izpod Triglava 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni progam do 24.00 SREDA, 27. NOVEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik 9.10 Risanka 9.15 Grdi raček Tine 9.40 Sprehodi v naravo 10.00 Knjiga brez mene 10.20 Sprehod po slovenskih muzejih 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija 11.05 Orel in sfinga, francoska dok. oddaja 11.55 Skrivnost, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Opus 13.40 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja 14.30 Svetovni izzivi 15.00 Aktualno 15.55 Hidak - mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.2 5 Oddaja za otroke 17.50 Divja Indonezija, angleška poljud- noznastvena serija 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Klic dobrote, prenos iz Celja 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.55 Kontrapunkt 23.55 Ravelovo trpljenje, kanadski glasbeni film 0.55 Divja Indonezija, angleška poljudnoznanstvena oddaja 1.45 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 2.10 Fanta od fare, nemški film 4.05 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.30 Hidak - mostovi 9.05 Dobro jutro 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 12.00 TV prodaja 12.30 Videostrani - Vremenska panorama 15.40 TV prodaja 16.10 Slovenski ljudski plesi 16.45 Homo Turisticus 17.10 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 17.45 Maribor: Kvalifikacije za EP v košarki (m), Slovenija - Rusija, prenos 20.00 Športna sreda: Liga prvakov v nogometu 0.00 Videospotnice 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.30 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno -9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 R G Lova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Osir 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 POP starinarnica 19.00 Študentska ura FDV 20.00 Horoskop 20.30 SMS tema KANALA 10.40 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, posnetek 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija I 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Svilene sence, ameriška nanizanka 21.00 Ekstra magazin 21.50 Dharma in Greg, ameriška nanizanka 22.20 Ned in Stacev, ameriška nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.20 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.10 Rdeče petke, erotična serija R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV: mozaik aktualnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega sporeda 18.13 Rola se mi brez alkohola 19.00 Kmetijska oddaja 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkvo v regiji 20.11 Gasilski mnobogoj v Vodicah 20.40 Ureditveni načrt širitve gramoznice Reteče 20.45 Projektni teden Burja 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Odprta tema 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.05 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.08 Otvoritev čistilne naprave v Vodicah 22.10 Vrisk z dežele: oddaja za ljubitelje domače glasbe z Anđelkom Vahtaričem 23.10 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Duhovni izziv 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Podjetniški svet 18.20 Usode 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Znamenja časa, kontaktna oddaja 21.00 Popolni svet 21.30 Kult22.30 16. meridian 23.00 Poslovni klub 23.30 Čas je za jazz 0.30 Urgenca, nanizanka 1.15 Nočni program Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: Veseli december - gosta v studiu 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjh kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.15 Gremo v Ufe 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Mladi nadarjeni obetavni 20.00 Posebna z Igorjem 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Preverjeno 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV Prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehika nanizanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Družinsko okno, ameriški film 21.40 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.30 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 23.20 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 VVai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avto-drom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen 12.50 TV prodaja 13.20 Avtodrom 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Alen 15.50 Knjiga 16.20 Automobille 16.30 Smrtonosni dolg, ameriški film 18.20 Rokometna mreža 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Moč polnega življenja 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Ekskluzivni magazin 23.45 Videalisti 0.15 TV prodaja 0.45 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1908 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 OKS, iz olimpijskih krogov 19.20 S podelitve priznanja LCI, Janezu Bohoriču 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan v studiu GTV - Tomaž Štebe, Mengeš 21.00 Gorenjske grče - Jože Eržen 21.30 Iz olimpijskih krogov OKS 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1908 22.00 Predstavljamo vašo KS Duplica pri Kamniku 22.45 Popotovanja, Costa Rica, 1. del 23.10 Vroča kolesa, oddaja o avto športu 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1908 00.00 Vklop kanala SCT 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO- AVSTRIJA 1 5.35 Veronikine skušnjave 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Superman 9.30 Glavca 9.55 Veselo ločena, ponovitev filma 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 22.50 Nogomet 23.30 Bolnišnica v strahu, film 1.05 Magazin 25 1.30 Carrie, ameriški film 3.05 Smrtonosni morski psi napadejo, ameriški film 4.3 5 Faktor X AVSTRIJA 2 4.20 Dobrodošla, Avstrija 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Geiervvallv, ponovitev filma 11.45 Vreme 11.55 Čas v sliki 12.00 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 1 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 22.00 Čas v sliki 22.30 Svetovno poročilo 23.15 Dokumenti 0.00 Čas v sliki 0.30 Apropos 1.00 Veronikine skušnjave 0.50 Oddaja Barbare Karlich 1.20 Na prizorišču 2.50 Pogledi od strani 2.55 Help TV SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Žebljico na glavico 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 16.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6:30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno - Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Skupaj na Triglavu - Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija formule 1 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva - kontaktna oddaja 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: ponovitev Motorci 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno: Volitve 2002 - soočenje kandidatov za župana občine Kranjska Gora 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19.00 Misli iz biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba - ponovitev 19.40 Oglasi 20.00 Aktualno 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.15 Ponovitev: Zdravnikov nasvet 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev oddaje tega dne-Zlata kočija... 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.15 Svetovni dan hrane 12.00 Kličemo London - BBC 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.30 Play off 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes... 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.20 Volitve 2002 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Beseda opozicije 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 28. NOVEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Pod klobukom 9.40 Zgodbe iz školjke 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Alpe - Donava - Jadran 11.05 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.40 Parada plesa 14.00 Cikcak 14.20 Glasbena ogrlica 15.25 V meni raste drevo, dok. feljton 15.55 Hidak - Mostovi 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.50 Enajsat šola, oddaja za radovedneže 17.20 Deček s kačo in grad iz peska, kratki igrani film za otroke 17.50 Dosežki 18.10 Modro 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 City Folk: ljudje evropskih mest: Nurnberg 23.25 Režiserji, angleška dok. oddaja 0.30 Modro 1.00 Osmi dan 1.30 Tednik 2.25 Prvi in drugi 2.45 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 3.10 Mesto, egipčanski film 5.20 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.30 Hidak - Mostovi 9.05 Dobro jutro 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 12.00 TV Prodaja 12.30 Videostrani - Vremenska panorama 16.35 TV prodaja 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 17.40 Zelena goščava, nemški film 19.15 Videospotnice 20.00 En svet - eno upanje, posnetek 22.00 Poseben pogled: Prodajalka oreščkov, tajvanski film 23.45 Videospotnice KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Krimić: Slab dan v naši četrti, ameriški film 21.40 Dharma in Greg, ameriška nanizanka 22.10 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.00 Rdeče petke, erotična serija 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Lepo je biti milijonar, ponovitev kviza 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Volitve 2002, soočenje predsedniških kandidatov 21.15 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.45 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.15 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.10 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 VVai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Aien 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Najina poroka 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanje z Janfnom 21.00 Emillie, nadaljevanka 22.00 Dok. oddaja 22.30 Don sergio-vi, razvedrilna oddaja 23.30 Videalisti 0.15 TV Prodaja 0.45 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1909 19.00 Aktualno: z gostom informativne oddaje 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi 19.55 GTV priporoča II 20.00 ALEN, sijaj mesečine, 4. del 21.00 Skrbimo za zdravje - kontaktna oddaja z zdravnikovimi nasveti, tel. 04/233 11 56 21.40 GTV Priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1909 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič - kontaktna oddaja 23.00 Predstavljamo vašo KS Duplica pri Kamniku 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1909 00.00 Vklop SCT 01.00 GTV jutn, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO- NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV: Mozaik aktualnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega večernega sporeda 18.13 Slovenija v tesnem objemu zahodnih sosedov 19.00 Razgledovanja: Novigrad 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice -infor. pregled dogodkov v regiji 20.20 Sto let zadnjega taljenja plavža v Železnikih 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Pogovor z ... Miloš Volarič 22.00 Promocijski spot DTV 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.11 Predstavitveni film občine Vodice 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SEM. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Coco BiH 16.20 Mojster Miha 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 SOS, dok. oddaja 18.20 Povabilo 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepo je biti milijonar 21.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 22.00 Heureka 22.30 16. Meridian 23.00 Transfer 23.45 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 0.30 Na zdravje, nanizanka 0.55 Med ljubeznijo in sovraštvom, komedija 2.40 Nočni program AVSTRIJA 1 5.35 Veronikine skušnjave 6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Superman 9.25 Glavca 9.50 Smrtonosni trikotnik, ponovitev filma 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 14.45 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Nevvsflash 17.40 SP v As, veleslalom (Ž), 1. vožnja 19.30 Čas v sliki in kultura 19.54 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 22.50 de Luca 23.20 VVickie, Slime in Paiper XL 23.45 Oddaja brez imena 0.10 Kuhinja do nazga 0.40 Da ali G. Shovv 1.05 magazin 25 1.30 Marlovve - Tretji v zaledju, ameriški film 3.05 Spletkarji, ponovitev ameriškega filma 4.45 Simpatije AVSTRIJA 2 4.35 Dobrodošla, Avstrija 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.55 Policijska inšpekcija 10.15 Srečno dekle, ameriški film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Modem Times 12.30 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Bar-bae Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 €CO 0.00 Čas v sliki 0.30 Veronikine skušnjave 0.50 Univerzum 1.35 Oddaja Barbare Karlich 2.35 Pogledi od strani 2.40 €CO 3.05 Dežela in ljudje 3.35 Vera SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan mestne občine Kranj 9.50 EPP 10.00 No- vice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Stražišče in strašani (predstavitev zbornika o 1000 letnice Stražišča) 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Čez pregrade do Mer-kurjeve nagrade 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.05 EPP 18.10 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 24.00 Skupni nočni program KINO Petek, 22. novembra R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 0.15 Zdravniška ordinacija z gostjo Petro Rupar - o zdravstvenih težavah v jesensko-zimskem času 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6:30 Novice 6:40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno: Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7:20 Popevka tedna 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8:15 Obvestila 8:30 Novice 8:40 Oglasi 9.00 Aktualno: Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Aktualno: Jutranja uganka - kontaktna oddaja 9:40 Oglasi 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10:40 Oglasi 11:00 Aktualno : oddaja o kulturi - Mavrica 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13.00 Aktualno: volitve 2002 - soočenje kandidatov za župana občine Radovljica 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 Voščila, obvestila 14:30 Novice 14:40 OGLASI 14.50 Aktualno: Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15:30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Aktualno: Obrtna zbornica Jesenice 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19:15 Voščila, obvestila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Glasbeni večer: zimzeleni večer z Dragom Arijanijem 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21:00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečk do volana 19.15 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 10.00 Kam danes 12.00 BBC novice 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1 Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program CENTER druž. kom. BOŽIČEK 2 ob 16. uri, amer. psih. trii. ZNAMENJA ob 18. in 22. uri, anlg. vojna črna kom. DR. STRANGELOVE ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. NAKUOČNI MILIJONAR ob 17. uri, angl. vojna črna kom. DR. STRANGELOVE ob 19. uri, amer. akcij. trii. NEVARNA SMER ob 21 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer sitilj. DOVOLJ Ml JE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA vojna drama BIU SMO VOJAKI ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE ris. SPIRTI - DIVJI ŽREBEC ob 18. uri, amer. trii. RDEČI ZMAJ ob 20. uri Sobota, 23. novembra CENTER druž. kom. BOŽIČEK 2 ob 17. uri, amer. spih. trii. ZNAMENJA ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. NAKLJUČNI MILIJONAR ob 16. uri, amer. akcij. trii. NEVARNA SMER ob 18. in 22. uri, angl. vojna črna kom. DR. STRANGELOVE ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. Špirit: DIVJI ŽREBEC ob 16. uri, amer. srhlj. DOVOLJ Ml JE ob 18. uri, akcij. trii. KDO JE BOURNE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA akcij, film ZMAJEV POUUB ob 18. uri, vojna drama BIU SMO VOJAKI ob 20. uri ŽIRI amer. ris. ŠPIRIT: DIVJI ŽREBEC ob 18. uri, amer. kom. NAKLJUČNI MILIJONAR ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE ris. DIVJI ŽREBEC ob 18. uri, amer. trii. RDEČI ZMAJ ob 20. uri NEVARNA SMER ob 16., 20. in 22. uri, amer. kom. NAKLJUČNI MILIJONAR ob 18. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. Špirit: DIVJI ŽREBEC ob 16. uri, akcij, trii. KDO JE BOURNE ob 18. uri, amer. srhlj. DOVOLJ Ml JE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA akcij, film ZMAJEV POLJUB ob 18. uri, vojna drama BIU SMO VOJAKI ob 20. uri ŽIRI amer. ris. ŠPIRIT: DIVJI ŽREBEC ob 17. uri, amer. kom. NAKLJUČNI MILIJONAR ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE ris. DIVJI ŽREBEC ob 18. uri, amer. trii. RDEČI ZMAJ ob 20. uri Ponedeljek, 25. novembra_ CENTER amer. akcij. trii. NEVARNA SMER ob 17.30 uri, PREDAVANJE VIDE ŽABOT ob 20. uri STORŽIČ amer. druž. kom. BOŽIČEK 2 ob 17. in 19. uri, amer. psih. trii. ZNAMENJA ob 21. uri ŽELEZAR JESENICE amer. film 40 DNI 40 NOČI ob 18. uri Torek, 26. novembra_ CENTER amer. akcij. trii. NEVARNA SMER ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. druž. kom. BOŽIČEK 2 ob 17. in 19. uri, amer. kom. NAKLJUČNI MILIJONAR ob 21. uri ŠKOFJA LOKA psih. trii. ZNAMENJA ob 20. uri Sreda, 27. novembra______ CENTER amer. druž. kom. BOŽIČEK 2 ob 16. uri, amer. akcij, trii. NEVARNA SMER ob 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA mlad. film POZABLJENI ZAKLAD ob 18. uri, amer. srhlj. RDEČI ZMAJ ob 20. uri Nedelja, 24. novembra CENTER druž. kom. BOŽIČEK 2 ob 15. in 17. uri, amer. psih. trii. ZNAMENJA ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. trii. Četrtek, 28. novembra ŠKOFJA LOKA akcij, film YAMAKASI ob 20. uri KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Mimogrede bodo tu prazniki in na mizo bomo morali postaviti kaj posebnega, boljšega. Tokrat vam ponujam nekaj receptov iz stare evropske meščanske kuhinje, ki jih boste morda preskusili in če vam bodo všeč, osvojili tudi za kdaj pozneje. Tokrat so taki recepti za juho, vestfalske zarebrnice in pečene banane. Sladico za nedeljsko popoldne pa boste morali pripraviti že med tednom, kajti ta se ne peče, temveč le suši in to traja kar nekaj dni, ko pa te energije polne ježke spravite na suho, bodo obstali dolgo za razne priložnosti. Torej, to nedeljo naj bi bila na mizi goveja juha z jetrnim rižem. nadevane svinjske zarebrnice po vestfalsko, pire krompir, zelena ali zelnata solata s fižolom in pečene banane. Sladica za nedeljsko popoldne: kosmičevi sadni ježki Goveja juha z jetrnim rižem Potrebujemo: 60 g masla, 20 dag nastrganih govejih jeter, 3 jajca, 1 namočeno in ožeto žemljo, 50 g belih drobtin (najbolje iz suhih žemljic), dober ščepec suhega majarona ali 3 do 5 g svežega, sol, poper, goveja juha. Maslo penasto urnešamo, primešamo nastrgana goveja jetra. jajca, ožeto žemljo, drobtine, ma-jaron, sol in poper. Zmes dobro premešamo, nato pa jo skozi cedilo pretlačimo v močno vrelo slano vodo in tako dobljene jetrne rižke kuhamo 10 do 15 minut, dokler ne priplavajo na površje. Nato jih s penovko poberemo, jih odcedimo in jih na mizo ponudimo v krepki mesni juhi. Pa še to: Vode, v kateri smo kuhali to jetrno jušno zakuho, ne za-vrzimo. Uporabna bo še za kakšno zelenjavno juho. Nadevane svinjske zarebrnice po vestfalsko Potrebujemo po 1 do 2 zarebr-nici na osebo (glede na velikost), 2 do 3 sočna kiselkasta jabolka, suhe slive brez koščic, za oreh masla, naribana limonina lupi-nica, 1 žlica ruma, malo drobtin iz bele žemljice, sol, poper, malo juhice. Najbolje je. da nam mesar iz lepega večjega kosa svežega svinjskega kareja izloči vse kosti in rebra. Jabolka operemo, /režemo na krhlje, jih očistimo pcščišč, nato pa zmešamo z dobrimi suhimi češpljami, ki smo jih prej malce podušili na maslu, primešamo malo naribane limonine lupinice, žlico ruma in nekaj žemeljnih drobtin. To zmes dobro premešamo in nadevamo v osoljeni in po-poprani kare brez kosti. Odprtine vse zašijemo. Kare najprej z vseh strani lepo rjavo opečemo, nato pa ga damo v pečico, da se počasi speče do konca. Od časa do časa ga malo polijemo s tekočino, ki se nabira v pekaču. Ce je suho. prili-vamo v pekač po žlicah juho. Ko je pečen, ga razrežemo na kar najlepše kose in malce prelijemo s sokom, ki seje nabral v pekaču. Najboljša priloga je dober pire krompir, ki smo ga pripravili tako, da smo slanim skuhanim krompirjevim koščkom, potem ko smo jih odlili, dodali malo vročega mleka, malo masla in malo smetane, lahko tudi malo olja in dobro penasto zmešali. Zraven ponudimo še zeleno ali zelnato solato s fižolom ali solato, ki jo pač imate najraje. Sladica za nedeljsko popoldne Kosmičevi sadni ježki Tako pripravljeno pecivo izredno cenijo vegetarijanci in vsi tisti, ki imajo radi kar najbolj naravno hrano. Okusno je, brez sladkorja in jajc in ne nazadnje, ni pečeno, temveč sušeno, hkrati pa energetsko polno. Potrebujemo 30 do 40 dag kos-mičev, 20 do 25 suhih srednje velikih fig, 20 do 25 suhih marelic, 15 dag rozin, po 8 do 10 dag orehov, lešnikov, mandljev, sok in lupini«.a 1 velike limone. Fige očistimo, zalijemo /. vodo, tako da so vse prekrite, jih nama kamo čez noč, da se povsem /mehčajo, nato pa odlijemo in s to vodo prelijemo kosmiče, ki smo jih poprej malce /drobili v mešalcu, in pustimo nekaj ur, da se dobro navlažijo. Medtem pripravimo suho sadje. Suhe marelice / nožem narežemo na male koščke. Orehe, lešnike in mandlje ra/re žemo na drobno ali /drobimo v mešalcu, vendar tako, da bodo ostali še grobi delci. V mešalcu na drobno /drobimo tudi ra/mo čene fige. V namočene kosmiče /daj zamešamo zdrobljene fige, narezane marelice, zdrobljene ali /rezane orehe, mandlje in lešnike. Rozine preberemo, pustimo cele in jih tudi dodamo kosmičem. Limono najprej oribamo in nato ožmemo. Ves sok zlijemo v mnso in malo naribane limonine lupim ce. Vse skupaj zdaj dobro preme- šamo, pokrijemo (najbolje, da maso pripravljamo v plastični posodi, ki se da pokriti) in damo za kakšne pol dne v hladilnik, da se sestavine dobro prepojijo. Masa mora biti kar najbolj suha. zato ne dodajajte nobenih drugih tekočin. Pekač obložimo s papirjem za peko in nanj z žlico nanašamo kupčke tako pripravljene kosmi-čeve mase s suhim sadjem. Ne jih oblikovati v kroglice ali kako drugače. Najlepše in najhitreje se bodo ti kupčki posušili, če jih ne bomo oblikovali in stiskali in bodo kar lepo ra/ščeperjeni, kol bodo pač padli / /lice. Kako jih sušiti? Če imate kmečko peč ali kamin, je seveda to najbolj preprosto sušenje. Sicer si moramo pomagati s pečico ali z radiatorjem. V pečici jih sušimo na pri -hli/no 50 stopinjah C, vendar še najlepše se posušijo na radiator jih. Ce imate kakšno mrežico, položite jo na radiator, nanjo papir s kosmičevimi ježki in v dveh dneh bodo suhi. Vendar takoj jih nc smete zapreti v škatlo, raje jih spravite v papirnato vrečko, kjer se bodo počasi še sušili naprej. Ko bodo res povsem suhi, jih zaprite v kovinsko škatlo in spravite /a kri/ne čase, ko boste potrebovali veliko energije: /a težak vzpon v hribe, /a dolg pohod, /a naporno potovanje v tujino, kjer je hrana vprašljiva in podobno. No, pa h kavici jih tudi lahki) pO-stie/ete. Sušeni piškoti iz kosmičev in suhega sadja. Lasersko zdravljenje sprememb na koži Klinični center ima najsodobneje opremljen laserski center za zdravljenje v estetski kirurgiji, ki je trenutno v slovenskih bolnišnicah edini. Nova laserja omogočata zdravljenje žilnih sprememb kože, glajenje gub ter odstranjevanje brazgotin, ognjenih znamenj in nekaterih benignih kožnih tumorjev. Ljubljana - Ste se rodili z ognjenim znamenjem in se sprijaznili z mislijo, da ni pomoči in bo vedno tako? Ali pa vas motijo razširjene žile, znamenja in prekomerna poraščenost? Uporaba laserja v medicini prinaša novo upanje ter učinkovito in skoraj neboleče zdravljenje. Minuli teden so na kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in opekline ljubljanskega kliničnega centra (KC) dobili najsodobneje opremljen laserski center za zdravljenje v estetski kirurgiji, ki ga je opremilo podjetje Fotona, vodilni proizvajalec laserskih medicinskih naprav. Asist. dr. Uroš Ahčan, dr. med. Nakup opreme, ki je stala 20 milijonov tolarjev, je sofinanciralo tudi Ministrstvo za gospodarstvo, KC pa je trenutno edina slovenska bolnišnica s sodobno urejenim laserskim centrom. Slednji omogoča zdravljenje kožnih in žilnih sprememb ter estetsko kirurgijo. Laser se v medicini uporablja od 60. let naprej, s tehnološkim razvojem pa so naprave postale varnejše, učinkovitejše, stranski učinki pa redkejši. Laser je angleška kratica za Light Amplification by the Stimulated Emission of Radiation in pomeni okrepitev svetlobe s stimuliranjem sevanja iz določenih materialov. Laserji se razlikujejo glede na valovno dolžino, v dermatologiji pa se uporabljajo tisti, katerih svetloba se absorbira v kožnih pigmentih, priveskih in drobnih kožnih žilah. Učinkujejo na želeno kožno nepravilnost in ob tem minimalno poškodujejo zdravo kožo. Na ljubljanskem kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in opekline uporabljajo laserja Nd:YAG in KTP, ki sta združena v enem aparatu in sta primerna za odstranjevanje žilnih in pigmentnih kožnih tvorb, tetovaž, nezaželenih dlak in za neablativno pomlajevanje, ter laser EnJAG, ki je primeren za glajenje gub okoli oči in ust, starostnih sprememb na koži, brazgotin, nekaterih benignih kožnih tumorjev in v kombinaciji s kirurškim zdravljenjem tudi za pomlajevanje. Asistent doktor Uroš Ahčan, doktor medicine, specialist kirurg s kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline KC v Ljubljani ter član ASLMS (American Societv for Laser Medicine and Surgery). je povedal, daje lasersko zdravljenje na omenjenem oddelku zelo dobrodošla dopolnitev dosedanjih metod zdravljenja (kemičnega lupljenja, dermabra-zije - mehanskega odstranjevanja plasti kože, kirurškega ter injeci-ranja botulin toksina in kortiko-steroidov). "Pri zdravljenju z laserjem je pomembno, da vsako tvorbo pred posegom oceni izkušen zdravnik specialist dermatolog in se v primeru dvoma o be-nignosti odloči za ustrezno zdravljenje, klasično operacijo in histološko preiskavo izrezanega tkiva. Delo z laserjem se nekaterim zdi zelo preprosto, zadnje čase laser uporabljajo tudi v kozmetičnih salonih, vendar je treba temeljito pregledati kožno nepravilnost ter tip kože, poleg tega moramo paci- Z laserjem uspešno zdravijo kožne spremembe in je učinkovit tudi v estetski kirurgiji. entu predstaviti realne možnosti zdravljenja, ne pa obljubljati čudežev. Znati moramo razlikovati maligne in benigne tumorje, biti sposobni poskrbeti za zaplete, poznati opeklinske rane in faze celjenja," je dodal dr. Ahčan. Malignih tumorjev z laserjem ne odstra- njujejo, pri odstranjevanju dlak pa je pomembno, da se vsaj 6 tednov pred laserskim posegom in 4 tedne po njem ne izpostavljamo soncu, koža ne sme biti poškodovana ali vneta, odstranjevanje je najučinkovitejše pri temnih dlakah na svetli koži, pri sivih dlakah laser ni učinkovit, poleg tega pa so boljši rezultati pri belcih kot pri črncih. Laser povzroči začasno prekinitev rasti dlak inje običajno potrebnih vsaj pet ponovitev, pri razširjenih žilicah rja vsaj dve ponovitvi. Po posegu ostanejo le drobne opeklinske ranice, ki po enem tednu povsem izginejo. Laserski center poskusno deluje od konca lanskega leta in v tem času so lasersko zdravili 150 pacientov, med njimi je bilo največ žilnih motenj in benignih kožnih tumorjev, letno pa na kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in opekline kirurško odstranijo okoli 11.000 kožnih tumorjev, zadnje čase je tudi vse več primerov odstranjevanja obraznih gub, letno več deset, ki jih bodo sedaj lahko odstranjevali tudi lasersko ali kombinirano z injeciranjem botulin toksina. Laserski poseg pri žilnih težavah lahko opravite z napotnico, estetski posegi pa so sa-moplačniški. "Laserjev smo še posebej veseli za zdravljenje žilnih sprememb v koži in možnosti, ki jih nudijo pri odstranjevanju ognjenih znamenj (kjer je lahko obarvan večji del obraza), saj so se doslej pacienti lahko zdravili le v tujini, poleg tega je novi laserski center namenjen tudi raziskovalni dejavnosti in seznanjanju študentov medicine z najrazvitejšo tehnološko opremo, skupaj s strokovnjaki Fotone pa si prizadevamo, da bi postal mednarodno uveljavljen center." Renata Škrjanc, foto: R. Š. Svetovni dan bolezni, ki jemlje dih Ljubljana - Minulo sredo, 20. novembra, je bil prvi svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ene najbolj množičnih kroničnih bolezni respiratornih organov. Pogostejša je razvitih deželah sveta, kjer število obolelih zelo narašča. Združenje GOLD - Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease (Globalna iniciativa za kronično obstruktivno pljučno bolezen) javnost seznanja z boleznijo in si prizadeva za zmanjšanje števila novo obolelih in čim hitrejše odkrivanje obolelih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB trenutno peta najpogostejša bolezen na svetu in četrta po številu smrti, do leta 2020 pa naj bi postala celo tretji najpogostejši vzrok smrti. Zaradi te pljučne bolezni vsako leto po svetu umre več kot 2.5 milijona ljudi, v Sloveniji je smrtnih primerov okoli 700. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, zato je eden od pomembnih preventivnih korakov odvajanje od kajenja, poleg tega na razvoj bolezni vplivata tudi izpostavljenost prašnim delcem pri delu in pomanjkanje encima antitripsina. KOPB je posledica kroničnega vnetja (bronhitisa), zožitve in zapore dihalnih poti, mukociliarne disfunkcije ter strukturalnih sprememb dihalnih poti. Našteto prispeva k spremembam v pljučni funkciji in njenemu poslabšanju, kar vpliva na kakovost življenja in na krajšo življenjsko dobo. Bolezen je počasi napredujoča, zato se je bolnik praviloma zave šele tedaj, ko njenega napredovanja ni mogoče več ustaviti. Znaki bolezni so dolgoletni kašelj, izkašljevanje in naduha ob telesnih obremenitvah. Po besedah prof. dr. Stanislava Suškoviča je v Sloveniji letno od 3 do 4 tisoč hospitalizacij, kar predstavlja tudi velik strošek za zdravstvo, zato sta še toliko pomembnejša njeno zgodnje odkrivanje in opustitev kajenja. Na voljo je tudi nenikotinsko zdravilo bupropion za odvajanje od kajenja, ki ga lahko dobite le na zdravniški recept. Renata Škrjanc Dobrodelnost jim je življenjski slog V akciji revije Naša žena so letos znova razglasili Ljudi odprtih rok. Darovalka leta je Ifigenija Zagoričnik Simonovič, dobrotnica leta Silva Papež, izjemna osebnost Sladžan Umjenovič, dobri človek pa Gabrijel Brezovar. Ljubljana - Deveto leto zapored je že revija Naša žena skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in ob častnem pokroviteljstvu soproge predsednika države Štefke Kučan pripravila prireditev ob zaključku akcije Ljudje odprtih rok. Doslej so s priznanji za dobra dela javnosti predstavili že okoli 280 posameznic, posameznikov in skupin, ki so se izkazali s kakim človekoljubnim dejanjem. Letošnjih ljudi odprtih rok je 25. Namen akcije je. da plemeniti ljudje, ki jim je dobrodelnost življenjski slog, ne bi ostali poznani le v krogu podobno mislečih, zato jih Naša žena vsako leto z. veseljem predstavi javnosti. Med 25 ljudmi odprtih rok pa je tudi letos razglasila Štiri posebne ljudi, ki so se letos s svojimi dobrimi dejanji še posebej izkazali. Dobrih ljudi je vse več. sočutja in solidarnosti tudi, prav je. da nismo ravnodušni do drugih ljudi, njihove revščine, osamljenosti, stiske..., takšna je tudi Ifigenija Zagoričnik Simonovič. Kranjeanka po rodu. pesnica in lončarka. ki četrt stoletja živi in dela v Londonu. Ko ji je lani za rakom umrl mož Vesel j ko, 24 le( novinar v slovenski sekciji BBC, se je odločila da ustanovi poseben sklad, ki bi pomaga] i/ Jeseničan Sladžan je izjemna osebnost leta 2002. Darovalka leta 2002 je postala Kranjčanka iz Londona Ifigenija Simonovič. Ifigenija Simonovič, Silva Papež, Sladžan Umjenovič in Gabrijel Brezovar s častno pokroviteljico Štefko Kučan. Ljudje odprtih rok so tudi umetniki: kantavtor Aleksander Mežek, operna pevka Irena Baar, igralec Boris Cavazza in igralka Milena Zupančič. obraževati zdravnike na področju celostne medicine. "Želela sem, da za rakom obolelih ljudi ne bi obravnavali zgolj kot prgišča bolnih celic, pač pa celostno," je dejala pesnica, ki je v poldrugem letu po moževi smrti spoznala, da če pomaga drugim, si tudi sama lajša bolečino. V sklad, ki ga je ustanovila skupaj z društvom dar iz Nove Gorice, je prva sama darovala milijon tolarjev. "Ce naredimo čisto malo več kot nič za druge, potem nam je lahko vsem skupaj malo lepše," razmišlja darovalka leta 2002. Ifigenija bo spomladi v Kranju pripravila razstavo umetniških fotografij pokoj nega moža, ki bo kakor vse druge njene dejavnosti namenjena promociji Veseljkovega sklada. Dobrotnica leta 2002 pa je postala učiteljica Silva Papež iz Smihela pri Žužemberku, ki pomaga osamljenim, strtim, revnim, brezdomcem ... Pred leti je pomagala begunski družini i/. BiH, jo sprejela v svoj dom, čeprav tudi sama s svojo družino m živela v razkošju, Svoje plemenite vredno- te prenaša tudi na otroke v šoli. ki jih imenuje kar "moji sončki". Za izjemno osebnost je Naša žena razglasila še enega Gorenjca, Jeseničana Sladžana Umje-noviča. gorenjskega dopisnika mariborskega Večera. Star je le 24 let. pa ima za seboj že vrsto uspešnih dobrodelnih akcij, v katerih je pomagal številnim ljudem. Redki so. ki bi bili že tako mladi razumevajoči, plemeniti, voljni pomagati otrokom z drugačnimi potrebami in tistim iz socialno ogroženih družin in se borili za to, da v prihodnosti ne bi pozabljali na invalide in duševno prizadete. "Tisti, ki še nismo pomagali nikomur, zamujajo najlepše v življenju." trdi Sladžan, kije vzgib dobrote v sebi začutil tedaj, ko je njegOVa mlajša sestrica hudo /bolela in jo je s starši obiskoval v otroški bolnišnici. Koje gledal trpeče otroke in njihove starše, je začutil, da mora pomagati ne le njim. pač pa vsem pomoči potrebnim otrokom. Ob prejemu priznali ja pa je dejal: "Tako visokega priznanja nisem pričakoval. Nis- mo izjemne osebnosti le mi, dobrotniki te akcije, pač pa vsi, ki so kadarkoli prispevali za druge ali jim pomagali. Moja velika želja je, da bi končno dogradili pediatrično kliniko v Ljubljani. Tisti, ki so odgovorni za to, naj se zazrejo v oči svojih in sosedovih otrok in vedeli bodo, kaj morajo storiti." Dobri človek po izboru bralcev Naše žene pa je postal Gabrijel Brezovar. lastnik gradbenega podjetja iz Zagorja. Ta mož vsak teden od leta 1999, odkar so v televizijski oddaji Zoom, sedaj Ma-rio, /hirali denar za kako socialno ogroženo družino, daruje najmanj 30 tisoč tolarjev. Razen tega pomoči potrebnim pomaga tudi /. večjimi denarnimi zneski, tako da jim popravi streho, uredi otroško sobo, podari pralni stroj ali raču- nalnik. Rad daruje, ker v sebi potem čuti veliko veselje in zadovoljstvo. Gabrijel Brezovar je človek, ki znano slovensko človekoljubnost dviga visoko nad povprečje. Na prireditvi, ki jo je z glasbo poživila vokalna skupina Krila, vodila Ida Baš, pred polno dvorano Narodne galerije pa spregovorila častna pokroviteljica Štefka Kučan, so podelili tudi 21 zahvalnih listin ljudem odprtih rok. In če spet malo postrežemo našemu lokalnemu ponosu: med njimi sla še dva Gorenjca: igralka in ambasa-dorka UNICEF Milena Zupančič in pevec in kantavtor Aleksander Mežek, ki za plemeniti namen nastopa brezplačno. Dve svoji najbolj znani pesmi je /apel tudi ljudem odprtih rok. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročili na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Iztekli so se 15. Čufarjevi dnevi Sest večerov, polnih smeha V torek, 19. novembra, so se v Gledališču Tone Čufar iztekli 15. Čufarjevi dnevi, ki so se že dobro ukoreninili, saj število obiskovalcev iz leta v leto narašča. V šestih večerih in dveh dopoldnevih se je na festivalu ljubiteljskih gledališč zvrstilo osem komedij, ki so igralce nasmejale do srca. Naj živijo komedije! Jesenice - Lani so Čufarjevi dnevi prerasli v festival, zato so tudi letos izbrali nastopajoče preko prijav in jih na predlog selektorja osem izbrali v ožji izbor. Direktorica gledališča Branka Smole je pojasnila, da so lani prvič segli tudi čez mejo. Letos je bil kar rekorden obisk, saj so bile predstave res dobre in gledljive in bile precej odigane tudi v slovenskem dialektu, kar jim daje posebeno privlačnost in do- Zvone Nagode mačnost. V vseh letošnih večerih je bilo prijetno druženje tudi med igralci, saj so si izmenjali pomembne izkušnje. Nagrade so podelili člani žirije. Čufarjevo plaketo za najboljše odigrano žensko vlogo je prejela Tatjana Turko iz Gledališke skupine KUD France Prešeren -Buljunca iz Trsta za vlogo Markolfe v igri Markolfa, avtorja Daria Fo: "Bilo je veliko presenečenje, zame in za skupino, ker smo prvič na Čufarjevih dnevih in onstran meja. Sprejem občinstva je bil enkraten. Pred No, zdaj se je pa sama balzamirala ... Prizor iz zadnje komedije Pleskarji nimajo spomina, Gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul. sedemindvajsetimi leti sem prvič igrala Markolfo. Takrat je bila zelo mlada in ni prišla dobro do izraza, čeprav je bila predstava dobra. Markolfa pa mora biti nekoliko starejša in malo bolj nerodna. Zdaj sem to dosegla in vlogo še enkrat odigrala." Čufarjevo plaketo za najbolj šege odigrano moško vlogo je prejel Zvone Nagode iz KUD Pirniče -Oder treh herojev za vlogo Jeppe v predstavi Jeppe s hriba, avtorja Ludviga Holberga: "Nominiran sem bil že lani za Hamleta, letos pa za Jeppeja. Zelo sem vesel, saj je to tudi potrditev vsega dela, ki smo ga posamično in ekipno vložili v predstavo. Sodelujem pa res z odličnimi igralci, tako da je delo v skupini pravi užitek." Najboljša predstava v celoti po oceni žirije je bila Vse se da ... če ženske hočejo, za katero je KUD Pirniče - Oder treh Herojev prejel nagrado 300.000 sit. Predsednica društva Anica Horvat je bila nad nagrado presenečena, saj nsio pričakovali, da bo imela predstava tako odmeven uspeh ravno pri strokovni žiriji. "Tak odziv smo bolj pričakovali s strani publike. Vendar je res, da so se dekleta izjemno trudila, vsaka zase in sku-lapj kot celota in naredile vtis, kakršnega si želimo, da ga vendo in povsod naredijo. To je naše priznanje ob sedemdeseti letnici društva, ki ga letos obeležujemo." Čufarjevo plaketo za najboljša predstava po izboru publike pa je prejelo KD Domovina Osp za predstavo Primorske zdrahe, avtorja Carla Goldonija. Na drugo mesto se je uvrstila predstava Na višjem nivoju Gledališča Tone Čufar z Jesenic, na tretje pa Vse se da...čer ženske hočejo KUD Pirniče. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Srednješolski natečaj za najboljši haiku Tatjana Turko Ljubljana - Kot me je obvestil pisec haikujev Edin Saračevič. Gimnazija Vič tudi v tem šolskem letu razpisuje srednješolski natečaj za najboljši haiku, in sicer 3. natečaj v slovenskem in 2. natečaj v angleškem jeziku. Posameznik lahko pošlje največ pet še neobjavljenih haikujev. Izbrane haiku-je naj šole, učitelji ali dijaki sami pošljejo v štirih enakih izvodih (na listih A4 formata) označenih s šifro, najkasneje do 23. decembra 2002 na naslov: Gimnazija Vič, Tržaška c. 72, 1000 Ljub* Ijana, s pripisom "za haiku natečaj" (slovenski ali angleški). V pošiljki naj bo tudi zaprta kuverta, v kateri naj bo peta kopija (tudi na listu A4) z naslednjimi podatki o avtorju: šifra, ime in priimek, datum rojstva, razred, ime in priimek mentorja/mentorice, šola in naslov šole, e-naslov dijaka ali šole. Podrobnejše informacije o razpisu so na voljo na spletnem naslovu :http://www.gim-vic.org/dogodki/haiku/ LK. Iz nove zbirke Republika Strip Nove zgodbe iz naših in vaših krajev Ob desetletnici revije Stripburger je Forum Ljubljana letos ustanovil zbirko Republika Strip, ki bo posvečena predvsem samostojnim publikacijam slovenskih avtorjev stripov. Za začetek se nam z novim albumom predstavlja Marko Kbciper. Pod naslovom Podgana se skrivajo trije stripi, ob istoimenskem še Slovenska savna in Miloševič - Zbrana dela. Kociprov drugi album, pred leti je ljubiteljem stripov ponudil Svinjsko dobrih osem let, tokrat pa nam je na 88. straneh v branje in gledanje ponudil tri zgodbe. Dve sta slovenski, naslovna Podgana in Slovenska savna, za kateri je tekste napisal pisatelj in režiser Vinko Moderndorfer. medtem ko je zgodbo Miloševič -Zbrana dela Marko Kociper priredil po tekstu Iztoka Krkoča. Kot je v spremni besedi zapisal Stane Jagodic, Kociper velja za zelo rafiniranega risarja, ki mu ne manjka idej in občutka za psi-hično-čustvena stanja različnih oseb, kreatur. Teh v pričujočih tekstih ne manjka. Hkrati pa na ta način v posamezne junake zna vdihniti tudi svoj avtorski prispevek ... Kocipra že od nekdaj, za seboj ima sicer kar soliden stripovski opus (z osemletnim premorom sicer), zanimajo zgodbe malih ljudi, tistih na dnu socialne lestvice, v njegovi telesni in duševni bedi. Če se v Podgani loteva najnižjega dna, ko ne moreš več pasti nižje se v Slovenski savni višji sloj državljanov ukvarja s povsem drugimi zadevami. Komu je torej narediti samomor, kdo je "za se ubit"?. In če si bo bralec mislili, da je Miloševič - Zbrana dela (pred časom je strip izhajal tudi v Mladini), zgodba o nam znanem Miloševiču, si bo misli prav. Sicer nam strip ne postreže z zgodovinsko bolj ali manj utemeljenimi biografskimi podatki velikega vožda. ampak nam predstavlja navdušenega zbiralca človeških iztrebkov. Človeka, ki nas pogosto asocira tudi na... Kot je na zadnjo stran pod svoj stripovski avtoportret napisal Marko Kociper, sicer doma iz Železnikov, vegetira in ustvarja oziroma ustvarja in vegetira v Ljubljani. Poleg tega. da mu nista tuja niti nogomet niti risanje stripov, bi kar težko verjeli da so mu blizu celo ptiči ... Sicer pa svoje stripe objavlja v Dnevniku ter revijah Moj dom. Nepremičnine, Mladina in na spletnem portalu www.pinkponk.com. Naj ob tem dodam še, da bo od danes, 22. novembra, naprej v Ateljeju 2050, na Vilharjevi 3a, v Ljubljani na ogled tudi razstava avtorjevih originalnih del. Ogledate sijih lahko do konca leta in sicer ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure, ter ob sredah, četrtkih in petkih med 20. in 3. uro. Igor Kavčič Prižgite luči Šentjanž v Rožu - Jutri, v soboto, 23. novembra, ob 17. uri bo v tamkajšnjem Kulturnem in komunikacijskem centru krstna uprizoritev predstave za otroke in odrasle Milana Jesiha "Prižgite luči" v režiji Matjaža Latina. I.K. ABANKA Investirati zdaj v vzajemne sklade in vrednostne papirje Vaš osebni svetovalec Informacije: 080 1 360* Vsak delovnik od 10. do 22. ure "velja v času akcije - do 6, decembra 2002 Kdor k pravim pride, več melje. mm Investirati zdaj je pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Kako, kam in koliko pa so vprašanja, na katera vam ni treba poznati odgovorov. Ko je treba prepoznati pravo priložnost za vaš denar, smo tu strokovnjaki, ki vam znamo osebno svetovati. V Abanki lahko svoj denar modro razpršite. Vzajemni skladi, naložbe v vrednostne papirje, upravljanje z vašim premoženjem, varčevanje za dodatno pokojnino - vse pod eno streho, z jasnim ciljem: ustvariti več! Investicijsko bančništvo: - naložbe v vrednostne papirje - vzajemni skladi Zajček, Polžek in Sova - gospodarjenje s premoženjem strank - investicijsko svetovanje - vzajemni pokojninski sklad ANI VPS Zdaj je čas za preudarne naložbe! Abančna družba za upravljanje Investicijsko bančništvo ABANKA Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Ta sladka tajnost Bolj ko se je ljubezensko razmerje med Marico in Jankom poglabljalo, bolj sta ga skrivala. "Pisali ste mi danes, da si niti ne upate ispregovoriti mojega imena bodisi v družbi, bodisi drugemu nasproti. In Jaz? Skoro je tako, prav tako! Slučaj nanese, da se v naših pogovorih, to je v najožji družbi moje rodbine govori o Vas, - saj mnogokrat govorimo o našem slovstvenem naraščaju in vaših rokopisov nisem čitat samo jaz, - toda tudi jaz nisem prvi, ki Vas imenuje. Meni se vidi, da ima ta sladka tajnost, ki leži nad najinim občevanjem nekaj nedotakljivega, in silna profanost bi se mi zdela, da bi kedo drugi vrgel kedaj pogled na te vrste, ki mi jih pišete, in ki mi, kakor sem uverjen, odkrivajo dno Vašega nepokvarjenega srca. Enkrat sem Vam pisal, da sem par Va- ših prvih pisem pokazal svoji ženi. Potem nisem nobenega več. Spravljam, hranim jih v posebnem zavitku, dokler sem živ, ne bo drugo oko videlo, ni čitalo nobenega. In tudi pozneje ne! Človek ne ve, kaj ga čaka in kje je tisti mejni kamen, katerega nihče ne prekorači; zato sem tudi na zavitek zapisal, da so pisma, ki leže notri. Vaša last, in da se imajo, ako bi 'svak Hronos' meni nenadoma in povsem neljubo nahranil daljno težavno in veselo, lehko in včasih mučno pot, - da se imajo ta pisma nedotaknjena in nečitana vrniti Vam. Siguren sem, da se to ispolne. Da bi je sedaj končaval, za to nemam povoda, nasprotno, čitam je mnogo, mnogokrat z nepopisno radostjo, in z nekim tihim, sladkim samoljub-jem, rekoč si: da ste Vi - moji! In moji ste! saj sedaj!" V naslednjem odstavku se popis stvarnih okoliščin pisemske usode poglobi v premislek njunega razmerja. "Jaz sem mnogo mislil o ti razmeri, ki se je kakor mirabella razvila čez noč mej nama, a v svesti sem si, da je ta zveza tako čista, ko zlato. Odkril bi jo lehko vsako- Maksim Gaspari, ilustracija v knjigi Rokovnjači, 1956 mu, - a kedo ima količkaj razuma, količkaj čuta za njo? Vi in jaz, vsak stopi lahko pred vsacega jasnim licem, da-si midva oba veva, da sva si jasna o tem, da je vez, ki naju veže - le ljubezen in edino le - ljubezen. Jaz Vas ljubim in srečen sem v tem čutu, srečen v zavesti, da mi iz Vaših vrstic sije naproti isti čut. Jaz bi to tudi lehko svoji ženi ispovedal, ženi, s katero živim tako srečno, kakor malokateri. Morete li to umeti? Morete umeti, da Vam ob jednem pravim, da Vas ljubim? Jaz mislim da! Nekaj duševnega naju vleče in veže druzega na dražega, in kadar mislim na to, topi se mi vse materialistično mišljenje ko sneg pred južnim solncem. " V razmerju z Marico se Janku zbudijo tudi spomini na prvo ljubezen. "Enkrat sem Vam pisal <> onih očeh, ki sem jih gledal zopet čez toliko let, ko sem uzrl v prvič Vas. To je nekaj posebnega, nepopisnega! In ona deklica jih je imela, na katero sem mislil, ko sem pisal ona 'N. P.' A ugibali so tedaj močno, kedo je, nekateri mojih bližnjih tudi skoro uganili, in zato sem pisal tedaj o 'črnih očeh'. In ena mojih deklic ima tudi take, prav take! Pa kaj to pišem ? Jaz mislim, da večer, pozni večer, in ta mehki svit, ki prihaja skozi odprto okno, vpliva, da sem tako odkrit, tako poln čustev, katerim moram dati duška. Kaj bote storili? Mi hote I i pisali, kakor jaz vam, ali bote dejali, da je bolje, ako preneha vse mej nama?" Po tem retoričnem vprašanju skoči še v svojo pisateljsko delavnico, nato pismo sklene. "In sedaj - ljuba moja Marica! Poglejte tako jasno in s tako mirno vestjo te vrstice, kakor ste druge moje! Odpuščanja Vas danes ne prosim - če sva grešila, sva oba, - a jaz menim, da ni nobeden. Saj vam ne pošiljam niti poljubov niti druzega, nego svojo pošteno roko Vam podajam v duhu in sem vedno z vsem srcem Vaš Janko." (7. septembra 1889) V Naslednjem pismu (13. 9) ji sporoča, da se odpravlja na Dunaj. Ko se bo vračal, bi se rad čez Koroško in mimo Bleda. Zakaj? "... in od daleč bom gledal zopet ta trenutek Blejski grad, pod katerim sem bil pred kratkim tako srečen. " Marica pa mu je Že dan pred tem pisala o istem kraju njunih skupnih spominov. "Stokrat in stokrat sem si vže ponovila bolj in manj važne besede Vaše na Bledu in vedno so mi nove, vedno tako lepe. Stoj! A, pa še to! Danes sem se v prav pošteno vrezala, ko sem stavila Vaš belunec v okvir." "Belunec" (planiko) ji je na Bledu dal njen pisemski ljubimec. Obsojena osmerica organizatorjev ilegalnih prehodov prek meje Vodji združbe sedem let zapora V dobrih štirih mesecih, od lanskega novembra do srede letošnjega marca, naj bi prek slovenske državne meje pomagali v Italijo in Avstrijo najmanj 102 ilegalcema. Torkova kranjska sodba še ni pravnomočna. Kranj - Slovenska sodišča na splošno dokaj redko izkoristijo možnost, ki jo daje Kazenski zakonik, in se pri izreku kazni raje odločajo za spodnjo kot zgornjo mejo. Predvsem zato je bila torkova razsodba tričlanskega senata Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedovala sodnica Adrijana Ahačič, za nekatere obtožence in njihove zagovornike nepričakovana, kar se je dalo opaziti po njihovih stežka obvladanih reakcijah. Okrožni državni tožilec iz skupine tožilcev za posebne zadeve Andrej Baraga je, očitno zadovoljen, dejal, da bo o morebitni pritožbi še razmislil, medtem ko jo je večina zagovornikov že napovedala. Potem ko so kranjski kriminalisti skupaj s kolegi iz generalne policijske uprave, tudi z uporabo prikritih metod dela, konec marca razkrinkali domnevno kriminalno združbo, se je glavna obravnava proti osmerici na kranjskem sodišču začela septembra in po končanem dokaznem postopku ter zaključnih besedah obeh strani v torek, 19. novembra, popoldne sklenila z razsodbo. Tožilec Andrej Baraga je v obtožbi 33-letnemu Gaziju Braimi-ju iz Kranja, 26-letnemu Marku Moškriču iz Ljubljane (oba z začasnim bivališčem v Domžalah), 40-letnemu Vladimirju Petriči-ču iz Marjete na Dravskem Polju, 40-letnemu Idrizu Deskaju iz Domžal, državljanu Jugoslavije, 49-letnemu Nusretu Koraču iz Tržiča, 52-letnemu Stojanu Ra-duloviču iz Domžal, 51-letnemu Ivanu Zimetu ter njegovemu 27-letnemu sinu Ivanu Zimetu iz Maribora očital, da so se skupaj z Avdom Ličino in neugotovljenimi ljudmi, ki so se roki pravice očitno izmaknili, iz koristoljubnosti s prepovedanim odpravljanjem drugih čez slovensko državno mejo. Od 3. novembra lani do 16. marca letos naj bi, tako trdi obtožba, zunaj mejnih prehodov spravili iz Slovenije v Italijo pa tudi v Avstrijo najmanj 102 tujca brez veljavnih potnih listin oziroma vstopnih vizumov. Pri tem početju naj bi vsak od obtoženih imel določeno vlogo. Gazi Braimi naj bi se z Nusretom Koračem, Avdom Ličino in neugotovljenimi ljudmi dogovoril za prevoz, nato pa ilegalni prevoz tujcev v Slovenijo ter naprej v Italijo oziroma Avstrijo s soobtoženci tudi organiziral, v nekaterih primerih pa zgolj posredno vodil. Prevoze naj bi z osebnimi avtomobili, v enem primeru tudi s kombijem, opravljali Marko Moškrič, Idriz Deskaj, Vladimir Petričič in Ivan Zimet starejši; ti so bili včasih tudi v vlogi spremljevalcev prevozov, ko so voznike opozarjali na morebitne policijske patrulje, to vlogo naj bi imela tudi Stojan Ra-dulovič in Ivan Zimet mlajši. Gazi Braimi naj bi voznike in spremljevalce prek telefona nadziral ter usmerjal. Za tako organizirane prevoze prek državnih meja naj bi tujci v Sloveniji plačali Gaziju Braimiju prek neugotovljenih ljudi. Cena Zadnje čase je v navadi, da si obsojenci, ki prihajajo s kranjskega sodišča, zakrivajo obraze pred radovednimi kamerami. prevoza do Italije je znašala 1500 mark, do Avstrije 1600 mark in do Nemčije 2000 mark za posameznika, za vsako opravljeno vožnjo pa naj bi Gazi Braimi voznikom in njihovim spremljevalcem plačal po 100 oziroma 150 mark, Vladimirju Petričiču pa 250 mark. Tričlanski sodni senat je presodil, da je krivda vsem osmim obtoženim dokazana. Gazija Bra-imija je obsodil na kazen sedem let zapora, Marka Moškriča na štiri leta zapora, Vladimirja Petri-čiča na dve leti in pol, Idriza Deskaja na dve leti, Stojana Ra-duloviča na leto in pol, pogojne kazni pa so dobili Nusret Korač ter oba Ivana Zimeta, in sicer prvi Rešili so le živino in traktor Pri Porovih na Blejski Dobravi je v torek zjutraj povsem zgorel zgornji del hleva. Štiri krave in traktor so rešili. jane izolacije in vlage - deževalo je vso noč - najverjetneje prišlo do kratkega stika na električni napeljavi. Ogenj se je razvil ob električni omarici s števcem, kjer se je vžgalo do stropa naloženo seno, požar pa je kmalu zajel celotno ostrešje. Po nestrokovni oceni je nastala materialna škoda v višini okoli 4,5 milijona tolarjev. "Še sreča je bila, da je do požara prišlo, preden so šli ljudje v službo. Tako je takoj priskočilo na pomoč več kot trideset gasilcev gasilske reševalne službe Jesenice in prostovoljnih gasilskih društev Blejska Dobrava, Jesenice in Za-breznica. Zaradi zelo velike vročine požara ni bilo mogoče poga- Požar so lokalizirali ob 8. uri, nato so začeli s sanacijo požarišča. Blejska Dobrava - "V desetih minutah je vse pogorelo. Imeli smo le toliko časa, da smo iz hleva rešili živino in iz garaže umaknili traktor," je v torek dopoldne, ko so prostovoljni gasilci in sosedje že čistili pogorišče, razlagal Brane Por, ki z ženo Boženo skrbi za majhno kajžarsko kmetijo na Blejski Dobravi. Zjutraj, nekaj minut pred 6. uro, je namreč zagorelo njuno nad 60 let staro go- Brane Por (levo): "V desetih minutah je vse zgorelo." spodarsko poslopje ob trenutno prazni stari stanovanjski hiši in tudi poklicni jeseniški gasilci, ki so na kraj požara pridrveli v nekaj minutah, niso mogli preprečiti, da ne bi zgornji del hleva pogorel v celoti, medtem ko je spodnjemu delu ogenj prizanesel. Policijsko poročilo navaja, da je okoli 6. ure zagorelo v zgornjem lesenem delu gospodarskega poslopja, kjer je bilo spravljeno okoli deset ton sena in kmečko orodje - puhalnik, obračalnik, voz, drobno orodje. Kot je ugotovila kriminalistična policija, je zaradi dotra- siti, smo pa uspeli zaščititi okolico, saj je bilo v nevarnosti kar nekaj sosednjih hiš in gospodarskih poslopij. Poklicni gasilci, ki so vodili akcijo, so takoj naredili dva napada, kasneje pa smo z dvema napadoma pomagali še prostovoljni gasilci," je razložil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Blejska Dobrava Klemen Šebat. Njegovi gasilci so ostali na po-žarišču vse do 15. ure. Pri gašenju in kasnejši sanaciji požarišča so poleg gasilcev pomagali tudi ostali krajani. Simon Subic leto dni zapora, druga dva pa po pet mesecev zapora, če v treh letih ne zagrešijo novega kaznivega dejanja. Gaziju Braimiju je sodišče odvzelo 27. marca zaseženi denar ter mu zaradi ponovitve-ne nevarnosti in begosumnosti (v Makedoniji ima družino) podaljšalo pripor, zaradi ponovitvene nevarnosti je pripor podaljšalo tudi Marku Moškriču in Idrizu Deskaju, hišni pripor pa Vladimirju Petričiču. Čas, prebit v priporu, se obsojencem šteje v kazen. Helena Jelovčan Deset let slovenskega Interpola Ljubljana - V torek, 19. novembra, je bila v galeriji na Kotnikovi slovesna akademija ob desetletnici članstva Slovenije v mednarodni organizaciji kriminalistične policije Interpol. Slavnostni govornik je bil vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje (Slovenskega Interpola) v upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave Boris Rehar. Med drugim je dejal, da ne gre samo za odgovorno skrb za nacionalno varnost, ampak vse bolj za dosledne ukrepe policij sveta, njihovo medsebojno povezovanje, sodelovanje in pomoč, torej za varnost vseh. Slovenija se v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi iz leta v leto potrjuje kot eden boljših, enakovrednih in zaupanja vrednih partnerjev. To zaupanje se kaže tudi v tem, daje bila Sloveniji leta 1995 zaupana priprava evropske regionalne konference Interpola, da imamo od leta 1999 svojega predstavnika v generalnem sekretariatu Interpola v Lyonu, ki je bil letos imenovan za vodstveno delo, da je bil lani slovenski predstavnik izvoljen v evropski komite Interpola in da je pred dnevi v generalni sekretariat Interpola odšla slovenska sodelavka, ki bo vodila koordinacijo v okviru izgradnje novega komunikacijskega sistema. H.J. Komunalci pospravljajo divje odlagališče "na žagi" Do kdaj še v gozd, namesto na deponijo? Kolikor toliko okoljsko ozaveščen človek ne more razumeti, zakaj nekateri kljub možnostim oddaje različnih odpadkov, ki jih ponuja kranjska Komunala, še vedno svinjajo po gozdovih. Kranj - Na t.i. žagi, v bližini ceste, ki prek ljubljanske magistralke povezuje Breg ob Savi s Spodnjimi Bitnjami oziroma Zabnico, so kranjski komunalci že pred petimi leti sanirali divje odlagališče odpadkov. Na žalost ni zaleglo. V naslednjih letih se je na istem mestu nabralo na kupe novih odpadkov, od odsluženih televizorjev, gospodinjskih aparatov, avtomobilov do straniščnih školjk, okenskih okvirjev, keramičnih ploščic, gradbenega materiala ipd. Ponovno sanacijo divjega odlagališča je mestni občini Kranj naložila okoljska inšpekcija, ta pa je naročilo prenesla na Komunalo. TU so se dela lotili že sredi novembra in izračunali, da bo trajalo vsaj dva tedna. Odpadkov je namreč res veliko, približno 1600 kubičnih metrov. S tovornjaki jih vozijo na deponijo v Tenetiše, kamor dejansko sodijo. Ko bodo iz gozda pospravili vse, bodo nasuli zemljo in postavili ograjo, da bi preprečili ponovno nastajanje divjega odlagališča. Upajo, da se odpadki ne bodo začeli kopičiti zunaj ograje. Sanacijo nedovoljenega odlagališča bo plačala Mestna KRIMINAL Okradli Integral in Živila Jesenice - V noči na sredo je nekdo vlomil v poslovno stavbo jeseniškega podjetja Integral. Potem ko je prebrskal vrsto pisarn, je v eni od njih našel blagajno, v njej pa 239.000 tolarjev. Naklo - Tatu podobne sorte so približno hkrati imeli tudi v poslovni stavbi Živil v Naklem. V eni od pisarn je vlomil v mizo in iz predala odnesel kar celo blagajno, v kateri je bilo 3,7 milijona tolarjev gotovine in nekaj dokumentov. Za šest milijonov oblačil Tržič - Za skoraj šest milijonov tolarjev moških oblek, hlač, suknjičev, plaščev in usnjenih jaken je odnesel neznanec, kije v noči s ponedeljka na torek vlomil v trgovino Trend v Bistrici pri Tržiču. Drzni tat na pokopališču Kranj - V torek popoldne je neznani predrznež na kranjskem pokopališču ukradel 83-letno žensko. Stopil je do nje in ji iz rok iztrgal torbico z denarjem in dokumenti. Med begom je ob poti odvrgel prazno torbico, 10.000 tolarjev pa obdržal. občina Kranj, ker se pač nihče ni potrudil, da bi poiskal povzročitelje. Pravzaprav bi jih bilo ob taki količini najrazličnejših odpadkov tudi težko najti. Bilo pa bi pravično, da komunalni redarji ob sprotnejšem nadzoru divjih odlagališč krivce poiščejo, saj bi jih morda stroški po- spravila in kazen le spametovala. Po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v mestni občini Kranj je namreč zagrožena kazen 200.000 tolarjev. V Sloveniji je menda okrog 70.000 divjih odlagališč odpadkov, številna so tudi v občinah, ki jih pokriva kranjska Komunala. Precej obsežno je, denimo, ob poti od Šenčurja proti Britofu, narašča ob poti z Visokega proti Suhi in še marsikje. Zakaj ljudje ob vseh možnostih, ki jih ponuja Komunala, svinjarijo še vedno vozijo v gozdove, ni logičnega odgovora. Komunala poleg rednega odvoza gospodinjskih odpadkov enkrat na leto odvaža tudi kosovne odpadke, enkrat na leto posebne (nevarne) odpadke, karkoli postane v stanovanjih ali hišah odveč in ne gre v običajni kontejner, pa je mogoče odpeljati (namesto v gozd) tudi v Tenetiše, kjer je brž za vhodno rampo nameščenih več kontejnerjev za različne vrste odpadkov: lesene, kovinske, plastične, gumene... Oddaja odpadkov, ki ne presegajo enega kubičnega metra, je brezplačna, za večje količine pa cena tudi ni tako zelo visoka, da bi zaradi tega kdo prišel na bera-ško palico. Helena Jelovčan barcaffe Odpeljana BMW in traktor s prikolico Jesenice - Nekdo je v noči na torek s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom na C. maršala Tita odpeljal službeni osebni avto BMW z registrsko oznako KR L7-893. V avto, vreden milijon tolarjev, je vlomil. Bohinj - Kakšen dan prej pa je neznanec prišel na dvorišče počitniške hiše. ki jo gradi L.S. iz Bohinja. Na dvorišču je bil traktor s prikolico, ki ga je neznanec z originalnim ključem spravil v pogon ter se odpeljal. Gre za traktor torpedo, registrske oznake KR A7-48, na prikolici tehnostroj z oznako D2-84 KR pa je bil naložen odpadni gradbeni material. Kje sta traktor in prikolica, vredna 1,3 milijona tolarjev, se še ne ve. Sosed prijel tatu Šenčur - Kaznivega dejanja velike tatvine bodo kranjski policisti ovadili 24-letnega Kranjčana G.K. 17. novembra popoldne naj bi iz dnevne sobe hiše v Šenčurju - lastnica je bila takrat na vrtu - ukradel žensko torbico. Sosed ga je videl in ga zadržal do prihoda policistov. H.J. Slovenski telemarkerji polni optimizma Na vprašanje, zakaj ima na levici modro nalakirane nohte, je naš najboljši telemarker, David Primožič, odgovoril: "O, to je pa dolga zgodba. Na kratko - prinašajo mi srečo." KEGLJANJE Ljubljana - Odbor za telemark smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije je pred začetkom zimske smučarske sezone, pripravil v torek v Grand Hotelu Union v Ljubljani, tradicionalno tiskovno konferenco slovenske reprezentance v telemark smučanju. Na tiskovni konferenci sta novinarje nagovorila direktor Smučarske zveze Slovenije (SZS) Jaro Kalan in direktor telemark disciplin Urban Simčič, ki pa tudi tekmuje. Predstavljena je bila reprezentanca v telemark smučanju 2002/2003, govorilo se je o organizaciji drugega tekmovanja za svetovni pokal v Mariboru, predstavljen pa je bil tudi Slovenski sklad za telemark. Prisotni tekmovalci v telemark smučanju in direktor kranjskega podjetja (ki je bilo lansko leto glavni sponzor reprezentance in ostaja z njimi tudi letos) "Četrta pot" Boris Šolar so ravno tako spregovorili nekaj besed. "Tihi" član reprezentance, Mariborčan Gregor Kranjc pa je novinarjem tekmovanja v telemark disciplinah osvetlil bolj z organizacijske plati. Bo pa letos tudi pomočnik trenerja reprezentance Petra Sitarja David Primožič, doma iz Loma pod Storžičem ima najboljše rezultate lanskoletne smučarske sezone - skupno je bil na koncu drugi. Letos je zamenjal opremljevalca smuči (prešel je na Elan), s katerimi je zelo zadovoljen, čeprav pravi, da je nova "smuča precej bolj zahtevna in dopušča manj napak med samo vožnjo." Kar se .tiče bližajoče smučarske sezone, želi ponoviti David Primožič, Jakob Jovan in Dora Štuhec nestrpno pričakujejo novo sezono. Mladinsko svetovno prvenstvo v telemark disciplinah bo od 9. do 14. januarja 2003 na Finskem, drugo tekmovanje za svetovni pokal pa 28. in 29. januarja v Mariboru. uspehe pretekle, ali jih celo izboljšati. Jakob Jovan je sin trenerja smučarja Ivice Kosteliča. Meni, da mu očetove izkušnje in znanje pri njegovem treniranju pridejo zelo prav. Sicer je Šta-jerc, ki veliko časa preživi na Gorenjskem in mora treniranje uskladiti z zaposlitvijo, kar pa ni vedno lahko. Lansko sezono seje uvrščal med prvih petnajst, letos upa, da bo sezona ravno tako uspešna. Prisotna tekmovalka za telemark žensko reprezentanco, uvrščena v mladinsko selekcijo A, (letos bo dobila še eno smučarsko^ kolegico Milanjo Sobar) Dora Štuhec - ravno tako Štajer-ka, je pripravljena na prihajajočo sezono, se je izpopolnila v tehniki smučanja in ji bo šlo bolje kot preteklo leto. Od tekmovalnih disciplin ima najraje veleslalom, ker "na koncu ni teka" in to ji je všeč. Omenjeno je bilo tudi ime najboljšega telemark smučarja med mladinci, mlajšega Davidovega brata, Sergeja Primožič. Poleg izkazanega zaupanja SZS, je telemarkarjem izkazala zaupanje tudi FIS-a, ki meni, da tekmovanje za svetovni pokal v telemark smučanju Slovenci organizirajo zelo dobro in ga bodo verjetno organizirali tudi v prihodnosti. Alenka Brun, foto: Tina Doki Gorenjcem dobro kaže Kranj - Za kegljaškimi ekipami v l.A moški slovenski ligi je že sedem kol. Konec tedna je ekipa Iskraemeca gostovala pri Rudarju in zmagala 1:7. Ekipa Log Steinela je doma s 7:1 premagala Litijo. Na lestvici vodi Iskraemeco s 14 točkami, Log Steinel je sedmi s 6 točkami. V l.A ženski slovenski ligi je ekipa Ljubelja gostovala pri Gradnjah IDEM in izgubila s 6:2, ekipa Triglava pa je s 5:3 izgubila pri Rudarju. Vodi Miroteks s 14 točkami, Triglavanke so na drugem mestu z 10 točkami, ekipa Ljubelja pa na tretjem mestu z 9 točkami. V l.B ligi za moške je ekipa Hidra 3:5 premagala Medvode, Ljubelj je 5:3 izgubil pri Gorici, Jeseničani pa so 7:1 premagali Rudnik. Vodi Hidro z 11 točkami. Ljubelj je peti z 8 točkami, Jesenice pa osme s 4 točkami. V 2.1igi - zahod za moške je ekipa Simona Jenka 6:2 premagala Belo krajino, Triglav pa je 6:2 izgubil v Novem mestu. Vodi Adrija z 9 točkami, Triglav je z 8,5 točke tretji, Simon Jenko pa z 8 točkami peti. V III. ligi - zahod za moške je ekipa Termo Poleta 1:7 premagala Calcit, ekipa Ljubelja je bila z rezultatom 6:2 boljša od Prosol Stikinga, Železniki in LPP so se razšli z neodločenim rezultatom 4:4, Proteus pa je 6:2 premagal Jesenice. Na lestvici vodi Termo Polet z 12 točkami, Ljubelj na drugem mestu ima 10 točk, Železniki na šestem mestu 7 točk, Jesenice na sedmem mestu pa 6 točk. V.S. Vabila, prireditve Državno šahovsko prvenstvo na Bledu - V ponedeljek se je začelo, v nedeljo pa se bo končalo letošnje finale članskega moštvenega državnega prvenstva v šahu. Tekmovanje poteka v hotelu Krim na Bledu. Današnje in jutrišnje partije so na sporedu od 17. ure dalje, nedeljski 9. krog pa se bo začel ob 10. uri. Ob 15. uri bo zaključek tekmovanja. Finale vaterpolskega pokala v Kranju - Danes in jutri bo v olimpijskem bazenu v Kranju spet živahno, saj se bodo v pokalnem tekmovanju srečale štiri slovenske vaterpolske ekipe. Prva tekma polfinala bo danes ob 18.45 uri med Olimpijo in Koprom, druga pa ob 20. uri med Triglavom Živili in Kokro. Jutri ob 18.45 uri bo tekma današnjih poražencev za končno tretje mesto, zmagovalca današnjih srečanj pa se bosta pomerila jutri ob 20. uri za prvo mesto. l\irnir v malem nogometu v Stražišču - Mladinski svet Kranj v okviru projekta Zbud' se Kranj prireja turnir v malem nogometu. Potekal bo jutri, 23. novembra, z začetkom ob 9. uri v športni dvorani v Stražišču. Na turnirju bodo nastopale štiri članske ekipe (brez vratarja), prijaviti pa se je moč Andreju po telefonu 041 716 711 danes ali jutri do 8.30 ure. Košarkarski spored - Ekipe v l.A ligi so ta konec tedna proste, v l.B ligi za moške pa bo Radovljica gostovala pri GD Hrastniku, Loka kava pa pri Rudarju. Programsko volilni zbor ŽRD Loka kava Jelovica Škofja Loka - Žensko rokometno društvo Loka kava Jelovica bo naslednji petek, 29. novembra, ob 18. uri, v restavraciji Na Nam' v Škofji Loki pripravilo programsko - volilni članski zbor. Na njem bodo izvolili novo vodstvo. Rokometni spored - V l.A moški državni ligi Siol bo ekipa Terma iz Škofje Loke jutri gostovala pri ekipi Trimo Trebnje. Na Gorenjskem pa se v Kranju jutri ob 18. uri obeta zanimiv obračun v l.B moški ligi, saj se bosta v derbiju VIII. krogu v dvorani na Planini pomerili ekipi Chio Kranj in Novolesa Novo mesto. V l.B ligi za ženske bo ekipa Planine Kranj gostovala pri Inni Dolgun, v II. državni ligi za moške pa bo Radovljica gostovala pri Svišu, ekipa Cerkelj pa bo gostila Razkrižje. ' V.S. Blejci spet na svojem ledu Odbojkarji Bleda ugnali Kanalce V torek in včeraj zvečer so hokejisti odigrali 10. krog državnega prvenstva, Blejci pa so končno zaigrali na domačem ledu, kjer bodo danes v gorenjskem derbiju gostili Acroni Jesenice. Jesenice, Bled - Državno prvenstvo v hokeju na ledu seje nadaljevalo minuli torek, derbi 10. kroga pa je bil tokrat v Podmeža-kli, kjer je ekipa Acroni Jesenic gostila moštvo Slavije M Opti-me. Prvi del igre je potekal po notah gostov iz Zaloga, ki so po-vedli z goloma Hočevarja in Gorenjke In Gorenjci Poslušamo (j$|X«BS) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenke BratBh. d o.o - Hrufeca Internet: www.radiotop.net Manfrede, nato pa so domači vendarle strnili vrste in v drugi tretji pokazali, kdo je gospodar v Podmežakli. Zadeli so po vrsti Tomaž Razingar, Miha Rebolj in Anže Terlikar, v zadnji tretjini pa še Grega Por. Tako je bil končni rezultat 4:2 (0:2, 3:0, 1:0). Zanesljivo pa je svoje mlajše tekmece iz Tivolija v torek premagala tudi ekipa državnih prvakov ZM Olimpija, od katere so bili hokejisti Marc Interierov slabši z 9:2 (3:1,2:0,4:1). Včeraj je prvič po šahovski olimpiadi na Bledu nastopila domača ekipa Bleda, v Podmežakli pa sta se pomerili moštvi Triglava in HIT Casinoja Kranjska Gora. Tek- mi se do zaključka naše redakci-ješe nista začeli. Že danes pa se bo državno prvenstvo nadaljevalo z 11. krogom. Ekipa kranjskega Triglava bo domačin v Mariboru, kjer se bo pomerila z ekipo hokejistov Maribora, ekipa Bleda pa bo v domači dvorani na Bledu ob 18.45 uri v gorenjskem derbiju gostila moštvo Acroni Jesenic. Preostali tekmi 11. kroga bosta naslednji teden, ko bo Slavija M Optima v Zalogu v četrtek, 28. novembra, gostila ZM Olimpijo, tekma med ekipama Marc Interierov in HIT Casinojem Kranjska Gora pa bo v soboto, 30. novembra. Vilma Stanovnik Kupi zdaj, plačaj čez tri mesece!41 Pn vsakem nakupu novega vozila v okviru financiranja Peugeot Kredit in Peugeot Leasing vam podarimo prve tn obroke. "Veiia i* v«* nakup m hkrati prevzemi voaia Peugeot 307 $ 3 in 5 vrati ter break do 15. decembra, za dobo od 3 do 5 let do vrednosti 2 mto SIT pn kreditu o/. / mtninvilnim 30% pologom pn te4«ngu. VW informacij dobrte pn poobUScenih prodajah mreže Peugeot Peugeot 307 ie od 2.812.000 SIT. SAMOZAVEST SERIJSKO. PEUGEOT AVTOHISA KAVČIČ d.o.o. Milje 45,4212 Vfroko, wrt.: 04 275 93 00 Blejski odbojkarji so prvi v letošnji sezoni premagali ekipo Salonita Anhovo, jutri pa na domačem igrišču v Radovljici pričakujejo ekipo Pomurja Galec Regal. Bled - Minulo sredo so odbojkarji Merkur Lip Bleda v zaostali tekmi 6. kroga državnega prvenstva gostovali pri Salonitu Anhovo v Kanalu in na koncu 1:3 (19:25, 23:25, 25:13, 27:29) ugnali v tej sezoni še nepremaga-ne gostitelje. Blejci so prvi niz odigrali zanesljivo, v napetem drugem nizu pa so Kanalce ugnali šele v končnici. Tretji ni/, je pripadel domačinom, ki so najboljši gorenjski moški odbojkarski ekipi prepustili le 13 točk. Kar pol ure je nato trajal četrti niz, na koncu pa so bili uspešnejši in zbranejši državni podprvaki, ki so domov na Bled prinesli zaslužno zmago. Omeniti je potrebno tudi, da so se pred začetkom tekme gledalci in odbojkarji z minuto molka PLEZANJE spomnili pred kratkim preminulega nekdanjega odbojkarja Salonita, kasneje pa trenerja in sodnika^ Rada Vidiča. Že ta konec tedna pa odbojkar-je v 1. SOL čakajo nove tekme. Ekipa Merkur Lip Bleda bo v domači dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici jutri, v soboto, za začetkom ob 20. uri, gostila ekipo Pomurja Galex Regal. Med odmori bodo gledalce zabavali plesalci in plesalke Blejskega plesnega studia, igralci pa bodo med gledalce razdelili nekaj majic svojih sponzorjev. Še pred tekmo bo v veliki predavalnici Srednje gostinske šole v Radovljici letni zbor ZVD Partizana Bled. Začel se bo ob 17. uri, ob poročilih o minulem delu pa bodo govorili tudi o načrtih v Nova težka smer v Mišji peči -Sanje za dušo 8b+ Kranj - Luka Zazvonil (AO Kranj, Iglu Šport, Samsara, Foto Čebron, Proloco trade d.o.o.) je prejšnjo soboto, 9. novembra, v Mišji peči uspel preplezati projekt, ki ga je pred leti opremil Srečo Rehberger. Nova smer z imenom Sanje za dušo 8b+ dolžine kar 36 metrov, se začne v smeri J.S.F.K. 7c+ potem pa nadaljuje do roba stene. Pod vrhom je mesto za zelo dober počitek, vendar pa šele na vrhu smeri sledi najtežji del, previsen "buhtelj" z oceno 8a+, ki postreže z majhnimi oprimki. Bolj natančno oceno smeri bodo povedali ponavljava. Luka je polovico smeri tudi preopremil z novimi svedrovci ter dodal novo varovališče na vrhu. Luka je opremil in preplezal tudi dve novi lažji smeri v levem delu Mišje. Desno od smeri Ksenjina je sedaj smer Naritko Mitko 5a poleg nje pa še Lukova 6c. Obe smeri sta dolgi 15m. novi sezoni, najboljšim ekipam in igralcem pa bodo podelili priznanja za uspehe v minuli sezoni. Poleg tekme na Bledu bo jutri ob 19.30 uri tudi zanimiv obračun v dvorani v športni dvorani v Kamniku, kjer se bo ekipa Calci-ta Kamnika pomerila s Svitom iz Slovenske Bistrice. Kamničani pa so z ekipo Svita igrali tudi že v sredo, ko so jih v povratni tekmi četrtine pokala OZS premagali 3:0. Tudi v 2.SOL bo na Gorenjskem eden od derbijev. V goste k ekipi Termo Lubnika prihaja ekipa Brezovice. Tekma v telovadnici Osnovno šole Škofja Loka - mesto se bo začela ob 19.30 uri. Tudi ekipa Flaycoma Žirovnice jutri igra doma, saj bo v telovadnici Gimnazije Jesenice ob 19. uri gostila ekipo Žniders Hoče. Na Gorenjskem konec tedna doma igra tudi nekaj tretjeliga-ških ekip. Tako bo v moški konkurenci ekipa Iskra Mehanizmi Kropa v osnovni šoli v Lipnici jutri ob 18. uri gostila ekipo Bled - Žirovnica, v ženski konkurenci pa bo Pizzerija Morena v Gim naziji Jesenice jutri ob 17. uri igrala /. ekipo HIT-a Nove Gorice II. V Osnovni šoli v Bohinjski Bistrici se bosta ob 18. uri pomerili ekipi Bohinja in Mladi Jesenice, v Osnovni šoli Škofja Loka mesto pa ob 17. uri ekipi odboj-karic Partizana Škofja Loka i u Luka Koper mlade. Vilma Stanovnik Drnovšek pred Brezigarjevo, prepričljivo večino Smolnikar in Stušek Raziskava javnega mnenja napoveduje zmago Smolnikarja, Stuška, Novakove, Podborška, Antoniča, Žerjava in Štebeta. Klicni center slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, ki ga vodi Matevž Pintar, je za Gorenjski glas tudi pred drugim krogom volitev izvedel raziskavo javnega mnenja. Pri predsedniku države je gorenjska napoved zelo podobna slovenskim. Pri volitvah županov v preostalih sedmih gorenjskih občinah sta najbolj "potegnila" Tone Smolnikar v Kamniku in Janko S. Stušek v Radovljici. Klicni center slepih in slabovidnih v Škofji Loki je raziskavo javnega mnenja izvedel v soboto, 16. novembra. Poklicali so 1.435 naključno izbranih telefonskih naročnikov na Gorenjskem in pridobili 1055 mnenj. V anketi jih namreč 380 ni želelo sodelovati. Med sodelujočimi je bilo 71,3 odstotkov žensk, torej še za dober odstotek več kot v raziskavi javnega mnenja pred prvim krogom volitev. Ženske torej pogosteje dvigajo telefon ali pa so pogosteje doma kot moški. Vprašanim sta bili tako kot prvič zastavljeni dve vprašanji; zanimalo nas je, koga bi volili za predsednika države in koga bi volili za župana. Drugo vprašanje je bilo anketiranim seveda zastavljeno le v sedmih gorenjskih občinah, kjer župana v prvem krogu volitev niso izvolili. Za Drnovška največ v Mengšu, za Brezigarjevo v Vodicah Za predsednika države bo kot vse kaže izvoljen dr. Janez Drnovšek. Zanj se je odločilo 46,6 odstotka anketiranih, za Barbaro Brezigar jih je glasovalo 38,7 odstotka. Rezultati gorenjske raziskave so torej zelo podobni slovenskim, ki jih objavljajo osrednji mediji. Na Gorenjskem je neopredeljenih še 7,6 odstotka volivcev, medtem 7,1 od- stotka volivcev ne bo vplivalo na volilni rezultat, ker se volitev ne bodo udeležili ali pa svojega glasu ne bodo oddali ne za enega ne za drugega. Zanimivo je, da je pri občinah nekaj opaznih razlik. Tako se je v občini Mengeš za dr. Janeza Drnovška odločilo kar 63,1 odstotka vprašanih, za Barbaro Brezigar pa le 22,3 odstotka. Veliko bolj je priljubljena v občini Vodice, kjer je dobila 52,9 odstotka glasov, več kot dr. Janez Drnovšek, saj se je zanj odločilo 40,2 odstotka vprašanih. Najbolj nejasen izid v Mengšu in Vodicah Pri lokalnih volitvah je pred drugim krogom naklonjeno kandida- tom za župane zelo različna. Najbolj jasen je razplet v občini Kamnik, kjer je Anton Tone Smolnikar dobil kar 62,9 odstotka glasov. Podobno je v Radovljici, kjer je Janko S. Stušek dobil 61,8 odstotka glasov vprašanih. Krepko vodstvo ima v občini Moravče Ljudmila Novak, ki so jih vprašani prisodili polovico glasov. Najbolj zanimive bodo županske volitve v Mengšu in Vodicah, kjer so kandidati zelo izenačeni. Po naši raziskavi ima v Mengšu Tomaž Štebe prednost pred Janezom Perom, vendar se precej volivcev še ni odločilo. V Vodicah Brane Podboršek vodi pred Antonom Kokaljem, vendar ju loči le slabih pet odstotnih točk, skoraj 8 odstotkov volivcev pa še ni odločenih. Na Bledu se zmaga nasmiha Jo- Občina Mengeš Tomaž Štebe J 41,6% Janez Per J 36,6% ■ - ne vem 9HHl6,8% mMmm nobenega vir: KCSS ■ 5,0% Mm N-101 Predsednik države Janez Drnovšek Barbara Brezigar 46,6% 38,7% nobenega 7,6% 3,6% ne bom volil I m 3,5% N-1055 Občina Kranjska Gora Jure Žerjav Robert Plavčak !■■■■■ 42'6% 1 32,7% ^mKmmmmmmmmmmmmml ne vem ■17,8% - nobenega fj 6,9% vir KCSS N-101 Občina Kamnik Anton Tone 1 62,9% Smolnikar *, 'aM Demitrij Perčič mMMMMWMWMWM 1 19,0% ne vem ■ 11,4% nobenega mM mM 6,7% - vir: KCSS N-105 Nove možnosti za slepe in slabovidne V sklopu Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka je lani jeseni z delom poskusno začel Klicni center slepih in slabovidnih, ki po testnem obdobju od marca deluje nemoteno. Škofj a Loka - Znano je, da so se slepi in slabovidni prvenstveno izobraževali za poklic telefonista, ki pa zaradi sodobnih elektronskih central izgublja svoje mesto. "Klicnih centrov je vedno več, naš pa se, kljub temu da delajo z večine slepi in slabovidni, z njimi enakovredno kosa," nam je povedal vodja klicnega centra Matevž Pintar. Projekt Klicnega centra slepih in slabovidnih je nastal v sodelovanju Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka, ter podjetja CDE Nove tehnologije iz Ljubljane, ki ima bogate izkušnje pri razvijanju in uporabi programske opreme za klicne centre. Posebej za ta klicni center so razvili ustrezne prilagoditve k obstoječi programski opremi /a podporo slepim in slabovidnim. "Posebna zahvala gre podjetju CDE nove tehnologije, ki nam je s svojim znanjem in sredstvi omogočilo zagon. Programsko opremo so prilagodili tako, da podpira sintezo govora, s tem pa tudi Brajeva vrstica, ki omogoča kvalitetno delo slepemu operaterju," je povedal Pintar. Prva skrb je bilo izobraževanje, ki so se ga lotili z dvema videčima operaterjema in po šest slepih in šest slabovidnih. "Izkazalo se je, da lahko tudi slepi oziroma slaboviden operater delo opravi enako hitro in kvalitetno. Večjo pozornost smo morali nameniti le pravilnemu oblikovanju "maske' posebej oblikovanega okna, ki votli operaterja pri pogovoru s stranko," je razložil vodja centra. V največji meri je delo v centru namenjeno prav slepim in slabovidnim, zaradi vse večje preobilice dela, pa občasno zaposlujejo tudi študente. Danes je v klicnem centru opremljenih sedem delovnih mest, od tega trije za slepe. "Naš klicni center ima tudi svoje prednosti. Smo majhni in fleksibilni ter se znamo prilagoditi naročnikom. Vedno delajo stalni operaterji, ki zahteve naročnika dodobra spoznajo, hkrati pa jim je v velikem interesu, da bo klicna akcija uspela, saj je ad tega odvisna tudi prihodnost tega delovnega mesta za slepe operaterje," nam je povedal Matevž Pintar in dodal še novo možnost delovanja: "V tujini že uveljavljena storitev, ki jo sedaj ponujamo tudi mi: "tajnica" za mala podjetja, ki si prave ne morejo privoščiti. V našem centru pa bomo sprejemali telefonske in telefaks sporočila, se javljali na telefonske pozive v imenu tega podjetja, vam posredovali prejeta sporočila prek SMS, elektronsko pošto ali drugače po dogovoru." Vizija klicnega centra je biti najboljši pri opravljanju telefonskih storitev in si s kvaliteto svojega dela zagotoviti dolgoročno delovanje, ter tako zagotoviti nova delovna mesta za slepe in slabovidne. Za dosego cilja bodo v kratkem testirali tudi možnost opravljanja dela operaterja na daljavo - od doma. Tako bo delovno mesto operaterja še dostopnejše, rešili pa bodo tudi težavo prihoda na delo. V kratkem času delovanja so si pridobili že nekaj bogatih izkušenj. Med njihove naročnike spadajo Mladinska knjiga - Založba, Študentski servis Borštnikov trg, Gorenjski glas in drugi. Operaterji so po njihovem naročilu opravili telefonsko anketiranje, raziskavo javnega mnenja, predstavljali izdelke ali storitve, opravljali tržne raziskave in telefonsko prodajo. Klicni center CSS ima tudi svojo spletno stran www.css-sl.si/klicnicenter. žetu Antoniču, vendar tam skoraj petina volivcev še ni odločena in morda Roman Beznik lahko preseneti. Podobno je v Kranjski Gori, kjer se zmaga obeta Juretu Žerjavu, vendar tudi tam še skoraj 18 odstotkov neodločenih. Gorenjci bodo šli na volitve Vodja Klicnega centra Matevž Pintar pravi, da je zanimiv tudi podatek, da se je le 3,5 odstotka vprašanih izreklo, da 1. decembra ne bodo šli na volitve. Seve- da je potrebno upoštevati tudi podatek, da jih 2,65 odstotka (380 vprašanih) v raziskavi ni želelo sodelovati. Med njimi je verjetno precej takšnih, ki se jim udeležba na volitvah ne zdi pomembna. Večina Gorenjcev bo torej tudi v drugem krogu odšla na volišča, kar pomeni, da ljudem ni vseeno, kdo bo izvoljen. Spodbudno, ni kaj. Upajmo, dajo ne bo zagodlo vreme in se bomo nato pet oziroma štiri leta izgovarjali nanj. Marija Volčjak Občina Bled Jože Antonič v 1 42,7% Roman Beznik '1 | 27,2% ne vem 1 T |l9,4% nobenega n | 10,7% vir: KCSS N-103 Občina Moravče Ljudmila Novak Tadej Jemec 50,0% 32,0% 11,0% nobenega 7,0% N-100 Občina Vodice Brane Podboršek Anton Kokalj ■ 48,5% . ^^^^mmmwMMMWMmM^M^M^M\ • ■■■■■■ 43'6% ne vem H 7,9% nobenega 0,0% vir: KCSS N-101 Občina Radovljica Janko S. Stušek | 61,8% Zvonko Prezelj ^21,6% ne vem | 6,9% nobenega 1 9'8% vir KCSS N-102 GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ••••••• REPORTAŽA / info@g-glas.si Petek, 22. novembra 2002 Z AFS Ozara na festivalu v Mehiki Do Mehike in naprej Ko sem odhajal na pot, so me mnogi spraševali, ali jih sploh poznam, primskovljanske folkloriste? Kako bom deset dni shajal med neznanimi ljudmi. A nisem še niti dobro premislil, ko smo bili že skupaj. Kranj, Monterrey - Mednarodnega folklornega festivala "Fiestas de Santa Lucia", ki je od 29. septembra do 6. oktobra potekal v mestu Monterrey v Mehiki, se je med 14 folklornimi skupinami iz 11 držav udeležila tudi Akademska folklorna skupina Ozara iz Kranja, ki je praznovanju letošnje 50-letnice obstoja, ob pridobitvi akademskega naslova ter odlično izvedenem slavnostnem koncertu v aprilu, tako dodala še piko na i. Na dveh straneh Gorenjskega glasa vam bom v sliki in besedi poskušal pričarati vsaj delček tistega, kar sem z "mojimi folkloristi" doživel v daljni Mehiki, kjer smo Slovenci s svojo odprtostjo in komunikativnostjo med več kot 450 udeleženci veljali za eno najbolj simpatičnih skupin festivala. V-okviru posameznih odstavkov se bom spominjal Mehike, festivala, organizacije, medsebojnega druženja, raznolikosti folklor... Ideja, mogoče le pobožna misel, naslednjo jesen boš šel pa z nami v Mehiko, je bila izrečena lani septembra, ko sva s folkloristom Matejem Rozmanom kramljala na temo "vabimo nove plesalce", pa o bližnjih načrtih, da Folklorna skupina Ozara postane akademska in bi tako pomladi 2002 praznovala 50-letnico obstoja z novim nazivom, na jesen pa bi se za posladek podala še na folklorni festival v Mehiko. "Ja, potem pa svizec zavije čokolado..." (kot vidimo v TV oglasu za vijoličaste čokolade) sem si bolj ali manj mislil o tem potovanju. Mehika je vendarle malo dlje kot le čez hrib. Po- Tri, štiri o izgubljeni prtljagi Da ne pozabim, sem si dejal za začetek, saj je bilo samo potovanje hkrati tudi moj prvi "mehiški" vtis. Benetke - Pariz - Huston -Monterrey in čez deset dni v obrati smeri, je bil začrtan letalski del potovanja, ki smo ga po sistemu konec dober vse dobro pravzaprav opravili brez večjih problemov. Na vsakem vmesnem letališču smo brez časovnih zamud uspeli opraviti vse postopke od "checkinga", do številnih kontrol ter pregledov carinikov in varnostnikov, ki so za letala, ki letijo v in iz ZDA še posebej številne. Sezuvanje čevljev, slačenje pasu, Živopisne oprave in živahen ples domače skupine Ballet Folklorico Magisterial. trebno je bilo navezati stike z. organizatorji festivala, kamor so bili med drugim poslani vsi podatki o Ozari in videokaseta njihovega nastopa na slavnostnem koncertu ob 50-letnici, dobiti dobre reference in priporočila Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, poiskati cenovno in časovno pretipavanje, pregledovanje prtljage je na teh relacijah še posebej intenzivno. S pozabljenim sendvičem v priročni prtljagi sem si naprtil še dodatnih 15 minut pregledov in prepričevanje temnopoltega velikana, da gre le za popotnico s primorskim pršutom, ni obrodilo sadov. Tako je ta lep kos Slovenije romal v smeti. Da prav povsod na svetu naletiš na "našeg čoveka", najbrž ni nič čudnega. "Pa što, ako je nov, izgužvaj malo ovaj pašoš, ovakav ti izgleda jako sumnjivo. Kao da je falsifikat," mi je razložil varnostnik na kontroli na letališču Charles De Gau-le v Parizu in na vprašanje, kako posao, odgovoril: "Posao k'o posao, gura se nekako." Že pri vkrcanju na zadnje letalo v Hustonu, je peterica naših spoznala, da so jim očitno že v Parizu izgubili prtljago, kar je prijazno potrdila tudi tamkajšnja uslužbenka. Da bi bila zaskrbljenost večja, so bili vmes tudi Dejanova harmonika, Štularjev bariton in 2002 V Mehiki združeni pod slovensko zastavo. kar nekaj kosov narodnih noš. Na srečo je prtljaga v Monterrey prispela "že" v dveh dneh, še preden so se začeli naši folklorni nastopi. Potrebno je pripisati, da so instrumenti precej krhka zadeva za taka potovanja, saj je kljub nalepkam "fragile" na kovčku, drugi harmonikar Seifert ob povratku v Benetkah svojo harmoniko dobil precej zdelano, tako da si je z odškodnino pred dnevi že kupil novo. Mehika dežela bogatih, revnih in še bolj revnih Mehika. Udeleženci festivala pravzaprav v teh nekaj dneh nismo imeli priložnosti spoznati pravega utripa te srednjeameriške države, saj smo se z avtobusi organizatorja gibali predvsem po pokrajini Nuevo Leon, katere glavno mesto je sicer 3,5-milijonski Monterrey. Pa vendar smo lahko ob naših izletih v središče mesta pa tudi po pripovedovanju naših vodičev nekoliko začutili mehiško življenje. Socialne razlike so očitne. Če obstaja razred bogatašev, ki ima vsega dovolj, lepe hiše, avtomobile, nakupuje v varovanih in klimatiziranih trgovskih centrih (kot naš City Park), kjer so na voljo tudi svetovno znane blagovne znamke, je ostalo prebivalstvo mnogo bolj revno in zdelo se mi je, da srednjega razreda tako rekoč ni. Večina tako za desetino cene nakupuje na tržnicah, ki so pravo nasprotje prej omenjenih nakupovalnih centrov. Povprečni državljani se vozijo predvsem v starejših ameriških avtomobilih ali nekoč popularnih Volkswag-novih hroščih, ki jih prav v Mehiki še vedno izdelujejo. Avtobusni prevozi so na primer razdeljeni na tri cenovne razrede: na luksuzne avtobuse, solidne avtobuse s klimo in na avtobuse, ki so še najbolj podobni onim iz "Firme Krstić". Ker je železnica v rokah zasebnega kapitala, potniški promet sploh ne obstaja, ker z njim očitno ni takega dobička, kot ga prinaša tovorni promet. Stanovanjskih blokov in stolpnic ni, saj je očitno več kot dovolj prostora za majhne hišice z ravnimi strehami, ki se večinoma držijo ena druge. V predelu mesta, kjer je bil naš hotel, je bilo v teh hišicah kup malih trgovinic, mnoge med njimi so le nekoliko preurejeni dnevni prostori, kuhinje in podobno. Vpadeš v tako "štacuno", pod kavčem platoji piva, na stojalu nad njim tacosi, čipsi in podobne "slanarije", na polici ali dveh je še nekaj osnovnih živil, cigarete, za blagajno pa močnejša gospodinja pri petdesetih, ki v nedeljo zvečer ne upa postreči piva, ker se boji, da bi jo zalotili. Naš vodič Havier nam pomaga, prepričuje prodajalko, ji zagotavlja dolarje in na koncu uspe samo zato, ker sem gospe menda zelo všeč. Na namige prijateljev, da bi lahko priženil trgovino, nisem odgovarjal. Festival je paša za oči, ušesa in dušo Festival, na katerega je bila med 14 folklornimi skupinami povabljena tudi AFS Ozara, se imenuje "Fiestas de Santa Lucia" in ga v Monterreyju organizirajo v spomin na ustanovitelje mesta oziroma po izviru Santa Lucija, ob katerem je v desetem stoletju začelo rasti današnje velemesto, trgovsko in upravno središče severovzhodnega dela države, ob glavnem me- lo na popoldanskih in večernih nastopih na 34 različnih prizoriščih v 15 občinah pokrajine Nuevo Leon. Festival je sicer le eden od večjih, ki jih vsako leto pripravijo v Mehiki, največji je v bližini glavnega mesta, našemu pa je sledil festival v Guadalajari. Že uvodna parada po ulicah Monterreyja je bilo prava "mine-štra" različnih plesov, noš, glasbe in ritmov. Skupine so ene za drugo s trga Hidalgo po mestnih ulicah krenile proti velikem avditoriju pred Muzejem mehiške zgodo- koliko bolj umirjene Nemce. Očitno se nam Slovencem pozna, da se moramo za prepoznavnost še kako truditi, saj smo povorko izkoristili tudi za razdeljevanje letakov oziroma razglednic skupine. Nina je imela kar precej dela, da jih je razdelila med vse roke, ki so molele iz publike... V nadaljevanju so se vsakodnevno nizali nastopi folklornih skupin po različnih prizoriščih v pokrajini, tako v samem Monterrey-ju kot v dve ure vožnje oddaljenih podeželskih mestih, tako na pravih odrih v gledaliških dvoranah kot na improviziranih odrih na trgih in v parkih. Vedno sta na posameznem prizorišču nastopili vsaj dve skupini, vstopnine v glavnem ni bilo, nastope pa si je ogledovalo od 200 do 1000 gledalcev. Ponekod je bilo lažje nastopati, ponekod težje. Širok oder v Teatro de la Ciudad, monterrey-jskem mestnem gledališču (v želji, da bi se izkazali, so nam s kulisami pripravili vaško ozadje značilno za stara severno nemška mesta) je bil skupaj s tehniko in ozvočitvijo pravo razkošje v primerjavi z nastopom v kraju Sabi-nas Hidalgo, ob reki z jezom in elektrarno v ozadju, z obilo mrčesa in konstantnim šumenjem vode ... Seveda folkloriste nič ne more presenetiti, saj se znajdejo v vsakršnih razmerah in vsako tako "zanimivost" vpišejo predvsem pod nove izkušnje. Žegnanje je bilo med najatraktivnejšimi našimi koreografijami. vine, kjer so se pred več kot 3000 gledalci v kratkih nastopih predstavile z zanimivi izseki iz njihovih plesnih koreografij. Parada različnih kultur, kot bi ji lahko rekli, je bila prava paša za oči, kar so potrdili tudi številni gledalci ob Simpatična Ana pred nastopom. najbolj ugodne letalske vozovnice in konec koncev najti dobre duše, podjetja in organizacije, ki bodo primaknile kakšen tolar za pot. Seveda so vsi trije mentorji, poleg Braneta Šmida predvsem Anita Peteh, ki skrbi za odraslo skupino, in Katja Borovnica, ki dela z mladimi, ves čas pripravljali plese in koreografije, s katerimi naj bi se predstavili na festivalu. Ob plesalcih in plesalkah, ki so celo leto pridno vadili, so formo brusili tudi Ozarini muzikantje. Izpred njihove haze. Doma krajanov na Primskovem, je konec septembra tako na pot odšla skupina 37 plesalcev in plesalk, godcev in mentorjev AFS Ozara. Le kdo bi se branil tako živopisnih Mehičank. Priložnostna garderoba na prostem. stu Ciudad de Mexico in Guadalajari, tretje največje mehiško mesto. Tokrat že petega po vrsti srečanja folklor vsega sveta so se poleg AFS Ozara iz Slovenije udeležile še skupine iz Nemčije, ZDA, Francije, Madžarske, Španije, Poljske, Armenije, Kolumbije, Kostarike ter štiri domače skupine iz Mehike. Več kot 450 udeležencev, po večini plesalcev in glasbenikov, seje sedem dni predstavlja- monterreyjskih ulicah. Skupine so se ustavljale na vsakih sto, dvesto metrov ter z glasbo in plesom vabile na festivalski teden in celovečerne nastope, ki so nas čakali v prihodnjih dneh. Seveda so najbolj odmevali zvoki lalino ritmov v glasbi hrupnih lolkal in glasnih trobent tor po/avn, a naši s harmoniki) in baritonom lakoj /a na pisom "Eslovenia" niso zaostaja li. Na sreČO smo spivihij imeli ne Končni seštevek: uh so nas crkljali Organizator festivala je skupina ljudi, ki zadevo uspešno vodi /e peto leto. Denar, potreben za pripravo in izpeljavo takega festivala, vedno prijazni in dostopni šef Arturo Juarez, mi je ob priložnosti dejal, daje festivalski proračun težak med 400.000 in 500.000 dolarji, so namenila nekatera državna oziroma pokrajinska ministrstva, oblasti posameznih mestnih okrožij Monterreyja pa tudi različna podjetja. Redki manjši kiksi nikakor ne morejo vplivati na zares dober vtis, ki so ga na nas naredili organizatorji. Nastanjeni smo bili v Hotelu Antarisuite Cintermex, ki se ponaša s petimi zvezdicami, ki so bile glede na opremo in ugodje v sobah kar realne. Hotel je bil sploh po večini napolnjen s folkloristi, kar je bilo dobro že zaradi samega vzdušja v njem. Huma je bila prava mehiška, po samopostrežnem načinu pa smo si izbirali sami, kaj bomo pognali v naše želodce. Sam sicer s klasičnim i/ govorom, da nimam časa, zelo redko jem zajtrk, v Mehiki pa je že zjutraj izgledalo takole: simpatična omaka na začetku pre hrambne linije, sledile so palačinke s skuto, pa še debele palačinke /. marmeladnim namazom ... Oh. kako lepe majhne klobasice, so že na krožniku. I liiimm, pa še jajček z umešano šunko in živo zelen Američanki, violinistka Amber in kitaristka Cat sta bili radi v naši družbi. žele na drugi strani, pa sladica in čez vse to kozarec ali dva mehurčkov, kavica ... Še dobro, da ne vem, kako se v španščini reče kilogrami. Vseskozi smo imeli na voljo klimatiziran avtobus, s katerim smo se vozili tako po nakupih v mesto, kot na večerne nastope. Na vsakem koraku so bili v naši bližini za nas zadolženi vodiči, večinoma študentje s premožnejšim družinskim ozadjem, Havier. Mauricio, Abril ... Presenečalo meje, da so nas varovali kot kakšne državnike. Ob hotelu je bila vseskozi na ogled policijska posadka, ob nas pa varnostnice, prave gorile, tako in drugače. Seveda ne bi bili Slovenci, če jim zadnje dni sem in tja na sicer mrke obraze ne bi izvabili tudi kakšnega nasmeška. Pri Slovencih je bilo vedno živo Vzdušje z nastopov se je velikokrat nadaljevalo v večernih organiziranih zabavah, ko so nas recimo zapeljali do kakšne od diskotek, ali pa na neformalnih druženjih v hotelu, kjer smo v prepletu različnih kultur Slovenci veljali za najbolj družabne, komunikativne in odprte med udeleženci festivala. Prav slednje je poleg pristnosti, tehnično in koreografsko kvalitetnega nastopa, tudi eno izmed meril, ki lahko odlikuje posamezno skupino v očeh mednarodne folklorne javnosti. S tem si skupina jasno tudi odpira vrata na številne druge festivale po svetu. Naše znanje angleščine je podiralo jezikovne pregrade, če pa nam ni uspelo z besedo, je "govorila" naša muzika. Družaben večer v hotelskem petem nadstropju se je ponavadi začel z nekaj takti s ce-deja, kar še ni naredilo pravega vtisa. "Dejan, pejt'." Inje šel po-njo. Ko je na harmoniko "pr'teg-n'u" Golico in sta Štular z baritonom in Matija s klarinetom takoj ujela takt, se je kar naenkrat ves svet vrtel na naše Avsenike, od Špancev, poljskih Rusinov in Američanov do Mehičanov, Kos-taričanov in Kolumbijcev. Zurka do nebes in naprej. Od nekod priskoči še Francis, šestdesetletni Francoz iz Alzacije in se vključi z Avsenikovo "So mamca mi dja-li..." Ko je našim za trenutek zmanjkalo sape, so se opogumili Kostaričani s svojimi trobentami, pozavnami in tolkali. Spet drugič so naši zaigrali kar v hotelskem holu, plesal pa se je Jako imenovani "kurji tajč". Še hotelsko osebje na recepciji je migalo s stopali. Nemalokrat so nas udeleženci festivala iz drugih držav spraševa- zagotovo pa je potrebno zapisati, da so se mnogi najraje držali kar v naši družbi. Pisano kot sto najlepših rož Dogodek, kot je tovrsten festival, je za vsakega, ki vsaj nekaj malega da na bogastvo različnih kultur, na mnogotere podobe sveta, je lahko nepozaben. Zato ogled festivala, kakršen je bil "naš" v Monterreyju, toplo priporočam vsakemu. Toliko različnih ljudi, tako pisanih noš, tako raznolikih plesov, bogatih zvokov, kot smo jim bili priča na festivalskih odrih v Mehiki, ne vidiš, slišiš in začutiš kar tako in vsak dan. Logično je, da povprečnega človeka izpod Alp najprej očarajo folklorne skupine, ki so prihajale je spoznavati posebnosti poljskih Rusinov, alzaških Francozov, Nemcev iz bivšega vzhodno nemškega Erfurta, še Američani iz mormonskega Salt Lake Cityja so bili s svojim countryjem in filmskim stepanjem prav simpatični. Izredno kvalitetna je bila madžarska folklorna skupina, opazili pa smo, da imajo tudi zelo ambicioznega šefa, tudi funkcionarja v mednarodni folklorni organizaciji CIOFF. Glave gor, nasmešek na ustih, bodite ponosni, da ste Slovenci... Tako je našim plesalkam in plesalcem vedno znova naročala mentorica Anita, zahtevna, kadar se vadi, in prijazna s pohvalami, Nina z našim priljubljenim vodičem nje leto pride v Slovenijo. iz latino držav, Kostarike, Kolumbije in gostiteljice Mehike. Kaj je lepšega kot na odru videti domačo skupino Ballet Folklorico Ma-gisterial v indijanskih opravah, plesalce nakičene s perjem in njihovo energično poplesavanje po Katja si je za fotografiranje izbrala Postavnega Kostaričana Alberta. Godci 2 (Matija, Seifert, Ad li, če smo Slovenci res tako odprt in vesel narod, pa jim nismo znali odgovoriti. Sicer pa, saj vemo. kdo in kaj smo. Mogoče folkloristi v sebi združujejo nekaj zaprtega Gorenjca in nekaj veselega Štajerca. Kdo bi vedel? Sestavi skupin so bili različnih starosti. Francozi so bili nekoliko^starejši. Madžari sami mladi, mormoni iz ameriškega Salt Lake Citiyja prav tako, Kostaričani vedno za žur ... Godci 1 (Matija, Dejan, Štular) AFS Ozara in spodaj podpisani Igor Kavčič smo v Mehiko leteli na krilih naslednjih podjetij in organizacij: odru, ali pa nam nekoliko bližje, a na oko precej hitrejše mazurke skupine Pueblo Mestizo in namišljeni pretep, ki ga na odru uprizorijo znameniti mehiški Zacatecas. Kako znajo delati z nogami ... Pa male simpatične Kolumbijke. Moški so ponavadi v elegantnih oblekah in s klobuki (Mehičani seveda s sombreri), ženske močno naličene v živopisnih krilih z mnogimi naborki ... Uh, kakšna mavrica ... In, ko si takole v tišino slovenskega popoldneva prikličem še njihovo muziko od značilnih karibskih zvokov, ki bazirajo na glasnih trobilih in močnih tolkalih do mariachi-ja. Beseda ma-riachi, ki izvira iz Jalisca, izhaja še iz časov pred Španci in pomeni tako mu/.iko kot tekst, plesalce, oder in zabavo, so mi razlagali domačini, pesmi pa govorijo o ljubezni, pastirjih (za katere je nekoč bila ta glasba značilna), o življenju in smrti, zato so lahko presunljivo žalostne ali pa vesele na drugi strani. Evropejci smo si bili med seboj kar nekoliko podobni. V primerjavi s prej omenjenimi naši plesi delujejo bolj umirjeno, korak je počasnejši, glasba vezana na harmoniko, kontrabas in klarinet, sem in tja violino, tamburico, mandolino... Pa vendarle, prijetno Havierjem, ki je obljubil da prihod- kadar jim je zares uspelo. Pa ni bilo potrebno, naši so se vedno potrudili, najsi so plesali na njim najljubšem lesenem gledališkem odru ali pa na betonskem plesišču v parku. "Veseli me, da so prav vsi to gostovanje v Mehiki vzeli zelo zares, vsi hočejo na nastopih čim bolje odplesati," svoje ozarce rada pohvali Anita in dodaja, da so se odlično znašli tudi na velikem odru, kakršnega doma pač nimajo. Obe skupini AFS Ozara, odrasla in študentska, sta zaradi oddaljenosti festivala na pot krenili z nekoliko okrnjenim fondom narodnih noš. Taje sicer eden najbogatejših pri nas, saj premorejo več kot dvesto oprav, zasluge pa velja pripisati tudi šivilji Jožici Šmid. V Mehiki so tako v pristnih koreografijah, ki so jih s plesalci in plesalkami skrbno pripravili mentorji Anita Peteh, Katja Borovnica in Brane Šmid, predstavljali predvsem izsečke iz spletov plesov Prekmurja, Koroške in seveda Gorenjske. S svojo drugačnostjo in pristnostjo so ozarci vedno znali vzbuditi pozornost publike, ki je nastope nagrajevala v latinoame-riškem slogu, z burnim ploskanjem in vzklikanjem. Občinstvo je še posebej pozdravljalo atrak-tivnejŠe dele posameznih plesov, kot je na primer gorenjsko žegna-nje, kjer dekleta na glavah med drugim nosijo svitke. na njih čaše, steklenice ali košaro, fantje pa se postavljajo s premeti ali v tako imenovani "zvezdi". Prav tako je aplavze žel začetek prekmurskih plesov, ko dekleta v deviško belih "Šefa" - Anita in Brane oblekah in Nina z "doužnjekom" na glavi, med petjem počasi iz vrste prehajajo v ravno črto. Ni čudno, da so domačini pogosto spraševali po kasetah in cd ploščah z glasbo, na katero je plesala AFS Ozara. Očitno jih je očaral melos harmonike, klarineta in baritona oziroma kontrabasa izpod Alp. Mnogi so se želeli slikati z našimi fanti in puncami, kar tako. zaradi njihove simpatičnosti ali pa jih je pritegnila naša noša. Ta pa je zelo "narobe hodila" plesalcem, saj v toplih hlačah, "poštirkanih" platnenih srajcah, toplih dokolenkah in škornjih pri 30 in več stopinjah celzija ni ravno prijetno vrteti se po odru. Da ne govorim o širokih ženskih krilih in tistim, kar imajo naše punce spodaj. Zmeraj simpatične na pogled "unt'rce" v tisti gorkoti niso noben privilegij. Še odstavek za novinarja Ko sem odhajal na pot, so me mnogi spraševali, ali jih sploh poznam, primskovljanske folklori- zanju in duhovitih opazkah občutil, kako so se oni vse dni "kuhali" na mehiški vročini. Sledilo je klečanje vseh štirih novincev (poleg mene še Darje, Ane in Mi-stra). in ob pesmi Sv. Lenarta sin kroženje ostalih okrog nas ter božanje po obrazu. Šele doma sem na fotografijah ugotovil, daje bila Mateja tista s šminko na dlaneh. In ko je družba iz Ozare ugotovila, daje že čas, da tudi zaplešem. Dejanu ni bilo dvakrat potrebno reči za valček. Tako sem najbrž edini neplesalec na festivalu imel srečo plesati z vsemi puncami iz Ozare. Balzam za dušo in garanje za noge. Še posebej ženske. Zato se na tem mestu opravičujem vsem puncam, ki sem jim tistega dne v Monterreyju stopil na nogo. Ni bilo namerno. Nemalokrat so mi že predlagali, da se naslednji ponedeljek vidimo na vaji. Z veseljem bi se jim pridružil, če ne bi najbrž imel že kakšno leto preveč za te zadeve. Je pa zato v skupini še dovolj prostora za vse, ki bi radi spozna- Prekmurski plesi in pesem o "doužnaku". ste? Dva, tri že poznam. In spet, kako bom deset dni shajal med neznanimi ljudmi. A nisem še niti dobro premislil, ko smo bili že skupaj. Ce je prvi dan še zmagovala previdnost, češ je le novinar, so me ostale dni takoj pogrešili, če me ni bilo zraven. In v sobi 200 je že zvonil telefon. Sprejeli so me za svojega, kar so na najlepši način dokazali zadnji dan festivala, ko so me na sestanku presenetili s krstom, ki ga ponavadi pripravijo za vse novince. Med kupom oblačil na mizi, od gorenjskih in prekmurskih srajc, lajbi-čev, hlač, takih in drugačnih nogavic, še ženske unt'rce so se našle vmes... sem se moral obleči v primerno obleko. In sem ob mu- Ko Ozara naredi šou v recepciji hotela s petimi zvezdicami. Imeti srečo in plesati z vsemi puncami iz Ozare. li to čudovito družbo ljudi, še rosno mladih in onih s kakšnim letom več, z letnikom šole več ali manj. boljšo ali slabšo plačo, ki so doma na vasi ali v blokih, so poročeni ali samski. Ko gredo na okrog, jih poznamo le kot Akademsko folklorno skupino Ozara. Igor J. Kavčič www. e poslovalnica.com RONr SO TOV Fakultete n organizacijske vede klub študentov kranj LON d.d.Kranj Bleivveisova cesta 2 04/280 07 77 E-pošta: INFO@LON.SI; http://www.lon.si pci iu po«uluo~ jmmu Kotita GORENJSKI GLAS «18. STRAN ••••••• INTERVJU / info@g-glas.si Petek, 22. novembra 2002 Sladžan Umjenovič je Izjemna osebnost leta 2002 Pogovor je vreden več kot pest zdravil 'Vesel sem, da sem lahko pomagal in da nisem obrnil glave stran ob človeških stiskah. Vsakič, ko sem se odločil za dobrodelno akcijo, sem imel pred očmi otroka v stiski in cilj mu pomagati." 24-letni Jeseničan Sladžan Umjenovič je v sredo iz rok soproge slovenskega predsednika Štefke Kučan prejel priznanje za Izjemno osebnost leta 2002, ki jo že devet let podeljuje revija Naša žena. Sladžana razen po aktivnem sodelovanju v dobrodelnih akcijah Gorenjci poznajo kot nekdanjega redaktorja in voditelja na Gorenjski televiziji, danes pa je gorenjski dopisnik dnevnika Večer in član izvršnega odbora Aktiva novinarjev Gorenjske. V preteklosti je dobival že nagrade s področja turizma in fotografije. Kako se počuti oseba, kije v že tako ugledni druščini 25 ljudi odprtih rok iz vseh koncev Slovenije še posebej izbrana za Izjemno osebnost leta 2002 in kije s 24 leti doslej najmlajši dobitnik tega priznanja? "Občutki so prijetni, priznanje me je presenetilo, saj ga nisem pričakoval. Že nominacija mi je pomenila veliko. Zaradi naziva se ne bom spremenil, na področju dobrodelnosti še nisem rekel zadnje besede. Rad bi poudaril, da zaradi tega ne želim biti zvezda. Uspehe na dobrodelnem področju smo dosegali vsi, jaz kot pobudnik in organizator dobrodelnih akcij in posamezniki, ki so mi stali ob strani in mi zaupali. Zato priznanje delim z vsemi." Koliko je bilo v zadnjih petih letih vseh humanitarnih projektov? "Če sem iskren, jih v tem trenutku ne bi znal našteti po vrsti. Bilo jih je kar nekaj, od pomoči zaradi potresa, do zbiranja sredstev za invalidski voziček in drugih človeških stisk. Sodeloval sem s številnimi humanitarnimi organizacijami. Bilo je tudi nekaj takih 'Ko sem slabe volje, ponavadi izginem v hribe. Tam si naberem novih psihičnih moči." projektov, kjer sem pomagal drugim pri organizaciji. Kadar gre za resne dobrodelne projekte sem vedno na voljo." Zate je bila verjetno taka pomoč majhna usluga, ne pa tudi tistim, ki so bili tvoje pomoči deležni... "Vesel sem, da sem lahko pomagal in da nisem obrnil glave stran ob človeških stiskah. Čutil sem to kot dolžnost. Vsakič, ko sem se odločil za dobrodelno akcijo, sem imel pred očmi otroka v stiski in cilj mu pomagati. Ne bom skrival, da me primeri posameznih otrok niso prizadeli. Načrte sem največkrat delal ponoči in ni mi žal za nobeno neprespano noč." Organizacija dobrodelne akcije je precej zahtevna, kakšni so občutki, ko je končana ? "Najprej ti odleže, da ne živiš več pod psihičnimi pritiski. Konec je odgovornosti ki jo imaš do donatorjev in do vsakega prispe-vanega tolarja, do organizacije, s katero si sodeloval in nenazadnje do osebe, za katere so se zbirala sredstva. Nato čakaš, kaj se bo zgodilo, in ko vidiš veselje staršev in otrok, imaš v sebi zares dober občutek." Tvoje projekte niso množično podpirali le ljudje, ampak tudi nekdanji varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ambasadorka Unicefa Milena Zupančič, so- ^7I/Ml\ MIKA, d.o.o., Kranj Kolodvorska 3, Kranj tel.: +386(0)4 2022 685, fax: +386 (0)4 2025 443 Ali veste, da ravno danes v petek, 22. 11. 2002, podjetje MIKA, d.o.o., Kranj odpira vrata nove trgovine v starem mestnem jedru v Kranju, na Tomšičevi ulici 15. Sprehodite se po našem starem mestu in nas obiščite! Odprto vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Lepo smo založeni s perilom, brisačami, posteljnino in še kup lepih in kvalitetnih tekstilnih izdelkov po ugodnih cenah (kar naši cenjeni zvesti kupci že dobro vedo). Na otvoritveni dan boste ob nakupu deležni posebne pozornosti. Obiščite nas še danes! Vabimo vas, da izpolnete nagradno anketo. Srečne dobitnike na žrebanju, ki bo na Miklavžev dan 6. decembra 2002, bomo nagradili z nagradnimi popusti. 1. nagrada: 30.000,00 sit v obliki 30 % popusta za vrednost 100.000,00 nakupljenega blaga, razen delovne obleke (vnovčljivo v največ desetih nakupih do 6. dec. 2003) 2. nagrada: 10.000,00 sit v obliki 20 % popusta za vrednost 50.000,00 sit nakupljenega blaga, razen delovne obleke (vnovčljivo v največ petih nakupih do 6 decembra 2003) 3. nagrada: 5.000,00 sit v obliki 10 % popusta za vrednost 30.000,00 sit nakupljenega blaga, razen delovne obleke ' (vnovčljivo v največ treh nakupih do 6. decembra 2003) K- Ali poznate podjetje trgovino MIKA? □ da poznam □ sem že nekaj slišal-a □ ne poznam Kaj kupujete v trgovini MIKA? (lahko obkrožite dva odgovora) □ perilo • spodnje, toaletno, posteljno □ delovno obleko □ ne kupujem v MIKI Kaj je najpomembnejši razlog, da se odločite za nakup v MIKI? (lahko obkrožite več odgovorov) □ kvaliteta blaga □ prijaznost □ zmerne cene □ ne vem Ali nas boste razveselili z nakupom na novi lokaciji v starem delu mesta? □ da lokacija ni pomembna □ ne zaidem pogosto v mesto □ večkrat bi se oglasi-a, če bi bili v kakšnem večjem trgovskem centru ime, priimek, naslov izpolnitelja ankete _ Izrezane in izpolnjene ankente lističe oddajte v zaprti kuverti na naslov MIKA, d.p.o., KRANJ, Kolodvorska c. 3, 4000 Kranj ali osebno prinesite v trgovino MIKA na Kolodvorski c. 3, MIKA na Tomšičevi ul. 15 ali na uredništvo GORENJSKEGA GLASA, Zoisova 1 v Kranju s pripisom ANKETA - MIKA do srede, 4.12. 2002 proga predsednika države Štefka Kučan in celo tuji veleposlaniki v Sloveniji. "Gre za veliko zaupanje javnosti in predstavnikov tujih držav, ki ga ne bi bilo, če ne bi vedeli, da bo vse tako, kot mora biti. Projekt Otroci brez meja, ki je namenjen varovanju otrokovih pravic, je res zanimiv, saj ga je do danes podprlo že 25 veleposlaništev. Ni še končan. Ne bi rad prehiteval časa, zato bom okoli njega še nekoliko skrivnosten. O njem se bo v prihodnosti še slišalo." Ljudje so v zadnjem času postali nezaupljivi do humanitarnih organizacij, nekateri dvomijo, da zbran denar od dobrodelnih akcij ne pride v prave roke. Ali sam pri akcijah, v katerih sodeluješ, občutiš nezaupanje ljudi? "Nezaupanja do mojih akcij nisem nikoli občutil, saj so mi ljudje vedno zaupali. Vedeti je potrebno, da imaš odgovornost do njih, in če tega ne spoštuješ, ne boš deležen njihove podpore. Žalostno pa je, da res prihaja do afer na dobrodelnem področju. Zadnja afera v veliki slovenski humanitarni ustanovi bo zagotovo delovala preventivno. Ljudje že postajajo še bolj pozorni, kam in komu bodo darovali svoj prispevek. Verjamem, da se bodo v prihodnosti znali odločati pravilno." Zgledno je tudi tvoje zavzemanje za enakopravnost zdravih ljudi in ljudi s posebnimi potrebami... "Smešno mi je, ko na prireditvah ob občinskem prazniku, poslušam slavnostne govornike o "naši" skupni prihodnosti. Ko pogledaš nastopajoče na prireditvi, vidiš, da še zdaleč ni tako. Med nastopajočimi ni nobenega invalida, čeprav znajo tudi oni kaj pokazati. Takšne osebe ne potrebujejo našega usmiljenja, ampak le to, da se jih enakovredno vključuje v našo družbo. Čeprav so drugačni od nas, so del naše prihodnosti. Prihodnost gradimo vsi, ne samo izbrani posamezniki. Občina smo ljudje, zato si noben župan, če da kaj na svoj ugled, ne bi smel privoščiti tega, da na prireditvah ob občinskem prazniku ni predstavnikov vseh družbenih skupin v občini. Za mene osebno nobena prireditev ni dobra, ce njih ni /raven, in / menoj se ho verjetno strinjal še kdo." Ali smo Slovenci narod dobrega srca? "Vsekakor. Slovenci zelo radi pomagamo, če natančno vemo, komu in /a kaj bo šel njihov denar. Prav je tako. Če že pošteno damo svoje tolarje, potem naj gredo za pravi namen. Zanimivo pa je, da še vedno največkrat darujejo tisti, ki še sami nimajo dovolj. Kar se konkretno dobrodelnosti Gorenjcev tiče, pa si upam trditi, da smo ena najbolj uspešnih regij na tem področju. Znali smo stopiti skupaj, ko je bilo potrebno. Ni nas združevala politika, ampak dobrota. Torej še zdaleč ne drži to, da smo Gorenjci škrti." Kako ocenjuješ dosedanje dobrodelne akcije Gorenjskega glasa? "Zelo pohvalno. Ljudje vam zaupajo in največ zaslug za to ima Danica Zavrl Žlebir. urednica rubrike Dobrota ni sirota. Vedeti je potrebno, da v ozadju njenih člankov ni le napisan tekst, ampak ogromno prostovoljnega dela, ki ji ga ni nihče plačal. Zelo imenitno poveže javno besedo s socialnim delom in prižiga lučke v ljudskih očeh. Tako za njo ostane nekaj trajnega, ne le časopisni članki, ki skozi čas postanejo pozabljeni." Čeprav si medijski človek in si v preteklosti dosegal številne uspehe, se o tvoji zasebnosti ve malo. "To je res. Nikoli nisem želel dajati intervjujev o sebi, čeprav marsikdo rad pokuka v zasebnost kakšne znane osebnosti. Od človeka samega je odvisno, kako globoko bo dovolil brskati po zasebnem življenju. Vsega pač ne morem razkriti. Služba je služba, dom je pa dom. Ker cenim Gorenjski glas, bom tokrat naredil izjemo. Ampak več kot to, kar bom odgovarjal danes, nisem pripravljen povedati. Pa tudi po naravi sem tak, da se ne maram hvaliti." Kako bi opisal sam sebe? "Preprost moški, s svojimi vsakodnevnimi problemi, željami in napakami, predvsem pa moški, ki ima rad zasebne zabave, morje in hribe. Ne maram pa pritiskov in egoističnih ljudi." Prstan na roki verjetno ni poročni... "Ne, je spomin od babice. Nisem še poročen in o tem še ne razmišljam. Ko bo prišel čas /a najpomembnejši "DA" v življenju, se bom pa poročil. Vse oh svojem času je moj življenjski moto. Družino si bom zagotovo ustvaril in Upam, da mi bo prihodnost namenila najmanj dva otroka." Ti najožji prijatelji marsikaj zaupajo? "Ponavadi gre za zaupne pogovore o tej ali oni stvari. Vsebina pogovora ostane v meni za vedno. Tudi jaz imam nekoga, ki se mu lahko popolnoma zaupam in se včasih pogovarjava o zelo /au pnih stvareh. 1/. lastnih izkušenj lahko rečem, da temeljit in odkril pogovor lahko reši probleme. Pogovor je včasih več vreden kot pest zdravil." Kdor je uspešen, dobiva tudi polena pod noge, sijih dobival tudi ti? "Brez tega v današnjem času zavisti ne gre. Dobival sem jih. Ne-voščljivcem se moram pravzaprav zahvaliti, saj so mi vlivali železno voljo in moč, da sem še bolj zagrizel v kako stvar. Sem namreč bojevnik. Če se dovolj trudiš, ti je boj z ovirami prej ko slej poplačan. Vsak se mora sam naučiti, zaradi česa se je vredno sekirati in zaradi česa ne. Lepo bi bilo, če polen ne bi bilo, ampak to je del življenja." Si zamerljiv? "Ne. Če bi bil s kom sprt, bi mi bilo neprijetno. Rad vržem karte na mizo, se odkrito pogovorim. Glede tega lahko mirno gledam človeku v oči. Nočem seše obremenjevati z zamerami. Življenje je prekratko. Če mi kdo naredi kaj zalega, je to njegova stvar. Ponavadi je tako, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Narava se maščuje prej ko slej. Vse se vrača, vse se plača." Kakšen je tvoj delovni dan? "Nikoli ne grem spat pred 2. uro zjutraj. Sem bolj nočni ptič in se mi zdi, da sem ponoči še bolj produktiven. Zato velikokrat delam pozno v noč, kadar čez dan zmanjka časa. Zjutraj vstajam med šesto in sedmo uro. Nikoli še nisem vstal brez energije, kajti tako kot začneš dan, takšen dan boš imel. Vsak dan je za mene nov dan. nikoli ni isto." V čem je skrivnost tvojega uspeha? "Ne vem. Vsak ima svoj recept. Jaz imam rad stvari urejene, organizirane, rad imam točnost. Moja samokontrola je zelo močna. Nerad prehitevam dogodke. Vse se zgodi ob svojem času. Mogoče je zanimivost to, da uspehov ne ocenjujem po položaju, ampak po ovirah, ki jih premagaš. Sam raje večkrat zapored prestopim manjše stopničke, kot pa enkrat veliko. Uspeh vedno pride sam od sebe. če delaš stvari dobro. Ko doživim uspeh, se zaradi tega ne prevzamem. Sem skromen. Rečem super, takoj naslednji trenutek življenje teče dalje. Rad stojim na realnih tleh, nisem sanjač." S teboj bi se še dalo ogromno pogovarjati, vendar bi za konec prosil za eno tpisel za naše bral-ce... "Vsak sam pri sebi najbolje vc. kaj si želi doseči. Če bom s svojo zgodbo komu izmed njih vlil novih moči, da bo na Življenje gledal s svetle plati, bom toliko bolj vesel. Mogoče bi rekel to, da nihče ni popoln. »Tudi jaz ne, imam svoje napake. Ne iščite le slabih stvari v sebi. ampak tudi dobre. Predvsem pa živite brez predsodkov. Življenje je kot oder, na kate rem vsakdo igra svojo vlogo. Če se vrata zaprejo, je treba najti okno. Nikomur ni postlano / rožicami, treba se je boriti. Zato ljudem želim vse najboljše na Življenjski poti. Pomembno je, da vsak sam poskrbi zato, da bo srečen in da nikoli ne dopusti, da hi mu drugi to odvzeli. Če bom pa s tem prvim intervjujem o moji Zasebnosti komu i/med ljudi vlil moči, da bo postal dobrodelne/, bprn toliko bolj vesel." Simon Subic, foto: Fina Doki in osebni arhiv Sladžana l nijenoviča Suma ni pomenila vsote Lastniki trgovske družbe Vele niso potrdili priključitev k Živilom, kar pomeni zastoj pri oblikovanju drugega stebra slovenske trgovine. Prevzema iniciativo Era? Kranj - Lastniki kar 79-odstotnega deleža trgovinske družbe Vele iz Domžal niso potrdili predloga uprave in nadzornega sveta o priključitvi družbe kranjskim Živilom. Izredna skupščina delničarjev Živil je bila zato odpovedana, iz uprave pa so sporočili, da je s tem zamujena pomembna priložnost oblikovanja drugega trgovinskega stebra v Sloveniji. Vse kaže na to, da bodo skupno pot našli najprej na savinjsko-štajerskem koncu, ki se mu bodo pridružili nato še Domžalčani, nato pa naj bi priključili šele Živila. Predvsem pa je postalo jasno, da odločajo lastniki. Pretekli teden smo že na kratko poročali o tem, da lastniki trgovske družbe Vele iz Domžal v četrtek dopoldan niso potrdili predloga uprave in nadzornega sveta te družbe o priključitvi k Živilom. S tem je spodletel še en poskus kapitalskega povezovanja trgovskih družb, ki naj bi ob Mercatorju oblikovale drugi steber slovenske trgovine. Kranjska Živila resnično nimajo srečne roke: uspeli niso z ljubljansko Emono Merkurjem, primorsko Emono Obala, škofjeloško Loko, sedaj pa se je pokazalo, da so tudi v Gospodarskem interesnem združenju Suma 2000 interesi različni in ne najbolje usklajeni. Največji lastnik ima druge načrte Za neuspeh predloga uprave in nadzornega sveta Veleja na četrtkovi skupščini delničarjev je bil verjetno odločilen glas Metoda Logarja, direktorja S-hrama, ki ima 36-odstotni delež družbe Vele, njegovemu scenariju kapitalskega povezovanja: najprej povezovanje z velenjsko Ero in mariborsko družbo Koloniale, šele nato pa združevanje z Živili, pa sta se pridružila tudi oba državna sklada - odškodninski in kapitalski. S predlagano pripojitvijo (ta je stroškovno veliko bolj ugodnejša od združitve) bi Živila poveča- la svoj osnovni kapital za 2,9 milijarde tolarjev in v ta namen izdali lastnikom Veleja nekaj nad 290 tisoč delnic po menjalnem razmerju 7,8 delnice Vele za delnico Živil, kar so v Nacionalni finančni družbi, kije 23-odstotni lastnik Živil, ocenili kot enkratno velikodušno ponudbo. V Veleju napovedujejo izstop iz Sume Očiten nesporazum med upravo ter nadzornim svetom, na eni strani, ter lastniki Velja, na drugi strani, seveda ne prispeva k boljši kotaciji Veleja. Stane Skok, predsednik uprave domžalske trgovske družbe upa, da je odločitev delničarjev le posledica neusklajenosti lastnikov, ki so še na skupščini tehtali vrednost družb, saj je že vsem jasno, da brez kapitalskih povezav ni skupnega nastopa do dobaviteljev. Napovedal je tudi izstop iz GIZ Suma. Obnovljena Razdelilna transformatorska postaja Labore Kranj - Včeraj popoldan so slovesno predali namenu obnovljeno in modernizirano razdelilno transformatorsko postajo Labore, ki je ena od najpomembnejših napajalnih točk v 110 kV obroču elektroenergetskega napajanja mesta Kranj in njegove okolice. Prvenstveno služi za napajanje industrijske cone na jugovzhodnem delu Kranja, hkrati pa je tudi rezerva ostalima dvema postajama na Primskovem in na Zlatem polju. Transformatorska postaja 110/20/10 Labore je bila leta zgrajena 1974 kot nadgradnja prve razdelilne postaje 35/10 iz leta 1959, bila štiri leta kasneje razširjena, v osemdesetih letih dopolnjena s sistemom daljinskega upravljanja. Po temeljitih študijah so se odločili za postavitev s plinom izoliranega 110 kV stikališča po ekološko neoporečni tehnologiji SFs ki predstavlja majhne vzdrževalne stroške, velik prihranek prostora, popolno varnost pred dotikom in veliko obratovalno zmogljivost. Pri obnovi je sodelovalo kar 67 raznih izvajalcev. S plinom SR izolirano in kovinsko oklopljeno 110 kV stikališče v RTP Labore je bilo drugič uporabljeno kot višek najsodobnejše tehnologije na Gorenjskem in v slovenski distribuciji. - Foto: Drago Papler ki so jih izbrali po postopkih za javna naročila, obnova je trajala v več etapah zaradi zagotavljanja zanesljivega, nemotenega obratovanja kar 6 let, vrednost naložbe pa dosegla 1,2 milijarde tolarjev. Zbranim na otvoritvi sta spregovorila minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač in direktor Elektra Gorenjske mag. Drago Štefe. Š.Ž. i š^mm w ■ SVINJSKI KARE 989,00 SIT Z VRATOM Meso Kamnik, 1 kg ALPSKO MLEKO 149,00 SIT Ljubljanske mlekarne. 3,2 % m. m.. 1 I V petek, 22. In V SObetO, 23. novembra je na sporedu posebna ponudba,'ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pol k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parrnova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje. Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mane aux Mineš 4 v Tržiču. HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ d. d. Cesla na Okroglo 3, 4202 Naklo HiperaWWO» čez vikend PREDSTAVLJAMO IZDELKE SDPRIMA v petek, 22. in v soboto, 23. novembra HIPERMARKET Tržič pričakujemo vas z degustacijami izdelkov SUPRIMA, in še kolo sreče SUPRIMA: pn nakupu TREH različnih izdelkov SUPRIMA kolo sreče izbere ČETRTI izdelek, ki vam ga podarimo! Preizkusite izdelke Suprima! Živila: ekonomsko nelogična odločitev Podobno so se odzvali tudi v Živilih, kjer so, koje bil znan rezultat glasovanja v Domžalah, odpovedali sklicano izredno skupščino delničarjev na isto temo. Kot je sporočil predsednik uprave Branko Remic, bodo odločitev lastnikov Veleja spoštovali, ocenjujejo pa, da je ekonomsko nelogična. Razmere v slovenski živilski trgovini so se po njihovem mnenju v zadnjih letih močno zaostrile, vstop v Evropo pa tudi v nadaljevanju pomeni grožnjo, kateri se lahko učinkovito uprejo samo zadosti veliki, racionalno organizirani sistemi. V konkurenčnem boju so ravno velikost, tržni delež, ekonomski in kadrovski potencial, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost poslovanja in s tem tudi za dolgoročno kapitalsko rast. Prav to pa naj bi predlagana pripojitev omogočala, hkrati pa pomenila odločilni korak k izgradnji drugega stebra v slovenski živilski trgovini. Ali prevzema iniciativo Era? Nekoliko drugačni pogledi pa prihajajo iz Ere, d.d., Velenje, ki je krovno podjetje v skupini Era z 19 družbami in je že kapitalsko povezana z mariborsko skupino Koloniale s tremi podjetji. Predsednik uprave Ere Gvido Omla-dič je ta teden v pogovoru za javnost zatrdil, da od strateških načrtov povezovanja trgovcev, načrtovanem v okviru združenja Suma ne nameravajo odstopiti. Kljub napovedim o izstopu Velja in Živil iz GIZ Suma, si bodo v Eri prizadevali tudi naprej za povezovanje z Velejem in šele nato, torej kasneje z Živili. Tako naj bi, po Omladičevih razlagah, postopno povečevali svoj tržni delež iz sedanjih 12 odstotkov na 25 odstotkov v Sloveniji do leta 2007. Skupina Era ima sedaj 137 prodajnih mest in preko 2200 zaposlenih, skupina Koloniale pa 43 prodajnih mest in preko 600 zaposlenih. Era ima podjetja v Beogradu, Skopju in Sarajevu, 3 partnerska podjetja v Avstriji in eno na Češkem. Letošnji promet so uspeli povečati za 15 odstotkov, v nekaterih programih celo preko 40 odstotkov, do konca leta pričakujejo 390 milijonov tolarjev čistega dobička, pri čemer so letos v posodobitve vložili 7,5 milijona evrov. V Podgorici v Črni gori so odprli že drugi nakupovalni center in imajo 30 odstotni tržni delež, kupili Skopski sejem in z NLB ustanovili konzorcij, na Hrvaškem proučujejo možnosti za nov prodajni center in nakup lokalnih trgovcev. Do leta 2007 naj bi 30 odstotkov prihodkov ustvarili izven Slovenije, sedanjo 6.5 odstotno donosnost pa povečali na 10 odstotkov. Vsekakor, ne glede na očiten razhod v GIZ Suma, bodo vztrajali na povezovanju z Velejem in pri tem ocenjujejo, da se bo promet dvignil iz sedanjih 70 na 110 milijard tolarjev, to pa je že več, kot je ustvaril lani Spar Slovenija. Štefan Žargi V Merkurju zadovoljni z rezultati Kranj - Delniška družba Merkur je objavila rezultate svojega poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta. T\idi tokrat številke kažejo pravilnost Merkurjevih poslovnih odločitev, saj so bili optimistično zastavljeni cilji izpolnjeni tako v matičnem podjetju kot v Skupini Merkur. Kumulativno je Merkur, d.d., ustvaril za 1,258 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je povsem v skladu z načrtom za devetmesečno obdobje. Delniška družba Merkur je od januarja do septembra letos dosegla za 77,104 milijarde čistih prihodkov, Skupina Merkur pa v istem obdobju za 90,454 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje. V Merkur, d.d., so znašali čisti prihodki iz prodaje samo v septembru 10 milijard tolarjev, kar je za petino boljša prodaja od povprečja predhodnih mesecev, v oktobru pa so bili čisti prihodki še za pol milijarde višji. V Skupini Merkurje bilo v septembru doseženih 11,8 milijarde tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar presega načrtovane za 4 odstotke. Hitra rast nekaterih povezanih podjetij sicer vpliva na rast stroškov v Skupini, devetmesečni končni poslovni izid pa kljub temu še vedno presega načrtovanega za 16 odstotkov. Od podjetij v Skupini Merkur je bilo v prvih devetih mesecih prodajno najbolj uspešno Merkurjevo hrvaško podjetje Merkur International Zagreb, ki presega lansko prodajo za 40,2 odstotka, s čimer sledi cilju, da bo že do konca naslednjega leta dosegel 10-odstotni delež, na hrvaškem trgu. Podjetje Bofex pa presega lansko prodajo za 38,6 odstotka. Rezultat Bofexovega razvoja sta predvsem nova sodobna trgovska centra BOF za prodajo elektrotehničnih izdelkov v Ljubljani in avstrijskem Gradcu. Po mnenju Uprave delniške družbe Merkur je poleg rasti prodaje in dobička zadovoljivo tudi uresničevanje srednjeročne vizije družbe. V manj kot dveh letih je tako družba uspela reorganizirati poslovanje in vključiti pod enotno blagovno znamko nekatere prevzete družbe v Sloveniji. V letošnjem letu je uresničila načrtovano rast maloprodajne mreže v Sloveniji z novimi centri na Jesenicah, v Celju in Kranju, tik pred otvoritvijo pa je tudi razširjeni trgovski center v Novem mestu. Preseganje lanskoletnih rezultatov prodaje, ustvarjanje dobička Skupine Merkur ter doseganje poslovnih ciljev so na svoji seji dne 5.11.2002 ugodno ocenili tudi člani Nadzornega sveta delniške družbe Merkur iz Naklega. Š.Ž. Savi priznanje za urejeno delovno okolje Ljubljana - V torkovi številki našega časopisa smo poročali o tem, da so danes teden na tretji letni konferenci o kakovosti Gorenjske slovesno podelili tudi priznanja Območne gospodarske zbornice Gorenjske za urejenost delovnega okolja. Iz Gospodarske zbornice Slovenije pa smo včeraj prejeli vabilo na podelitev tovrstnih priznanj na ravni države, kijih podeljujejo letos že osmič. Letošnja priznanja, kijih bodo letos delili v Velenju, bo za najlepše urejene proizvodne obrate dobilo šest gospodarskih družb (eno prvo, tri druga in dve tretji mesti), pri čemer se je na vrh povzpela izolska Droga, na Gorenjsko pa gresta obe priznanji za tretje mesto, ki sta ga osvojili Sava, d.d., Kranj in Sava Tires, d.o.o., Kranj. Med srednjimi in malimi podjetji, kjer nas je večkrat z zmago zastopalo podjetja Aka iz Lesc, tokrat nimamo predstavnika z Gorenjskega, prav tako pa letos na Gorenjsko ne bo nobene Tablice za trajno urejenost za podjetja, ki v akciji GZS - Urejeno delovno okolje in Turistične zveze Slovenije - Moja dežela lepa in gostoljubna, sodelujejo več kot trikrat. Š,Ž. Shranite največjega! ********************************************* ŽIVILA KRANJ d.d. C. NA OKROGLO 3, NAKLO OS: 76834646 HIPERMARKET ŽIVILA ***************** fgj. 15;J5 **************** RAČUN St.5280065 Datum: 03.10.02 Datum odpoiiljanja blaga: 03.10.02 REIT multiv. I.5L PET KOI 145,00 frutek višnja 12sml fi1uct 112,20 ERIITEE, rreskva 125ML FflUC 95.00 VOOA TIHA I.5L PET kolin 85^00 HARG.nELIKATES 2506 zvije 119^00 PAST.KEKEC 75G FOL.POMUn. 109^00 grizu elips 50G kolinska „s'oO nosn.sadni ioog mlinotest 79^00 tOKOL.ALP.SWISS us.IOOG 99^00 VEGA TWIST ZA perut.50G 69^00 PUDING nOLCELA c0k.3X49G 145*00 puding r0lčela VANI.3X40G 145*00 KIS vinski IL PVC ŠAMP. 179 do JOGURT LCA IS0G CCLEIA 8)!oo JOGURT LCA I80G CELCIA 8)'oO jogurt LCA SAn.JAG.180 93*00 RURGER niRJI 2S0G fr0sta 219*00 durger nirtJI 250G FROSTA 219*00 špinača SMET. 450G frosta 259*00 PRH oalsam AL0E 500HL 209*00 WC raček 750ml šampionka 299*00 0svež ni00 ZA kotliček 249*00 70R.p.varem.naturel75ml 26S*00 ZOn.p.vaoem.PEnF.3 75ML 265*00 vložki cathri. u. night 8 269*00 vložki cathri. u.normal 10 269*00 VATA jasmin zgirana ioog 1/5*00 gorice lllll/l 3/1 RANEX 139*00 araši0i slani 500G CHI0 419*00 PRIL APPLE 500ML henkel 209*00 JUHA kokoš.s TEST.124G 185 00 JUHA kokoš.s TCST.I24G 00NR.sa0ni I00G MLIN0 sap0ut.' Ni° nas računi na na* eB« tlLOO 299,00 IlNSKA 65,00 SANA P0M.125G AGRO 169,00 VODA TIHA 1.51 PET kolin 85^00 V00A TIHA 1.5L PET kolin 85*00 sok JADI nekt1.l RP FRUC [l'MJ'.i VINO namiz.delo IL ERA 219^00 VINO RIZL.REN.kak.1L PTUJ 159.00 firel.s korenjem 250G MLI 119^00 firel.s korenjem 250G MLI 119.00 ŠPAG.pararis0 8 400G i nt e 109*00 RIŽ r0val s T0N00 600G 179.DO kašica HIPP poln0ž.RIŽ IBS\00 olive p0lnj.PAP. 3I0G ŠPAN 28s!oO PAŠT. kekec 75G F0L.p0mur. 109^00 p0lžki ŠT.28 500G MLINU 1. 115^00 PREnjER ARGO PIC.125G L0 229,00 PRERJER ARGO PIC.125G L0 779*00 cokol.ALP.StVISS MLEC.I00G 99 00 ričet 415G ETA 269^00 moka PS. namenska 1 kg INTE 139,00 h n e ker TUC slani I00G RAN 1 19*00 CIPS neutr0 90G pata 125^00 nniKETI knorr GOV.EXT.t20 299.00 SIR emental.45ft0.7kg ljut 0,150 CENA, 1.599,00 239,85 majoneza hellmann I65G tu 259,00 romestos SPR.fresh 750ml 119.00 CILLIT CflEAN LIM.VOR.kam 1.'9 . u u Z0R.p.va0em.naturel75ml 265*00 osvež.glare u 011 300ML 309^00 SVECE RUCA knep akc.ježek 209^00 ca j hi0iskus f 40G 20/1P0 209*00 napolit.vanil.200G p00rav 1:19*00 keks resana POM.I25G Al.llll 169*.00 c0k0l.vviss0ll rl0ck 200G t79*,00 kašica HIPP polnoz.RIŽ, 185.00 narezek MES.PAPI IS0G L0 225*00 narezek puranji I50G L0 239^00 N:\lA.51INhAllM A REŽ.MIR 0.300 CENA: 1.509.00 452,70 MEHC.ker 4l oreskev 569,00 hrenov. PIŠ.hotrog 400 pp 9„9.00 calgonit TAR. povverr. LEM. 999.00 AJAX floral R0UQ. stek. RAZ 399^00 ARAŠIRI slani 500G CHIO 419,00 rriketi mesni 132G porrav 799.00 keks lucija 1 kg 148 MER. 189.00 MER cvetk900g MEDEX 979*.00 cokolešnik 200G kolin. 235,00 zakuha kaša ROM.r0glas00g 719^00 polžki ŠT. 28 500G mlinot. M V 0 11 ZMES minutka PALAC.400G 269*00 sirup p0mar.n.i.5L RANA 449,00 olje floridi S0NĆ.1L PET 369^00 VATA jasmin zgirana 100G 175^00 JUHA francoska 64G porrav 16s!oO RONR.ŠVIc. mentol IOOG ŠUM 99*,00 cokol.ALP.SVVISS MLEC.100G .,.,.„„ JUHA kokoš.s 1151.1/41. 185*00 mortad.rologna 8/1 kras 0.150 CENA, 1.359.00 203,85 jogurt LCA nun. celeia 83.00 ll/IM anrros VIŠN.n/k 17111. 71,9.00 koruza slaoka 530g kož 7 19^00 cokolešnik 200G kolin. 7)5,00 MARG.petra 500G munsteri. 269*,00 SADJE VUMMV coct.250g ll 269*,00 oslic III! ikg nRUMEC 999,00 1,111711 flips 50G kolinska 6s\00 1IIIIIM PAPIR 10/1 paloma I 19,110 0svež.WC AMRI CVET.kompl. 349*,00 VINO ŽAM crnina IL PTUJ 249*.00 vafel OHNE GI e11 hI N i25g 789*00 GEL ZA TUŠ.FA MEN amazon. 369*.00 GEL ZA TUŠ.FA MEN ocean. 369.0(1 morski SAR. II17 - T E S I 300G 499^00 VOOA TIHA 1.51 PET kolin 85^00 CIPS Nllllllli 90G PATA 125.00 SLAR.DANJ.GINO v/t 1000ml 1)9,00 SALA.ŠUNKAn.MINI 500g Min 0,560 CENA, 1.399,00 783,44 kis vinski IL PVC ŠAMP. 179,00 CIPS SUHIMI 90G PATA 175,00 gorice IIIII/i 3/1 ranex 119^00 RONR.sarni IOOG mlinotest 79,00 RONR.ŠVI C. mentol IOOG ŠUM 99*00 jogurt LCA SAlI II SI U ti V .111111. 9 1,110 jogurt LCA SAR.višnja.180 9j.u0 jogurt LCA SAR.JAG.I80 93*00 vegeta 1UISI ZA perut.50g 69.00 sok JARI NEKT.IL RP FRUC 149,00 ŠPAG.parariso 8 400G I S 11 109*00 polžki ŠT.28 500G mlinot. 115.00 grizli flips 50G kolinska 65*,00 Vrednoti blag« 30.337,69 Popu«! 1 910.00 DDV , 2.961,98 Zneiek računa, 29.428.00 PflORAJALEC: Marila Novak Odprto od ponedeljka do petka 7:00 19,00 sobota 7:00 17.00, nedelja 8:00 12:00 .............. mM* za nakup......»minil 1 x 10 i/>.rebaneem povrnemo v obliki Iimii;i katerikoli račun i/ prodajaln ■ prehrambenimi iidelki ŽIMI.A KRANJ, d. d., do vrednosti 50.000 SIT 1 x novi tlytiiitl.it Gete 1.1 (JI. p lunu VTUtl <&> HYunrjqi Žrebanju bodo: 7. tičecinhiii 2002, 23, decembri 12003 in 11. januarja 200V Splača se hraniti velike račune! /IMI.V MUVI. il il . Oslu NHOknifriii i. l-'IIJ Nnkli, Visoka in trdoživa inflacija V Sloveniji imamo opravka s stroškovno inflacijo. To je sicer lažje obvladati kot tisto, ki izhaja iz povečanega povpraševanja in trošenja, a je kljub temu trdoživa in ostaja na visoki, več kot 7-odstotni ravni. Ljubljana - Ko je svet Banke Slovenije novembra predlani predstavil javnosti srednjeročno usmeritev banke, to je čimprejšnjo vključitev v evropsko gospodarsko in denarno unijo, je izpostavil kot glavno nalogo doseganje cenovne stabilnosti in znižanje inflacije na štiri odstotke do konca prihodnjega leta. Bo Sloveniji to uspelo? Letos ji ne kaže najbolje, saj bo inflacija ob koncu leta okrog 7,5-odstotna. mesecih naslednjega leta. Inflacijska trdoživost je predvsem posledica davčne politike in povišanja nadzorovanih cen v začetku leta, vseskozi pa ostaja negotov kratkoročni inflacijski vpliv svetovne cene nafte. Davčna politika z višjimi davčnimi stopnjami pri davku na dodano vrednost in pri trošarinah je letos k inflaciji prinesla 1,5 odstotne točke. Povišanje nadzorovanih cen letos ni več predvideno, izjema so le podražitve komunalnih storitev po občinah. Najhitreje naraščajo cene storitev, precej zaostajajo cene industrijskih izdelkov, še bolj pa hrane. Med glavnimi skupinami življenjskih potrebščin krepko presegajo povprečno rast cen alkoholne pijače, tobak in komunikacije (telefonske naročnine, telefonski pogovori, poštne storitve). Povišanje trošarin na tobak, kar je posledica usklajevanja slovenske zakonodaje z direktivami Evropske unije, je skupaj s podražitvijo cigaret prispevalo k inflaciji 0,5 odstotne točke. Za rastjo inflacijo so zaostale cene obleke, obutve, hrane in brezalkoholnih pijač, potrebščin za zdravje in stanovanjske opreme. V Mag. Mitja Gaspari Kot sta na nedavni novinarski konferenci povedala guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gaspari in direktor analitsko raziskovalnega centra dr. Uroš Cufer, inflacija ostaja letos na visoki ravni. Trenutno je nekoliko nad sedem odstotkov, ob koncu leta se bo medletna stopnja zvišala na raven okoli 7.5 odstotka, znižanje je možno pričakovati šele v prvih Zamude vlakov v Avstriji Kranj - Avstrijske železnice so obvestile Slovenske železnice, da bo zaradi nujnih gradbenih del od ponedeljka od osmih zjutraj do srede do pol dvanajstih zvečer zaprta proga med postajama Schwarzach St. Veit in Mallnitz Obervellach na železniškem odseku med Beljakom in Bischofshofnom. Ker bodo potnike vlakov Lisinski in Beograd -Ljubljana - Ziirich med omenjenima postajama vozili po obvozni poti preko St. Michaela in Selzthala, predvidevajo, da bo na teh dveh vlakih v obe smeri od dveh ur in pol do dobre tri ure zamude. Potniki vlakov Mimara in Beograd - Ljubljana - Munchen bodo prestopali na druge vlake v Beljaku, vendar pa za ta vlaka avstrijski železničarji ne napovedujejo večje zamude. CZ. NUDIMO GOTOVINSKA POSOJILA TUDI, ČE STE KREDITNO ŽE OBREMENJENI KRATKOROČNA od 200.000,00 do / MIO SIT, z dobo odplačila do 30 mesecev, na plačo ali pokojnino. DOLGOROČNA z dobo odplačila od 5,5 do 10 let. lP(DTjHLH(ČI[ir]E NAS % Vaš klic pričakujemo vsak delavnik od 8. - 17. ure. Ltd d.o.o., Dunajska 129, Ljubljana Tel.: 01/563 48 40, 563 48 43, 041/791 739 KOMUNALA KOMUNALA KRANJ javno podjetje, d.o.o. Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj Na podlagi 40. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe Komunale Kranj, javnega podjetja, d.o.o., in 3. člena Pravilnika o delovnih razmerjih direktor družbe razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA ZA INVESTICIJE IN JAVNA NAROČILA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo višješolsko ali visoko izobrazbo gradbene ali druge tehnične smeri - da imajo najmanj eno leto delovnih izkušenj - da obvladajo delo z računalnikom (Word, Excel) - da imajo opravljen vozniški izpit B kategorije - zaželen je strokovni izpit Izbran kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom šestih mesecev. Kandidati morajo pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela, poslati na naslov: Komunala Kranj, janvo podjetje, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, v osmih dneh od objave razpisa. Izbiro ustreznega kandidata bo podjetje opravilo v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v nadaljnjih osmih dneh. indeksu cen življenjskih potrebščin je štiri petine cen, ki se oblikujejo tržno, razliko predstavljajo cene, ki so pod nadzorom vlade in agencij ali se oblikujejo monopolno. Medtem ko so proste, tržno oblikovane cene v letošnjih prvih devetih mesecih porasle za dobrih pet odstotkov, so cene pod neposrednim nadzorom vlade za deset odstotkov, proste monopolno oz. kartelno oblikovane cene za 13,7 odstotka, cene pod nadzorom državnih agencij pa skoraj za 23 odstotkov. Cene komunalnih storitev, ki so pod vladnim nadzorom, so, na primer, letos porasle za 29 odstotkov, pri tem pa je bila podražitev predvsem posledica uvedbe okoljskih taks in povišanja občinskih komunalnih taks. Negotova cena nafte in nizek tečaj dolarja Za ukrepanje denarne politike je pomembno vprašanje, kaj povzroča inflacijo: vplivi iz mednarodnega okolja, povpraševanje ali ponudba. Mednarodno okolje veliko prispeva k negotovosti, na gibanje cen življenjskih potrebščin pa vplivajo predvsem svetovne cene nafte in tečaj ameriškega dolarja. Cene nafte so letos zelo nepredvidljive, spremenljive in visoke. V prvi polovici leta so naraščale zaradi krize na Bližnjem Vzhodu, v zadnjih mesecih pa ceno dvigujejo pričakovanja o morebitnem napadu na Irak. Svetovne cene se preko modela oblikovanja cen naftnih derivatov, ki temelji na dvotedenskem usklajevanju domačih cen s sveto- Za dve milijardi tolarjev prometa Ljubljana - Po podatkih iz delniške knjige je oktobra lastnika zamenjalo 40.900 delnic Petrola, pri tem pa seje število delničarjev zmanjšalo za 110, na 47.291. Medtem ko so svoj delež povečale odškodninska in kapitalska družba ter zavarovalnice, so ga zmanjšale družbe za upravljanje in banke. Na zadnji oktobrski dan je bilo v lasti tujcev 11.240 delnic, kar predstavlja nekaj več kot polod-stotni delež. Skupni borzni promet s Petrolovimi delnicami je oktobra dosegel skoraj dve milijardi tolarjev. Na prvi dan oktobrskega trgovanja je enotni tečaj znašal 39.088 tolarjev, na zadnji dan pa 40.472. C.Ž. VOZNIKI POZOR! Protikorozijska zaščita vozil z oljem KROVVN "Da vozilo ostane varno" zaščito opravljajo: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 51 37 600 AUTO AMBR0Ž1Č, d.o.o., Ribno Pungart 2, Bled, tel.: 5741-7 8 4 KIA NASMEH, d.o.o., Hrastje 145, Kranj, tel.: 23 51 777 Dr. Uroš Cufer vnimi in s tečajem ameriškega dolarja, iz mednarodnega okolja prenašajo v domače gospodarstvo. Nizek tečaj dolarja je preko uvoznih cen ugodno vplival na gibanje cen življenjskih potrebščin, med drugim je omilil vpliv visokih cen nafte na svetovnih trgih in rast cen naftnih derivatov v Sloveniji. Po oceni Banke Slovenije ni znakov, ki bi kazali, da inflacijo spodbuja povpraševanje. Ugotavljajo, da denarna politika in rast plač celo omejevalno vplivata na rast cen. Visoka rast denarnih agregatov, ki jo izkazuje statistika, je predvsem posledica zamenjave tujih nacionalnih valut v evro, prenosa plačilnega prometa iz agencije na banke in pritoka deviz iz prodaje lastniških deležev v podjetjih. Stanovanjsko in dodatno pokojninsko varčevanje omejuje končno potrošnjo in kljub povečani količini denarja v obtoku blaži pritiske na cene. To potrjuje skromno povpraševanje gospodinjstev po posojilih, šibki končni porabi pa botruje tudi dogajanje na trgu dela - zaustavitev rasti zaposlenosti in nizka rast plač v zasebnem sektorju, ki sicer tudi letos zaostaja za rastjo v javnem sektorju. Pod vplivom davčnega in cenovnega šoka Na letošnjo visoko inflacijsko raven vplivajo dejavniki ponudbe oz. stroškovni dejavniki, med katere sodijo davčna politika, politika nadzorovanih cen in gibanje tečaja. Davčna politika je vplivala na inflacijo z višjima stopnjama davka na dodano vrednost, povečanimi trošarinami na tobak in alkohol, z uvedbo takse za obremenjevanje okolja in višjimi občinskimi komunalnimi taksami. Nadzorovane cene so visoko porasle predvsem v prvi tretjini leta, potem se je rast nekoliko umirila, še vedno pa prehitevajo rast prostih cen in skupno inflacijo. Povišanje nadzorovanih cen je "nevarno" tudi zato. ker spodbuja inflacijska pričakovanja in močno vpliva na oblikovanje ostalih cen, še zlasti v dejavnostih, kjer je manjša konkurenca in prevladuje dogovorno oblikovanje cen. Kaj pa tečaj tolarja v primerjavi z evrom? Banka Slovenija je razvrednotenje tolarja še dodatno upočasnila (trenutno znaša na medletni ravni 3,8 odstotka) in s tem prispevala k postopnemu zniževanju inflacije. Devizni tečaj deluje na inflacijo predvsem preko uvoznih cen Posredovanje na trgu tujega denarja Denarna politika je bila letos pod vplivom dokaj visoke inflacije ter obsežnih kapitalskih pritokov iz neposrednih tujih naložb, pri tem pa se je Banka Slovenije prizadevala omiliti dosedanje šoke na inflacijo, preprečiti nove negativne vplive, doseči večjo usklajenost ekonomskih politik in seznaniti javnost o tem, kako pomembno je za Slovenijo, da do vstopa v evropski devizni režim in v evropsko monetarno unijo zniža inflacijo. Pri vodenju denarne in tečajne politike je težila k izenačevanju tujih in domačih stroškov financiranja, kot glavna ukrepa za omejevanje negativnih vplivov na inflacijo pa je uporabljala obrestno mero in devizni tečaj. Na trgih tujega denarja posreduje že od septembra lani in vzdržuje tečaj tolarja v bližini njegove dolgoročne ravnotežne ravni, letošnji pritiski na tečaj pa so predvsem posledica pritoka deviz iz prodaje lastniških deležev tujcem, privatizacije in prevzemov. Obrestne mere določa glede na pričakovano stopnjo inflacije in potrebno omejevanje pri ponudbi denarja. Tečajno politiko vodi z začasnim odkupovanjem deviz od bank, zmanjšanje ponudbe primarnega denarja pa je dosegla s sterilizacijo oz. z izdajanjem tolarskih blagajniških zapisov. Čeprav seje obseg začasno kupljenih deviz hitro povečeval, ji je zaradi skromnega povpraševanja zasebnega sektorja po posojilih uspelo ohranjati visoko stopnjo sterilizacije, saj so bile banke omejene pri izbiri naložb. Cveto Zaplotnik Spremembe na borznem trgu Danes, v petek, bodo na prostem trgu Ljubljanske borze začeli trgovati z obveznicami Nove Ljubljanske banke NLB7 in NLB8. Kranj - Uprava Ljubljanske borze je sprejela na borzo 62.500 imenskih obveznic NLB7 v skupni nominalni vrednosti 6,25 milijarde tolarjev in 14.276 obveznic NLB8 v vrednosti nekaj manj kot 143 milijona evrov. „ Pri tolarskih obveznicah je letna obrestna mera nespremenljiva, 10-odstotna, obresti se izplačujejo na vsake pol leta za nazaj, in sicer 24. junija in 24. decembra, nominalna vrednost glavnice pa dospe v plačilo 24. decembra 2005. Pri "evro" obveznici je letna obrestna mera 5,5-odstotna, obresti se enako kol pri tolarski obračunavajo na vsake pol leta in izplačujejo 24. junija in 24. decembra, glavnica pa v celoti dospe v plačilo 24. junija 2007. Na Ljubljanski borzi so sprejeli v borzno kotacijo tudi obveznice šeste emisije Abanke Ljubljana, datum začetka trgovanja pa bodo določili po izpolnitvi pogojev. Abanka je obveznice izdala zato. da bi povečala jamstveni kapital. Za izplačilo jamči z vsem svojim premoženjem, izpolnitev obveznosti pa ni posebej zavarovana. Obveznice so izdali v vrednosti po 100 evrov v skupni nominalni vrednosti 13,5 milijona evrov. Obrestovali jih bodo po 5,9-odstotni letni obrestni meri, obresti bodo obračunavali polletno in jih izplačevali 15. maja in 15. novembra. Glavnica bo zapadla v plačilo 15. novembra 2009. Iz borzne kotacije so v ponedeljek izključili delnice družbe Koloniale Maribor. Uprava borze je trgovanje s temi delnicami začasno zaustavila že 27. avgusta, ko so delničarji s skoraj 92-odstotno večino sprejeli sklep o umiku delnic z organiziranega trga. Ker je bila zoper sklep napovedana izpod boj na tožba, je borza zaradi varstva interesov vlagateljev zaustavitev trgovanja podaljšala za nedoločen čas. Ko pa je 6. novembra prejela obvestilo, da tožba v zakonskem roku ni bila vložena, je bil s tem izpolnjen pogoj za umik delnic iz borzne kotacije. Na pro- stem trgu Ljubljanske borze trgujejo od 29. oktobra dalje z zmanjšanim številom navadnih imenskih delnic Slovenijalesa. Klirinško depotna družba je namreč dan prej obvestila borzo, da je na podlagi sklepa skupščine delničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic iz centralnega registra izbrisala 30.400 delnic. Na borzi odslej trgujejo /. 273.604 delnicami v nominalni vrednosti 2,7 milijarde tolarjev. V prvem tednu novembra so na borzi iz prostega trgovanja na podlagi sklepa delničarjev izključili delnice PPS - Pekarne Ptuj ter delnice ljubljanskih družb KS1 -Naložbe in KS4 - Naložbe, ki sta se pripojili k družbi SPO nepremičnine, storitve in upravljanje. V trgovanje na prostem trgu pa so vključili 45.423 delnic družbe Etra 33, Energetski transformatorji, Ljubljana, v nominalni vrednosti 454 milijonov tolarjev, (ilavna dejavnost družbe je izdelava elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev. Cveto Zaplotnik Osnovna šola Stražišče Kranj Šolska ulica 2, 4000 Kranj razpisuje prosta delovna mesta UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB na CŠ v Stražišču za določen čas s polnim delovnim časom (od 2. 12. 2002 do 24. 6. 2003) UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB na PŠ Žabnica za določen čas s polnim delovnim časom (od 6. 12. 2002 do 24. 6. 2003) UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB na PŠ Besnica za določen čas s polnim delovnim časom (od 3. 1. 2003 do 24. 6. 2003) Prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejemamo 8 dni po objavi na gornjem naslovu. Podlubnik 1a, 4220 Škofja Loka Po sklepu sveta Dijaškega doma Škofja Loka razpisujemo delovno mesto RAVNATELJA Kandiati morajo izpolnjevati splošne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. list RS št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. list RS št. 64/01). Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela bo skladno s soglasjem ministrice k imenovanju. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov s pripisom "PRIJAVA ZA RAZPIS ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni takoj, ko bomo dobili soglasje ustanovitelja. Podjetja učinkovita, vendar prepočasna Slovenski proizvajalci so boljši od regionalnih konkurentov in slabši od multinacionalnih podjetij v regiji. Največja vrzel je v hitrosti in fleksibilnosti poslovanja. Ljubljana - Svetovalna družba Deloitte & Touche je opravila primerjalno študijo konkurenčnega položaja slovenskih in srednjeevropskih proizvodnih podjetij, s katero je ugotavljala kako se slovenska podjetja lahko primerjajo na lokalni in regionalni ravni. Raziskava je zajela 410 podjetij iz devetih srednje in vzhodnoevropskih držav, med katerimi je bilo 15 odstotkov slovenskih. Raziskavo je predstavil predstavnik svetovalne družbe Deloitte & Touche Mark Walton in povedal, da so slovenska proizvodna podjetja v regiji večinoma boljša, zaostajajo pa v primerjavi s svetovnimi podjetji. Preveč se ukvarjajo s prestrukturiranjem, premalo pa s prevzemi. Vključevanje v Evropsko unijo, ki naj bi se dokončno zgodilo leta 2004, je velik izziv za slovenska podjetja, konkurenčna prednost, ki pogosto temelji na cenejši, a dobro izobraženi delovni sili, pa se bo z vstopom v EU začela zmanjševati. Walton vidi rešitev v povečevanju učinkovitosti in produktivnosti, proizvodnja bo morala ustrezati vse večjim zahtevam kupcev. Kakovost je danes samoumevna, podjetja pa si morajo prizadevati za večjo odzivnost in prilagodljivost potrebam trga. Odločilni izziv za slovenske proizvajalce bo usposobljena in motivirana delovna sila, naša podjetja bodo morala v prihodnje okrepiti fleksibilnost. V svetu so regionalna podjetja vse bolj ranljiva, velika podjetja pa se usmerjajo v glo-balizacijo. Z raziskavo so ugotovili, da so slovenska podjetja zadnja leta zelo izboljšala učinkovitost, še vedno pa je poslovanje premalo fleksibilno. Delovna sila je v Sloveniji dražja kot v večini primerljivih držav, povprečni prihodek Mark VValton kazala, da je komunikacija med vodstvom in zaposlenimi slaba, saj vodstvo le redko prisluhne predlogom svojih zaposlenih. Ukinjanje meja in globalizacija bosta zahtevala vse večje prilagajanje svetovnim izkušnjam in vpeljevanje najboljših globalnih praks, med podjetji, ki so jih zajeli v raziskavi, so slovenska podjetja še najmanj naklonjena prevzemom, povezovanje pa je pogostejše kot pri hrvaških in madžarskih podjetjih. Prevzemanje konkurentov bo postajalo vse pomembnejše za rast in preživetje, rast letnih prihodkov in kritična masa bosta za slovenska podjetja pomembnejša kot kadarkoli doslej. Veliko naših podjetij se še vedno ukvarja s prestrukturiranjem, toda brez povečevanja proizvodne učinkovitosti s pomočjo programov kot je program 20 ključev ali 'vitko podjetje', bodo še naprej nekon-kurenčna drugim regionalnim in globalnim tekmecem. Dolgoročno dobro finančno stanje podjetij bo zahtevalo tudi rast dobička in prihodka, slednje pa višjo produktivnost. To bi bilo mogoče doseči tudi s prevzemi, saj je raziskava pokazala ugodno povezavo med velikostjo in produktivnostjo večjih slovenskih in regionalnih podjetij. Podjetja, ki so pri prilagajanju zahtevam kupcev, v prihodnje bo še bolj veljalo pravilo, daje kupec kralj, hitra in inovativna, imajo veliko možnost za rast. Razvijati bodo morala proizvode, ki bodo ustrezala tudi evropskemu trgu, zelo pomembna bosta kakovost in Studijo o konkurenčnosti slovenskih podjetij sta predstavila predsednica Deloitte & Touche Slovenija Alenka Podbevšek in Mark VValton. na zaposlenega 70.000 evrov letno je pod ravnijo v zahodnoevropskih podjetjih. Vstop v EU bo zmanjšal tudi sedanjo konkurenčnost podjetij - poceni delovno silo. Walton je še povedal, da bodo z vstopom v EU slovenska podjetja svoje zaposlene morala bolje plačati, saj bodo Le tako lahko ohranila konkurenčnost na trgu delovne sile, raziskava je tudi po- čena, poleg tega bodo morala biti podjetja sposobna trgu hitro posredovati izdelke. Po besedah Waltona bo prehod na evropski trg in na evropske zahteve tudi za slovenska podjetja boleč, številna ne bodo zmogla konkurenčnosti in fleksibilnosti bodo propadla ali pa jih bodo prevzela uspešnejša podjetja. Renata Škrjanc, foto: R.S. Uspešna Merkurjeva spletna trgovina Naklo - Spletne trgovine so se zadnja leta uveljavile tudi v Sloveniji in veliko trgovcev je svojo prodajo razširilo tudi na spletne strani ter kupcem omogočilo, da doma izbirajo blago, primerjajo cene in nakupe opravijo kar doma. Merkurjeva spletna trgovina je minulo sredo praznovala drugo leto delovanja, letos pa je bila izbrana /a najboljšo slovensko spletno stran inje prejela pri/nanje Netko. Spletna stran http://nakup.merkur.sije v dveh letih gostila pol milijona obiskov, večina od 20.000 obiskovalcev, ki vsak mesec obiščejo Merkurjev virtualni center, pa si izdelke predvsem ogleduje in se potem odloči /a nakup v enem od Merkurjcvih trgovskih centrov. Povprečni nakup v spletni trgovini je vreden okoli 30.000 tolarjev, prednost nakupovanja v spletni strani pa je, da e-kupec lahko i/bere in naroči blago i/ domaČega naslonjača, oh naroČilu nad 10.OOO tolarjev pa mu naročeno blago tudi brezplačno pripeljejo na dom. Obiskovalec spletne Strani, ki se prijavijo na e novice, redno obveščajo o prodajnih akcijah in novostih. Merkurjeva baza ima okoli I4.000 prejemnikov e-novic in je zato ena največjih v Sloveniji. Spletnim obiskovalcem so vse leto na voljo tudi nagradne igre, v katerih je letos sodelovalo /e 25.000 obiskovalcev. R. Š. dolgo celovito! vedno zame. mobil vedno zame. simobil • center Kranj, Koroška 4, Kranj Presenetljivo veliko kršiteljev Republiška veterinarska uprava je v začetku tedna "sprostila" še večino mlečnih prog, na katerih je zaradi navzočnosti prepovedanega antibiotika kloramfenikol začasno veljala prepoved oddaje mleka. Na odprtih progah lahko oddajajo mleko vsi z izjemo 91 domnevnih kršiteljev. Ljubljana - "V Sloveniji imamo, hvalabogu, sistem preventivnega nadzora, ki deluje, pravočasno odkrije bolezen BSE ali navzočnost kloramfenikola v mleku in s tem zagotavlja najvišjo varnost potrošnikov. Ce takšnega sistema ne bi imeli, ne bi ničesar odkrili, kot to ne morejo v marsikateri državi južno od Slovenije," je v ponedeljek na doslej najbolje obiskani novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejal minister mag. Franc But in poudaril, da je mleko v prodaji prehransko varno in zdravstveno neoporečno. bili negativni. Najtežje je v Makedoniji, tudi v tem primeru pa pričakujemo, da bodo na osnovi analiz korektno obvestili javnost, da pri uživanju slovenskega mleka in mlečnih izdelkov ni nobenega tveganja za zdravje ljudi," je v ponedeljek zatrdil minister But in poudaril, da je zdaj čas za umirjanje. Ob vsem tem pa vendarle upa, da vsi, ki skrbijo za delovanje sistema nadzora in za odkrivanje kršiteljev, ne bodo ožigosani skoraj enako kot kršilci in povzročitelji problemov. Uničeno mleko vredno 80 milijonov tolarjev Mlečna afera ima tudi finančne posledice. Na ministrstvu za kmetijstvo ocenjujejo, da je vrednost neoporečnega mleka, ki so ga v postopku odkrivanja kršiteljev morali uničiti, od 75 do 80 milijonov tolarjev, k temu znesku pa je treba prišteti še stroške odvoza, predelave v mlečni prah. uničenja mleka in analiziranja vzorcev. Po prvih ocenah bo 110 milijonov tolarjev, kolikor jih je vlada zagotovila s prerazporeditvijo na nekaterih postavkah kmetijskega dela proračuna, zadoščalo za poravnavo vseh stroškov. Minister je ob tem zavrnil možnost, da bi država plačala uničeno mleko tudi "packom", ampak ga bo le tistim, ki mleka niso smeli oddajati, a niso bili nič krivi. Direktor republiške veterinarske uprave mag. Zoran Kovač je, potem ko je odgovarjal na novinarska vprašanja, razkril še nekatere podrobnosti o mlečni aferi. Število domnevnih kršiteljev na posameznih mlečnih progah je različno. Ugotovljene koncentracije kloramfenikola v mleku so višje od povprečja prog in se gibljejo od pol do več kot štiri mikrograme na kilogram, vse vzorce z manj kot pol mikrograma pa so označili kot sumljive. Vzorce mleka, v katerih so ugotovili ostanke prepovedanega antibiotika, bodo dali v analizo oz. v potrditveni test še v referenčni laboratorij na Nizozemskem. Domnevnim kršiteljem so že izdali odločbe in jim začasno, do dokončne potrditve, podaljšali prepoved oddajanja mleka, začeli pa so že tudi s postopki, v katere so se vključile še druge službe. "Rezultati analiz so presenetljivi že zato, ker se je kloramfenikol pojavil v živilu, še posebej v mleku. Kloramfenikol je antibiotik, ki ga v veterinarski medicini ni dovoljeno uporabljati za živali že Mag. Franc But Kot je znano, je republiška veterinarska uprava pred dvema tednoma zaradi vsebnosti kloramfenikola v mleku prepovedala oddajo mleka s šestnajstih mlečnih prog, med katerimi jih je bilo dvanajst na Dolenjskem ter po ena na vipavskem, moravškem, dravograjskem in celjskem območju. Veterinarska uprava je na podlagi rezultatov analiz mleka s posamičnih kmetij najprej preklicala prepoved na vipavski in še na dveh dolenjskih progah, v ponedeljek zjutraj še na večini prog, preostali dve in pol pa naj bi odprli v torek. Napovedi se niso uresničile, odseka koroške in celjske proge sta bila zaprta še v sredo. Veterinarska inšpekcija je namreč na tem območju vzela samo skupni vzorec, ne pa vzorcev s posameznih kmetij, zato ni možno ugotoviti posameznih kršiteljev. Od 1.020 kmetijskih gospodarstev na odprtih mlečnih progah lahko oddajajo mleko vsi, izjema je 91 rejcev, pri katerih so v mleku ugotovili navzočnost prepovedanega kloramfenikola. To so možni kršitelji, čigar ravnanje pri prireji mleka bodo v nadaljnjih postopkih bolj podrobno pregledali. Ob vsem tem je spodbudno, da se umirjajo tudi razmere na trgih, kamor slovenske mlekarne že tradicionalno prodajajo mleko in mlečne izdelke. "Stanje na trgu v Bosni in Hercegovini je stabilno, vsi testi, ki so jih naredili, so bili negativni, njihova veterinarska uprava pa je trgovcem svetovala, da naj slovenskega mleka in mlečnih izdelkov ne umikajo s polic, ker so neoporečni. Pričakujemo, da bo podobno storila tudi sosednja Hrvaška, ki ni sprejela prepovedi, ampak le zahteve po dodatnem testiranju. Vsi testj so tel. ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 04/5320-100, 5320-102, fax: 04/5320-105 e-mail: info@alc-lesce.si ŽELITE POSTATI PILOT? Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote. Po končanem šolanju lahko letite kot športni pilot, ali pa nadaljujete s pridobivanjem znanj za poklicnega pilota. Informativna dneva bosta v soboto, 30. 11. in 14. 12. 2002, ob 15. uri v učilnici na letališču v Lescah. Prijave zbiramo na našem naslovu do 24. 12. 2002. Afera se dotlej ni dotaknila gorenjskega mleka. Foto: Gorazd Kavčič vse od 199L leta dalje, prav tako ne sme biti v krmilih. Črni trg z zdravili v Sloveniji obstaja, poskušamo ga odkrivati in preprečevati, vemo pa tudi, daje nekatere preparate možno dobiti v naši soseščini. Pri tem ni izključeno, da je sporni antibiotik na slovenskem črnem trgu in da se ga ilegalno uporablja," je dejal Kovač in dodal, da zdaj ne more dati korektnega odgovora na to, kako je prepovedani antibiotik zašel v mleko, ampak bodo skupaj s pristojnimi službami poskušali ugotoviti, ali gre za organizirano delovanje, kriminalna dejanja ali le za napake v proizvodnji. Za zdaj ugotavljajo le to, da ga v živalih z vsemi doslej opravljenimi testi niso odkrili, prav tako ne v krmilih. Za goveda je tudi značilno, da njihovi encimski sokovi toliko razgradijo morebitni kloramfenikel v krmilih, da potem ne vstopa v kri in mleko. Ker so se v javnosti razširile govorice, da je Nemčija že poleti enemu od slovenskih izvoznikov zavrnila mleko v prahu zaradi domnevne vsebnosti kloramfenikola, je mag. Kovač pojasnil, da je bila to le komercialna zavrnitev. Povsem drugače bi bilo, če bi v slovenskem mleku tudi uradno ugotovili kloramfenikol. V tem Veter podiral drevje Tržič - V soboto in nedeljo je tudi v tržiški občini podobno kot še marsikje na Gorenjskem vlekel močan južni veter, ki je po oceni tr-žiške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije polomil ali s koreninami izruval približno šest tisoč kubičnih metrov drevja, pretežno iglavcev. Največ škode je na pobočju Košute, kjer so na tleh celi gozdni sestoji v predelih pod planinama Pungrat in Tegošče. Gozdarske ekipe so že na terenu in odstranjujejo padlo drevje. Najprej bodo očistile gozdne ceste, kasneje pa se bodo lotile še spravila ostalega lesa. kar pa bo odvisno predvsem od vremena. Ker polomljeno ali podrto drevje "skriva" številne pasti, gozdarji odsvetujejo obiskovalcem vožnjo ali sprehode po prizadetih območjih. CZ. primeru bi Evropska unija prepovedala Sloveniji izvoz mleka in vseh izdelkov živalskega izvora na njeno območje, kot je to, denimo, že prepovedala Kitajski. Na namigovanja, da naj bi bil kloramfenikol v mleku navzoč že dolgo, je mag. Kovač odgovoril, da to ne drži, saj so bili pri julijskem pregledu mleka vsi rezultati negativni: vsekakor pa jih preseneča, da seje kloramfenikol pojavil v tako kratkem času v tolikšnih primerkih in v tako visokih koncentracijah. Večina je poštena, so pa tudi izjeme Na vprašanje, ali bodo pristojni ukrepali zoper dolenjske kmete, ki so zaprli cesto Ljubljana - Novo mesto, je direktor republiške veterinarske uprave dejal, da bi bilo o tem treba vprašati policijo, ki je bila na kraju dogodka, minister But pa je ob tem pripomnil, da zapora ni v ničemer prispevala k reševanju problema in daje povzročila več slabega kot dobrega. Kršitelje v mlečni aferi je treba odkriti in jih kaznovati (po zakonu je zagrožena trajna prepoved oddaja mleka), po ministrovem mnenju pa bi bilo hudo narobe, če bi zdaj kar vse kmete začeli enačiti z goljufi in kriminalci. "Velikanska večina slovenskih kmetov je poštena in prideluje zdravo hrano, očitno pa so tudi v kmečkem stanu podobno kot v drugih slojih prebivalstva posamezniki, ki, žal, mislijo in delajo drugače," je dejal minister in poudaril, da je v prehranski zgodbi med različnimi interesi kmetov in živilsko predelovalne industrije najpomembnejši interes potrošnika, ki želi in hoče uživati zdravo, neoporečno hrano. Ko so novinarji ministra tudi malce provokativno vprašali, kdaj je nazadnje pil mleko, so zvedeli, da ga je pil še isti dan Veterinarska uprava bo s 1. decembrom pri vseh pridelovalcih mleka začela z dodatnim preventivnim testiranjem mleka na navzočnost kloramfenikola, s čimer želi preprečiti, da bi v prihodnje še kdaj morala zapirati cele mlečne proge. Vzorce bodo jemali na naključno izbranih gospodarstvih in ob nenapovedanem času. Ukrep bo za začetek veljal tri mesece. zjutraj, po povratku od zobozdravnika naj bi jedel jogurt, v nedeljo zvečer pa še sir edamec slovenskega izdelovalca. Hrvaška zamolčala kloramfenikol Mlečna afera dobiva nove razsežnosti. Člani novomeške podružnice sindikata kmetov, ki so tudi člani kmetijsko gozdarske zbornice, zahtevajo odstop predsednika zbornice Petra Vriska zaradi neresničnih izjav na televiziji, pri tem pa poudarjajo, da ga ob nedavni zapori dolenjske ceste niso videli ne med protestniki in ne med pogajalci. Presenetljiva so tudi odkritja, povezana s sosednjo Hrvaško. V javnosti seje zvedelo, da je evropska veterinarska inšpekcija po aprilskem pregledu razmer v hrvaški mlečno predelovalni "verigi" mlekarnam prepovedala izvoz v države Evropske unije, pri tem pa je kot razlog navedla tudi to, da Hrvaška še vedno dovoljuje uporabo antibiotika kloramfenikol. Tamkajšnja veterinarska uprava je potlej njegovo uporabo prepovedala, ob tem pa je možno, da je s hrvaškega trga ilegalno zašel na slovenskega. Se bolj kot to slovensko stran zaskrbljuje, da Hrvaška ni seznanila Slovenije s poročilom evropske veterinarske inšpekcije niti ne z njenimi ukrepi o prepovedi izvoza. Cveto Zaplotnik Drugi Sapardov razpis Pogoji za pridobitev finančne pomoči so milejši kot ob prvem razpisu. Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v petek v uradnem listu objavila drugi javni razpis za pridobitev denarja iz programa Sapard, s katerim Evropska unija pomaga državam kandidatkam za članstvo v uniji pri preobrazbi kmetijstva in podeželja. Obrazce za vložitev vlog je možno dobiti na sedežu agencije na Dunajski cesti 160 v Ljubljani ter v kmetijsko svetovalni službi. Kot je znano, je vlada že pred časom spremenila uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (Sapard), s čimer je v primerjavi s prvim razpisom nekoliko omilila pogoje za pridobitev denarja. Po spremenjeni uredbi je za sofinanciranje naložb na kmetijah treba imeti vsaj osem hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi (v lasti, zakupu ali najemu). Če je za naložbo potrebno gradbeno dovoljenje ali odločba o priglasitvi del, morajo investitorji predložiti tudi soglasje veterinarske službe o skladnosti s predpisanimi zahtevami na veterinarskem področju. Medtem ko so na prvem razpisu lahko kandidirali za finančno pomoč pri naložbah v prašičerejo le rejci na ravninskih območjih, je odslej možno sofinanciranje na vseh območjih. Sprememba je tudi pri naložbah v dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Na prvem razpisu so lahko kandidirala le kmetijska gospodarstva, ki niso bila pravne osebe ali samostojni podjetniki - posamezniki, na drugem razpisu se lahko za finančno pomoč potegujejo gospodarstva, ki so lahko fizične ose- be ali samostojni podjetniki, pri tem pa je pogoj le ta, da so turistično dejavnost že registrirali ali jo še bodo. Spremembe omogočajo tudi financiranje izletniškega turizma na kmetijah, ne pa samo nastanitvenega, kot je določala prejšnja uredba. Pri pogojih za pridobitev pomoči pri naložbah v živilsko predelovalno industrijo ter za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju pa v primerjavi s prej ni bistvenih sprememb. Iz agencije so še sporočili, da bodo predvidoma decembra zaključili z izdajanjem odločb za neposredna plačila. Cveto Zaplotnik Ali smo pripravljeni? Bled - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo v ponedeljek in torek pripravila na Bledu že tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe, tudi tokrat z aktualnim in izzivalnim vprašanjem: Ali smo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo. Nadaljnje sproščanje kmetijske trgovine Ljubljana - Vlada je pred nedavnim sprejela pobudo za sklenitev dodatnega protokola k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Cefta), ki določa nadaljnje sproščanje trgovine s kmetijskimi izdelki med Slovenijo ter Češko in Slovaško. Po protokolu, ki ga bodo začasno začeli uporabljati I. januarja prihodnje leto, bodo še za nekatere i/delke odpravili carine pri uvozu v Slovenijo kot na Češko in Slovaško. Pri nekaterih izdelkih bodo carine odpravili le za količine v okviru dogovorjenih kvot. pri drugih pa za neomejen uvoz. Nadaljnja liberalizacija trgovine ho zajela pršut, klobase, nekatere pripravljene in konzervirane izdelke iz mesa, krape, čebulček, nekatere užitne gobe. paprike /a izdelavo kapsicina ali barvil ter /a industrijsko proizvodnjo eteričnih olj, kapre, nekatere sadeže, višnje, tropsko sadje in tropske orehe, olje i/ sončničnih semen za tehnične in industrijske namene, rastlinske masti in olja. mango in neaktivni kvas. CZ. Po pozdravnem nagovoru ministra Za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta. predsednika zbornice Petra Vriska in predstavnika urada za evropske zadeve hodo obravnavali različne teme, ki zadevajo položaj kmetijstva po vstopu v Evropsko unijo. Naj omenimo le nekatere: vpliv različnih možnosti dopolnjevanja plačil skupne krnelijske politike Evropske unije iz nacionalnega proračuna na ekonomski položaj slovenskega kmetijstva, avstrijske izkušnje pn vstopanju v Evropsko unijo, posledice kmetijske politi- ke unije na razvoj kmetijstva v Furlaniji in Julijski krajini, anali za preteklih ukrepov pri preobrazbi kmetij, organiziranost Slovenije pri razvoju podeželja in program razvoja podeželja za obdobje 2002 - 2006. zadružništvo, živilsko predelovalna industrija in kmetijsko svetovalna služba pred vstopom v Evropsko unijo, raz mere v živinoreji in gozdarstvo po vstopu v Evropsko unijo. Drugi dan posveta bodo predstavili usmeritve za delo kmetijsko gozdarske zbornice in kmetijsko politiko v prihodnjem letu. CZ. Spekli že petsto šestdeset kilometrov kremnih rezin Z zanimivim "slaščičarskim" programom igralca Jerneja Kuntnerja in odlično kremno rezino, tokrat že osemmilijonto, so na Bledu proslavili petindvajseto obletnico obstoja novega hotela Park. Bled - Ob 25-letnici obstoja novega hotela Park so nas v sredo povabili v Kavarno Hotela Park na Bledu, kjer smo skupaj proslavili pomembno obletnico in nazdravili uspešnemu poslovanju ter ostalim dogodkom, s katerimi na Bledu sooblikujejo podobo njihovega kraja. Zaščitni znak Bleda je pred časom postala tudi kremna rezina, ki jo po edinstvenem receptu že dolga leta pripravljajo njihovi slaščičarski mojstri. Prav v sredo so v 49 letih spekli že osemmilijonto in jo tudi postregli. čestitke ob obletnici in jubilejni kremni rezini Navzoče so na slovesnosti pozdravila generalna direktorica G&P Hoteli Bled Lidija Doki in direktor Park Hotela Bled Ludvik Kerčmar, ki je poudaril, da je vodstvo hotela Park že leta 1968 razmišljalo o svojih željah "na glas", si začrtalo določene naloge in jih v kasnejših letih tudi uspešno izpolnilo. Povabljene pa je nagovorila tudi predstavnica LTO Bled Eva Stravs Podlogar, ki je povedala, da se blejski turizem velikokrat lahko kar poenoti z blejsko rezino. Proti prodaji Vile Bled Ljubljana - Ko je odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko na torkovi seji obravnaval program prodaje državnega premoženja v letu 2003 in 2004, je sklenil, da naj vlada prodajo Vile Bled črta s seznama in poišče za rešitev objekta ustreznejšo rešitev. Kot je znano, je vlada predlagala državnemu zboru, da bi vilo, ki je v programu prodaje ocenjena na 1,45 milijarde tolarjev, prodala prihodnjo leto. Za prodajo se je odločila zato, ker je objekt v zelo slabem stanju in bi država za njegovo obnovo potrebovala približno milijardo tolarjev. Vilo ima že od 1984. leta v najemu Grand hotel Toplice, Ba-jukova vlada pa je predlani najemno pogodbo podaljšala še za trideset let, to je do leta 2030. V razpravi je bilo slišati mnenje, da bi bilo treba razmisliti tudi o razdrtju pogodbe. CZ. RADK) OGrUIšČR Jure Sesek, dobitnik gonga popularnosti 2001/Z00Z Okus kremne rezine je vedno, ne le enak, lahko rečemo kar isti - odličen. Rahla sladica se v ustih kar stopi. Kremno rezino lahko dobite v skoraj vseh slaščičarnah, kavarnah in restavracijah na Bledu, vendar originalna kremna rezina izhaja iz priznane slaščičarske delavnice hotela Park na Bledu. Zgodba o kremni rezini pa se je začela že v poznih 40. letih, ko se je slaščičarski mojster Išt-van Lukačevič z družino priselil iz Vojvodine na Bled. Leta 1953 je kot vodja slaščičarske delavnice v starem hotelu Park sestavil recept za danes znamenito kremno rezino. Najprej je zamesil dobro masleno testo, ga sedemkrat prepogriil, pustil počivati do naslednjega jutra, potem pa spekel in ohladil. Iz najboljših naravnih sestavin je naredil fino jajčno kremo, jo med mešanjem pustil vreti ° Terme Dobrna natanko sedem minut in vroči dodal sneg trdo stepenih beljakov ter rumeno maso prevrnil na pečeno ploščo. Ko se je krema popolnoma ohladila, je nanjo visoko naložil stepeno sladko smetano in jo prekril še z drugo plastjo maslenega testa. Vse skupaj je razkošno potresel z mletim vanilijevim sladkorjem in ploščo razrezal na oseminštirideset kosov dimenzije sedem krat sedem centimetrov. Parkova kremna rezina je po vseh teh letih še vedno natančno takih dimenzij in iz enako dobrih sestavin. V svet nastajanja blejske kremne rezine pa nas je v sodelovanju z Parkovimi slaščičarji popeljal igralec Jernej Kuntner oziroma njegov zelo poznan televizijski prijatelj, Mercatori. Nasmejali smo se, ko nam je v Kavarni hotela Park na Bledu zaupal siciljanski recept za "kremš-nito" ali lepše rečeno kremno rezino, medtem ko je Angela Zupan dejansko prikazala postopek priprave kremne rezine. Angela ima "opravka" s kremnimi rezinami že dobrih 36 let in verjemite, da svoje področje zelo dobro obvlada. Mercatori je "mamo kremšnit" - kakor jo je poimeno- Blejska kremna rezina - za jubilej še veliko večja kot ponavadi. val, prepričeval, pa tudi goste, da "izdelavo blejske rezine tudi on obvlada", vendar mu to prepričevanje ni ravno uspelo. O kremnih rezinah je vedel toliko, kot vsak normalen smrtnik, ki pride na Bled v Kavarno hotela Park na fantastično sladico. Pri postopku mu je uspelo le dvoje: uspel je Angeli obarvati rumeno maso za kremno rezino vijolično in poznal je pomen sladkorja v prahu, kjer ga je brez razmišljanja takoj po- imenoval s strokovnim slaščičarskim izrazom - "štaubcuker". V sredo so tako v Kavarni hotela Park na Bledu postregli, na- ključnemu gostu, osemilijonto "kremšnito", ki je bila posebej označena in srečni dobitni k je prejel še nagrado. Se pa v P; urko-vi slaščičarni še spomnijo rekordnih vikendov iz sedemdesetih let, ko so pozimi v enem samem koncu tedna spekli tudi šest tisoč kremnih rezin. Danes jih ob lepih pomladnih in jesenskih vikendih spečejo od dva do tri tisoč petsto. V Parkovi slaščičarski delavnici vestno beležijo pečene maslene plošče, iz katerih potem nastajajo omamne kremne kocke in do sedaj so jih naredili že osem nnilijo-nov. Ob jubileju so naredili celo nekaj izračunov in ugotovili., da če bi vse že spečene in postrežene kremne rezine postavili v vrsto, bi jih bilo za 560 kilometrov, kar po izračunih kaže, da bi lahko z njimi začrtali pot od Bleda do M ilana. Alenka Brun, foto: Tina Doki Prva letna turistična politika Ljubljana - Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, ki vodi tudi strokovni svet za turizem, je na torkovi seji sveta predstavila predlog prve letne turistične politike za prihodnje leto in usmeritve za leto 2004. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, bo vlada z letno politiko kot izvedbenim dokumentom uresničevanja strategije slovenskega turizma za obdobje 2002 - 2006 določila vsakokratne letne ukrepe in dejavnosti za ustvarjanje pogojev za razvoj turizma. Predlog letne politike za prihodnji dve leti vsebuje dejavnosti ministrstva za gospodarstvo pri usklajevanju državne politike do turizma ter posredne in neposredne državne spodbude za razvoj turizma. Letna turistična politika predvideva spremembe turistične zakonodaje, izboljšanje kakovosti promocije slovenskega turizma in trženja turistične ponudbe, okrepitev vloge znanja in izboljšanje izobrazbene sestave zaposlenih v turizmu, prilagoditev programov izobraževanja in usposabljanja standardom Evropske unije in odpravo Vabljeni v prn,0vlj|m ho JESEN V TERMAH DOBRNA do 23.12.2002 2 polpcnziona za osebo od 14.000 Sit dalje dodatni dan od 6.650 Sit dalje BOŽIČ od 24. - 27.12.2002 ODDIH ZA UPOKOJENCE do 23.12.2002 3-,5-,7-dnevni program ze od 18.600 Sn dalje Sn-VESTROVANJB od 28.12.2002 - 2.1.2003 5-dnevni program ie od 45.500 Sit dalje ovir za izvedbo investicijskega ciklusa, po katerem naj bi do leta 2010 v obnovo obstoječih in v izgradnjo novih turističnih zmogljivosti vložili 1,6 milijarde evrov. Člani strokovnega sveta so podprli tudi predlog partnerskega sodelovanja s turističnim gospodarstvom, ki ga je pripravila Slovenska turistična organizacija. CZ. DOM t r a d e gradbeni materiali - salon Keramike Dom trade d.o.o,, Žabnica Žabnlca 68,4209 Žabnica Novoletna "D topd om Prodajni program: cement malte, betonski Izdelki, dimniki, okenske police, strešna okna, termo izolacije, lepila, orodje, betonsko železo, keramika, rodajna akcija strešnika apno, opečni izdelki, siporex, kritine, stavbno pohištvo, hidro izolacije, fasade, barve, armaturne mreže, suho montažni program, kopalniško pohištvo, talne in stenske obloge... Prodajni center Žabnica trgovina: 0423:19200 keramika: 04 23 19 208 fax: 04 2319 206 e-mail: info@domtl7ade.si Prodajni center: Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 53 02 230 fax: 04 53 02 231 e-mail: info.lesce@domtrade.si ... vabljeni v nov prodajni center Lesce Barvitost narave v Termah Olimia 3-, S-, 7-dnevni HBBITItI t»r rimmtot ommmM z možnostjo bivanja v hotelu Breza****, aparthotelu Rosa**** ali vasi Lipa*** v času do 14.02.2003 že od 27.600 SIT dalje SILVESTROVANJE 2002 na različnih lokacijah: bazeni Termalija, aparthotel Rosa, gostišče Lipa, hotel Breza TERME OLIMIA, Atomske toplice, d.d., Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek, Telefon: 03/829-70-00, Fax: 03/5829-024 RECEPCIJA, 03/582-90-09 UPRAVA, info@terme-olimia.com www.terme-olimia.com Pobegnite pred mrzlo zimo in uživajte v termalnih vrelci h Term Topolšica v času od 1.12. DO 27.12.2002 SM0 ŽETAK0 UGODNE CIENE DODATNOG m 5°/c Posebni popusti za upokojence in otroke! Storite kaj zase in za svoje dobro počutje! Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 3100, Fax.: (03) 8 96 34 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica Svetilnik, ki kaže pot v Evropsko unijo Program Phare je bil ob svojem nastanku mišljen kot pomoč Evropske unije prestrukturiranju gospodarstev tranzicijskih držav Srednje in Vzhodne Evrope. V Sloveniji je program slavil desetletnico. Program Phare je v Sloveniji že deset let. Phare v slovenskem prevodu pomeni svetilnik in če se izrazimo poetično tudi program Phare kot svetilnik kaže pot v Evropsko unijo in ji na njej pomaga. V Sloveniji je bil sprva namenjen predvsem sofinanciranju projektov za olajšanje preoblikovanja gospodarstva. S približevanjem širitve Evropske unije in začetkom pogajanj za članstvo pa seje bolj usmeril v pripravo novih članic Evropske unije na delovanje struikturnih skladov, namenjenih zagotavljanju enakomernega in Pred kratkim je program mednarodne študentske izmenjave Erasirnus praznoval jubilej: izmenjalo se je namreč že milijon študentov iz evropskih držav. V tem in drugih programih mobilnosti Evropske unije sodeluje tudi Slovenija, za tovrstne izmenjave pa se zanima vse več študentom. Zato so evropske srede v Centru Evropa, ki obravnavajo takšne teme, vsakič dobro obiskane. Pred kratkim sta možnosti šolanja v tujini znova predstavljala Boštjan Košorok, svetovalec za študij v tujini pri mednarodni pisarni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Leila Al Shamma-ry, informatorka izobraževalnih programom Socrates v isti organizaciji. Pomembne pri izobraževanju v tujini so zveze, ki jih domače fakultete sklenejo s sorodnimi v tujini, po načelih kreditnega študijskega sistema pa si med- skladnega razvoja Evropske unije. V desetletju, odkar je Slovenija črpala iz programa Phare, je bil dosežen velik napredek v prenosu znanja, uvajanju pravnega reda Evropske unije, vzpostavitvi institucij za učinkovito delovanje v pogojih članstva ter investicij na številnih področjih, je ob praznovanju desetletnice poudaril minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik. Slovenija je tako dobila za nacionalni program in programe čezmejnega sodelovanja z Avstrijo, Italijo in Madžarsko dobila 33,6 milijona sebojno priznavajo predavanja, izpite, seminarske naloge in podobno. Program Erasmus znotraj programov Evropske unije Socrates omogoča mladim od 3 do 12 mesecev študijskih obveznosti opraviti v tujini. Za ta čas dobijo študenti tudi štipendije, ki praviloma pokrijejo stroške šolanja, za dodatne stroške pa je v različnih deželah tudi različno poskrbljeno. V Španiji, Avstriji, Italiji in na Švedskem so stroški primerljivi s temi v Sloveniji, medtem ko je življenje študenta na Danskem ali v Angliji precej drago. Študentje se lahko na program prijavijo pri koordinatorju na domači fakulteti, ki ureja nadaljnjo administracijo s tujo ustanovo, koordinacija pa teče prek nacionalne agencije (Center za poklicno izobraževanje), ki študentom uredi dovoljenje za bivanje inv druge potrebne formalnosti. D.Ž. evrov finančne pomoči letno, torej okoli 7,7 milijarde tolarjev, kar v desetletnem obdobju znaša okoli 77,3 milijarde tolarjev. Evropska unija je na ta način v Sloveniji sofinancirala več kot sto projektov, največ s področja varstva okolja, zadnje čase pa tudi na področju uresničevanja evropske zakonodaje. Slovenija je ena izmed kandidatk, ki so najuspešnejše pri porabi pomoči Phare. Izkoristi tako rekoč vsa sredstva, ki so ji namenjena v letnih finančnih memorandumih. Ab-sorbcijska sposobnost Slovenije znaša več kot 90 odstotkov. Leta 2000 sta se programu Phare pridružila še dva instrumenta pomoči - program IS PA, namenjen investicijam v okolje in prometno infrastrukturo, in program SAPARD. namenjen kmetijskemu sektorju. Doslej je Slovenija iz obeh skladov prejela okoli 427 milijonov evrov (98 milijard tolarjev) pomoči, skupaj s sredstvi večdržavnih programov pa ta vsota presega 100 milijard tolarjev. Po vključitvi Slovenijo v Evropsko unij bodo program Phare nadomestili strukturni skladi: Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, projekte čezmejnega sodelovanja pa bo financiral program Interreg. Program Phare se bo v nekaj letih izčrpal, kajti njegov namen bo dosežen, je dejal dr. Janez Potočnik. Njegova naloga pri okrepitvi gospodarskega potenciala konkurenčnosti in demokracije v državah kandidatkah je večidel dosežena, Potočnik pa je prepričan, da brez sredstev, ki so jih države kandidatke prejemale prek programa Phare, danes ne bi bile tako dobro pripravljene za članstvo v EU, kot so, in to najbrž pomeni, da bo do širitve lahko prišlo leta 2004, kot je bilo predvideno. Program Phare tudi v pristopnem obdobju ostaja ključni instrument pomoči Evropske unije. Ena od aktivnosti, ki jo podpira, je tudi projekt vzpostavitve bodoče zunanje meje Evropske unije. Cilj projektov uvajanja schen-genskih standardov na mejnih prehodih je podpora Sloveniji pri pripravah na vzpostavitev in delovanje zunanje meje Evropske unije ter uresničevanje določil Schengenskega sporazuma. Gre za zagotavljanje delovanja notra- njega trga (vzpostavitev veterinarskih in fitopatoloških nadzornih točk) in pomoč pri vzpostavljanju schengenskega nadzora v smislu sofinanciranja nakupov potrebne opreme, prilagajanja zakonodaje in izobraževanja uslužbencev. S pomočjo sredstev Phare bo Slovenija vzpostavila tudi mejno nadzorne točke na prihodnji zunanji meji EU (poleg mejnih prehodov s Hrvaško bo nadzorna točka tudi na letalskem mejnem prehodu Brnik). Slednje bo EU veljalo okoli 130 milijonov evrov, skupna vrednost pomoči iz programa Phare za vzpostavitev zunanje meje in uresničitev schengenskih standardov pa znaša 52 milijonov evrov, se pravi 15 odstotkov potrebnih sredstev. Med ostalimi oblikami pomoči, ki jih je program Phare prinesel v Slovenijo, je tudi projekt sheme dodatnega financiranja mobilnosti, ki zadeva evropske programe izmenjave študentov in mladih. Slovenija je v programih Socra- tes in Leonardo da Vinci začela sodelovati leta 1999. V minulem šolskem letu so za spodbujanje izmenjav mladine iz programa Phare Sloveniji namenili 300 tisoč evrov, število, mladih Slovencev, ki so sodelovali v mednarodnih izmenjavah, pa je naraslo za četrtino. S programom Phare smo pridobili tudi Gorenjci. Jesenice so denimo v programu Phare že več let, največji zalogaj pa bodo iz teh sredstev pridobile v poslovni coni, za katero pričakujejo 3 milijone evrov. V tem delu Gorenjske so z evropskimi sredstvi sofinancirali tudi kolesarsko stezo v Kranjski Gori, čistilno napravo v Gozd Martuljku, deležna jih bo obnova Dolžanove soteske, pred kratkim pa so tudi v občini Preddvor predali namenu sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, ki je bil iz programov čezmejnega sodelovanja Phare deležen pol milijona evrov. Danica Zavrl Žlebir Dva milijona delovnih mest Lani je bilo na območju Evropske unije ustvarjenih dva milijona novih delovnih mest. Stopnja zaposlenosti se je dvignila, nezaposlenost pa znižala na 7,4 odstotka, medtem ko je bila še leto prej 8,2-odstotna. Pozitivni premiki na trgu delovne sile so predvsem posledica reform trga delovne sile in zmanjševanja stopnje dolgoročne nezaposlenosti. Tako so največ sprememb doživeli uradi za nezaposlene, ki sedaj brezposelnim hitreje poiščejo službo ali jih napotijo na dodatno izobraževanje. Spremenila pa seje tudi politika, ki spodbuja k nastajanju novih delovnih mest. Kljub temu je v EU še nekaj težav, zlasti pri velikih regionalnih razlikah v zaposlenosti. V uniji bi morali do leta 2010 zaposliti še 15 milijonov ljudi, če želijo izpolniti cilj z vrha EU v Lisboni, kjer so se dogovorili o 70-odstot-ni zaposlenosti v EU. D.Ž. Širitev maja 2004 Na srečanju zunanjih ministrov držav članic EU s kolegi iz držav kandidatk so se dogovorili za datum širitve unije, ki naj bi bil 1. maj 2004. Kot so poudarile kandidatke, je odložitev širitve sprejemljiva, če bodo lahko sodelovale na volitvah v evropski parlament leta 2004 in na medvladni konferenci, ki bo začrtala evropsko ustavo ali pogodbo. Slednja bi lahko bila že konec leta 2003. za kandidatke zdaj ostajajo odprta še vprašanja financiranja kmetijstva, razvojne pomoči iz strukturnih skladov, nadomestil in prispevek unije k vzpostavitvi zunanje meje EU. Zakasnitev širitve za kandidatke pomeni tudi finančno pridobitev, saj bi zaradi tega plačale pet milijard evrov manj v skupni proračun unije. Evropska komisija in dansko predsedstvo bosta prihodnji teden pripravila novo celovito pogajalsko izhodišče, kandidatke pa naj bi se nanj odzvale do 2. decembra. Pogajanja se nadaljujejo 9. decembra na ravni zunanjih ministrov, končala pa na vrhunskem zasedanji 12. in 13. decembra v Koebenhavnu. D.Ž. Priložnosti in možnosti za študente Za študij v tujini se zanima vse več mladih ljudi. Merkurjeva spletna trgovina praznuje svoj 2. rojstni dan Naklo - Merkurjeva junaka iz oglaševalskih akcij Pat in Mat sta v sredo, 20. novembra 2002, upihnila že drugo svečko na torti spletne itrgovine http://nakup.merkur.si. Ta spletna trgovina zaključil je poslovno leto, v katerem je nosilka priznanja Netko za najboljšo slovensko spletno stran. Žirija Gospodarskega vestnika je februarja 2002 sporočila, da ima prav delniška družba Merkur iz Naklega najboljšo spletno stran v Sloveniji in ji podelila priznanje Netko. To so opazili tudi kupei, saj je spletna stran http://nakup.merkur.si v minulih dveh letih gostila 500.000 obiskov. Večiitia izmed okrog 20.000 obiskovalcev, ki vsak mesec obiščejo ta virtualni trgovski center, si izdelke predvsem ogleduje in se nato na osnovi najdenega odloči za nakup v najbližjem trgovskem cenitru Merkur. Povprečni nakup v spletni trgovini pa je vreden 0'ikrog 30.000 tolarjev, glavna prednost nakupovanja po internetu pa je seveda še vedno ta, da lahko e-kupec izbere in na- roči blago iz domačega naslonjača. Ob naročilu nad 10.000 tolarjev pa mu iz Merkurja pripeljejo blago tudi brezplačno na dom. Vse obiskovalce spletne strani, ki se prijavijo na e-novice, v Merkurju po elektronski pošti redno obveščajo o prodajnih akcijah in novostih. Posebnost pošiljanja e-novic je, da pravila lepega vedenja na spletu zahtevajo i/ rečno privolitev naročnika (vsak se mora sam prijaviti in poslati e-naslov!). Merkurjeva baza šteje kljub temu že okrog 14.000 prejemnikov Merkurjevih c-novic in je zato ena največjih v Sloveniji. Skozi vse leto so v Merkurju svoje spletne obiskovalce razveseljevali tudi z nagradnimi igrami z računalniškimi igricami, pri če- Osnove interneta za ženske Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske pri BSC -Poslovno podpornem centru Kranj nas je obvestila, da je v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, e-Solo - Osnovno šolo Matije Čopa Kranj in Mestno občino Kranj, v okviru programa Poklicno uveljavljanje žensk, pripravila računalniško delavnico - tečaj na temo: Osnove interneta in elektronske pošte. Delavnica se bo začela v sredo, 27. novembra, ob 10. uri v računalniški učilnici Osnovne šole Matije Čopa v Kranju, Tuga Vidmarja I, vodil pa jo bo Slavko Frelih iz podjetja PRONET. Ker je število mest z računalniki omejeno, prosijo, da potrdite udeležbo po telefonu BSC Kranj 04 20 15 410. 3ANKA - AVTORIZACUA KARTIC TRGOVSKI CENTER MERKUR VIČ f E-KUPEC rr ------- | t ™ -i j mr—rm Mrrtm • *, -) 1 j 1 * ---------* i. ,| i -. '*ri 1 . 1 ii IL s m ......I...... SPLETNA TRGOVINA I VIRTUALNI POSLOVODJA •—C DOSTAVA Skica - sistem spletne trgovine: spletna.jpg ali spletna.doc mer je samo letos sodelovalo že 25.000 obiskovalcev. Pomembno vprašanje pri nakupih na spletu pa je vprašanje varnosti. V Merkurju so nam pojas ni I i, da imajo za prenos podatkov od kupca do spletne trgovine vgrajene najboljše varnostne mehanizme, ki jih uporabljajo tudi banke in finančne institucije (128-bitni kodni ključ in tehnologija SSL). Da so se resnično potrudili, pokaže dejstvo, da so tlo bili certifikat varnosti podjetja Verisign, vodilnega ponudnika varnostnih rešitev v svetu, o če- mer se lahko kupci prepričajo na njenih spletnih straneh. Kljub tako močnemu jamstvu, pri Merkurju ugotavljajo, da se precej kupcev, ki ne želijo izdajati po datkov o svojih plačilnih kam cah, odloči za nakup po povzetju, pri čemer provizijo poštne nakaznice krije Merkur. Štefan Žargi IV Gatna mm najbolj športna frekvenca Vnela se je medomrežna "vojna" Ljubljana - Telekom Slovenije je odklopil Si.mobilovo povezavo v nekatere države, saj trdi, da je kršil pogodbo o medomrežnem povezovanju. Za pretekli teden bi lahko dejali, da se je med Telekomom Slovenije, upravljavcem omrežja fiksne telefonije in kabelskih zvez s tujino ter operaterjem mobilne telefonije Si.mobilom vnela prava vojna. V Telekomu so namreč prepričani, daje Si.mobil kršil pogodbo o medomrežnem povezovanju s tem, da je maskiral promet iz tujine kot slovenskega, vzrok pa je seveda v ceni, ki je za mednarodni tranzit višja, kot za domači promet. Kot je povedal predsednik uprave Telekoma Peter Grašek, so na tak način za tranzit plačevali 21 tolarjev na minuto namesto 35 tolarjev, kot to določa pogodba. Sumijo tudi, da je na podoben način Si.mobil brisal in kot slovenski promet označeval tudi klice v Mobitelovem omrežju in po Graškovem mnenju je to kazniv vdor v sistem, zato bodo ukrepali po pravnih poteh. Na Telekomu so na tako ravnanje Si.mobila že dalj časa sumili, obseg pa daje bil že tako velik, daje začel ogrožati kvaliteto mednarodnih povezav. Na pogodbo o medomrežnem povezovanju iz leta 1998 so Si.mobilu predlagali celo aneks, vendar nanj ni pristal. Na izklop zve/, z nekaterimi državami (Poljsko, Norveško, Španijo...) so se pri Si.mobilu seveda burno odzvali. Čeprav to ne pomeni prekinitev zvez s temi državami, saj so začeli uporabljati zveze drugih omrežij, pa imajo zaradi tega mesečno približno sto tisoč tolarjev višje stroške. Pri Si.mobilu trdijo, da so ukrepi Telekoma popolnoma neupravičeni in i/siljevalski, trditve direktorja pa polne podtikanj, neutemeljenega obtoževanja in omalovaževanja. Na tak način skušajo pri Telekomu škodovati liberalizaciji in demonopoli/aciji trga telekomunikacij v Sloveniji, še dodajajo pri Si.mobilu. Škoda je obojestranska, saj je Si.mobil največji kupec storitev izven skupine Telekoma, s tem pa se znižuje tudi telekomunikacijski promet in izkoriščenost omrežij. V spor Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto, kot neodvisen regulator tega trga, ni posegla, saj so prepričani, da gre za spor zaradi različnih tolmačenjih pogodbe med dvema operaterjema. Š.Ž. Intel znižal cene in najavil nove modele Najnovejše /nižanja cen Intclovih namiznih Pentium 4 procesorjev bo v naslednjih tednih doseglo evropsko tržišče. Intel namreč v tržno bitko pošilja novi 3.06 GH/ Pentium 4 procesor prvi, ki bo podpiral Hypcr-Thrcading o/iroma večnitno tehnologijo. Gre za tehnologijo predstavljeno v Xcon procesorjih in omogoča programsko emulacijo večprocesorskega dela. Da bi bilo to možno, je potrebno da tak način dela podpira tudi matična plošča o/iroma nabor čipov na njej, ter da zna operacijski sistem izkoristiti tc možnosti. Po izkušnjah s procesorji Xeon, tak način dela v nekaterih situacijah pripelje do izboljšane zmogljivosti sistema, v nekaterih pa ne. Skupaj s tem procesorjem Intel predstavlja tudi nov bakren hladilnik, i/ česar lahko sklepamo, da se Intclovo jedro greje le nekoliko bolj, kot so pričakovali. Pričako-vunu cena je okoli 550 ameriških dolarjev. Medtem pa so ostra /nižanju doletela njegove predhodnike. Tako je cena 2,K GH/ Pentium 4 procesorja znižana z 508 na 401 dolar. 2,67 GH/ in 2,60 GH/ procesorji pa se bodo namesto dosedanjih 401 dolarjev prodajali 305 zelencev. GLOSA Državni urad za prebavo Če je v mlečni aferi kaj komičnega, potem sta to dva naša urada, ki sta bila ustanovljena zato, da skrbita za zdravo hrano in varstvo potrošnikov. To sta urad za varstvo potrošnikov in urad za zdravo hrano pri ministrstvu za kmetijstvo. Kar naenkrat, vmes, ko je bilo malo predaha med mlečno afero, tedaj, ko novinarji lovijo mrhovinarsko sapo, so se oberoč spravili nad ta urada, češ da sta se potuhnila in ne rečeta ne bev ne mev. Kljub temu da sta plačana iz proračuna in imata zaposlene, sta bila oba urada ob mlečni aferi tiho kot riba. Direktorica urada za hrano Vida Čadonič - Špelič je bila še posebej na tapeti, češ da enostavno zboli, ko se je treba izpostaviti. Pa ni bilo res: sicer res post festum se je pratnje oblekla in prišla na TV, mrtvo hladna, povedala, da je o vsem javnost obveščalo ministrstvo za kmetijstvo, oni na uradu, pa da delajo nekakšen monitoring in so sploh zelo zaposleni. In dajte že mir, tako je. Iz onega drugega urada za varstvo potrošnikov pa sploh ni nihče pisknil, tako da so bili pravzaprav edini, ki so kaj rekli naglas in brez dlake na jeziku iz nevladne organizacije, organizacije za var- stvo potrošnikov. Ti so pravočasno zašibali, da se zastrupljati pa Že ne pustimo in da naj škodo plačajo tisti, ki so jo povzročili. Na cestne barikade naj gredo potrošniki, ne pa kmetje. Sploh pa -koga pa sploh briga, kaj si mislita dva državna urada za hrano ali za prebavo, dva kupčka plačanih državnih birokratov, ki komaj vedo, zakaj so tam? Le kaj naj bi se spremenilo, če bi bilo drugače: če bi namreč za zdravo hrano pristojni bombardirali javnost s svojimi izjavami in izražali sočutje s potrošniki? Tega tudi nikoli ne bi storili, kajti plačuje jih država. Kako le more kdo pričakovati, da bodo državni uslužbenci, birokracija torej, tolkli po kmetijskem ministrstvu - torej po svojih kamera-dih za sosednjimi vrati? Gliha skup štriha - državni uradnik je državni uradnik. Iluzija je pričakovati, da bodo uradi za zdravo hranjenje javnosti posredno priznali, da slovenski nadzor nad hrano ni kaj prida. Nekaj potrošnikov pa le ni pozabilo, da so morale nemške kontrole odkriti, da je slovensko mleko v prahu rakotvorno, ker vsebuje antibiotik. Le zakaj Nemci? Le zakaj naša kontrola tega takoj ne zazna? Kakšna je sploh naša kon- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 t* rt PA, ALEMARS s.p,252.10 SIT/min f Oven (21.3. - 21.4.) Poslovno boste v fazi velikega razmišljanja in pomoč prijateljev bi vam prišla zelo prav. Odločitev bo res samo vaša, a nasveti imajo tudi svojo vrednost. Vsekakor bo to premik naprej in ne nazaj, kot ste bili do sedaj vajeni. Bik (22.4. - 20.5.) Razočarali in istočasno prizadeli vas bodo ljudje, za katere bi si to najmanj mislili. Kar nekaj časa boste potrebovali za trezen razmislek, a nenazadnje boste ugotovili, da je tako čisto prav. Poslovno pričakujte spremembe. Dvojčka (21.5. -21.6.) Zavedali se boste, da v bistvu gre vse po planu, a vendarle prepočasi (seveda za vaše pojme). Informacije, ki jih boste dobili od tretje osebe, vam bodo še bolj povečale možnost za uspeh in to na področju, ki vam največ pomeni. Rak (22.6.-22.7.) Prav potrebni boste počitka in miru. Ste radi v krogu dogajanja, a tudi začasna samota ima svoje prednosti. Mislite, da vse veste, a skozi neke dogodke boste prišli do določenih spoznanj, ki vam lahko precej spremeni dosedanje življenje. Lev (23.7. - 23.8.) Bolj boste premišljevali, slabše bo in še bolj vas bo bolela glava. O prestavljenem dopustu je bilo že preveč besed in končno se boste odločili, da ste najbolj pomembni vi sami. Pri financah si boste delali skrbi, a na koncu se vse dobro izide. Devica (24.8. -23.9.) Ste že kdaj pomislili, da prijateljeve besede niso iskrene, in da iz njih bolj veje ljubosumje kot dobronamernost. Vedno ni pametno upoštevati nasvete, sploh, če se ne skladajo z vašim mišljenjem. Vi sami ste tisti, ki veste, kaj je za vas najboljše. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Vabili vas bodo v nov posel, vendar se najprej pozanimajte pri nekom, ki se spozna na pravne zadeve. Denarno bi se vam morda izšlo, vendar bi bilo po drugi strani preveč izgub, ki pa si jih ne morete privoščiti. Tokrat vam vaše tehtanje pride zelo prav. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Novice, ki jih boste prejeli, vas bodo spravile v dilemo. Ali narediti korak naprej, ali ne? Zavest, da se taka priložnost lahko nikoli več ne ponovi, vas bo pripeljala do pravilne rešitve. Zdravstveno se ne boste počutili najboljše, vendar so skrbi odveč. Strelec (23.11. - 21.12.) Neki človek, o katerem niste imeli najboljšega mnenja, se izkaže za zelo dobrega prijatelja. Rešil vas bo iz neprijetne zagate in vam tudi v prihodnje pomagal v obliki informacij. Poslovno se vam odpira veliko novih priložnosti in prav nobene ne boste izpustili. Kozorog (22.12.-20.1.) V prihodnjih dneh boste dobili zelo dobre novice, ki ste jih že dalj časa pričakovali, pa nikakor niso prišle do Vas. Tako pač je, vse ob svojem času. V določenem trenutku boste morali uveljaviti svojo voljo, to pa vam samo še bolj dvigne samozavest. Vodnar (21.1. - 19.2.) Kaj je preteklost in kje je prihodnost. Pač nekje, izgubljeno v vesolju. Pomembna je samo sedanjost in vsak nov dan sproti. Ko boste prišli do tega spoznanja, vam bo veliko lažje pri duši, do takrat pa še ostanete prijetno zmedeni. Ribi (20.2. -20.3.) Nekdo bo od vas pričakoval več, kot boste vi tisti trenutek sposobni dati. Res, da ni vse odvisno od vas, a vseeno se boste morali v prihodnje za svojo osebno srečo bolj potruditi. Pot nazaj ni več mogoča, je le naprej in vi to veste. IAN.IA ODGOVARJA NA VASA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GRFGOR! trola ? Zakaj je vse potihnilo na tej točki? Kakšen je v resnici naš nadzor nad živili nasploh, ne le nad mlekom? Koliko sploh vemo in kako smo vsi skupaj obveščeni? Če še naša kmetijska in veterinarska oblast prostodušno prizna, da ne ve, da so že pred časom sosednji Hrvaški zaradi istega antibiotika, ki ga uporabljajo pri sosedih vsevprek, prepovedali vsakršen izvoz mleka in mlečnih izdelkov v Evropsko unijo, potem ... Potem je vse skupaj čudno. Če si na nekem področju doma, se pravi, da ti je to poklic, se boš pa j a dal informirati, zakaj je tvoja neposredna soseda na črni evropski listi ... Tako pa šele po končani aferi skupaj štrikaš razne konce in prideš do globokoumnega spoznanja, da so antibiotik večinoma uporabljali slovenski kmetje, ki so na meji s Hrvaško... Da so se tam po kmetijah plazili razno razni tipi in ponujali kme- tom antibiotik, ne da bi o njem povedali tudi to, kako nevaren je in kako je v Sloveniji že nekaj let strogo prepovedan. Kmetje so ga jemali, nič hudega sluteč, kaj s tem povzročajo - verjetno predvsem zato, da so zdravili z njim krave. Zdravili sami, saj so veterinarske storitve drage. Zdaj, ko nas pohrusta Evropska unija, bo vseh lepih pesmic konec. Tudi razno razni uradki za zdravo prebavo s trumami zaposlenih bodo morali dati od sebe kakšno pasjo figo, čeprav se v zgodovini še ni zgodilo, da bi kdo premaknil kakšnega birokrata. Tedaj, ko nas strogi standardi unije zgrabijo za vrat, bomo šele videti, v kakšnem šlamperaju živimo in kako razni vladni uradi niso nič drugega kot plen političnih strank in služijo zgolj za pribežališče in počivališče odsluženih strankarskih kadrov... Darinka Sedej JODLGATOR Šifko spreminja protokol In to z novo ploščo, na kateri je kar nekaj potencialnih hitov. Naj naštejem vsaj tri: Jarčeva hruška, Dec ne more, Moja Rozka, sledita Karneval in že predvajani Slišim travo rast... Mogoče bo pa z njimi spremenil nek ustaljen protokol in boste najprej poskušali ugrizniti kakšno dobro hruško, šele potem boste rekli naj pade dol z drevesa... O.K. Juhuhu, žreb je tu. Tokrat je bil naklonjen Piber Štefki, Riklijeva 5a, 4260 Bled. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muzi-ko Aligator v Kranj po lepo na-gradico... Novosti Tuje: Shaina Tvvain - Up, Scooter - 24 Carat Gold. Tomekk - Beat Of Life Vol. 1, Barbra Streisand -Duets, Bomfunk Mc's - Burnin' Sheakers, Johnnv Cash - American IV - The man Comes around, Smashing Pumpkins - Earphoria -Live, Robbie Williams - Escapo-logy, Bradly - Drawn Boy - Heave You, Ost - Harry Potter - The Chamber Of Secrets, Različni izvajalci - Wired Up ( Hives, P.O.D., Linkin Park...); EX YU: Karma - Zavrti život, Vruja - Istri-an Folk Group; SLO: Game Over - Igra za 2, Romana Krajnčan -Kdo nima hlač?, Terra Folk - Pulover ljubezni. In še nagradno vpr. 512: Koliko fantov poje v skupini Game Over? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 27. novembra, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Še to: naša najljubša domača stran je www.aliga-tor.si, naš najljubši e-mail pa Ali-gator@siol.net. Nagrajenci Mojce in Kaličopka so znani Kranj - Torej. Vidimo se jutri, 23. novembra, ob 11. uri v dvorani kirta Center v Kranju. Mojca in njen plišasti prijatelj Kali-čopko nas bosta zabavala v novi glasbeno animacijski predstavi. Seveda pa nismo pozabili tudi na vprašanje, ki smo ga zastavili zadnjič. Pravilni odgovor je: krojač, izžrebal pa je naslednje nagrajence: 3 vstopnice za predstavo Čop-kometer: Amanda Špehar, Britof 325, 4000 Kranj, 3x po en cd iz glasbenega programa založbe Panika: Matic Kosmač, Drulovka 27a, Kranj, Polona Zupane, Na Griču 66, Kranj, Matic Draksler, Mavčiče 44b, 4211 Mavčiče; 3x po eno kaseto: David Zalar, Zg. Bitnje 93, 4209 Žabnica, Anže Marin, Kovorska c. 35, 4290 Tržič in Simon Žnidar, Juleta Gab-rovška 19, Kranj. Vstopnice vas bodo čakale na blagajni kina Center, cedejc in kasete pa vam bomo poslali po pošti. I.K., foto: G.K. Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 16. do 22. novembra 1902 GLASBA. TO SE NI VSE Majda Lovrenčič Ali ste vedeli in ali verjamete, da če se preveč bojiš, lahko tudi zboliš. Bojiš? Ja, zobozdravnik je kriv. Kljub vsemu da vem, da je bolečina le v glavi, (tako pravi moja zobozdravnica), in kljub temu, da brez injekcije ne gre, je razlog za kroničen prehlad prav to, obisk pri zobozdravniku. Zdaj pa h glasbi. Minuli konec tedna seje Nuša Derenda v elegantni, do kolen segajoči se rdeči obleki predstavila na Zadar festu 2002. Predstavila seje s pesmijo Iluzija (Vse to je iluzija), ki jo je zapela v hrvaškem jeziku. Pri naših sosedih pa so se predstavile tudi Foxy teens, ki so, kot smo lahko videli, nastopile v veliki konkurenci domačih (hrvaških) zvezd. Zapele so pesem Tiho na uho. Konec novembra lahko pričakujemo tudi izid njihovega novega albuma z novim, zrelejšim glasbenim izrazom. V okviru FM (Fajon, Mravlje) produkcije bo v sodelovanju z založbo Nika izšla prva CD plošča klovncsa Mika Maka. 12 pesmic za dobro voljo, pesmic za otroke. Avtor glasbe je Patrik Greblo (prijatelj Jana Plestenjaka in Uroša Kakovca, saj so fantje pred leti skupaj študirali v Ameriki), aranžmaje sta naredila Patrik Greblo in Sašo Fajon. Tekste so pri- Izseljevanje v tujino Kranj, 20. november 1902 - Izseljevanje iz naših krajev postaja vedno bolj zaskrbljujoče, podatki iz zadnjega ljudskega štetja namreč kažejo na to, da se prebivalci Kranjske v primerjavi z ostalimi avstrijskimi deželami najpogosteje izseljujejo. V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo v vsej Avstriji pomnožilo za 9,44, pri nas pa le za 1,84 odstotka. Še bolj žalosten pa je podatek, da se je iz Kranjske od leta 1890 do 1900 izselilo kar 32.000 ljudi, to pa pomeni kar 64 izseljencev na tisoč prebivalcev, v tem smo na prvem mestu v državi. V še revnejši Koroški seje izselilo 48 prebivalcev in v najrevnejši avstrijski deželi Galiciji le 41 izseljencev na tisoč prebivalcev. Vsi ti podatki kažejo na slab položaj gospodarstva in predvsem nazadovanje kmetov na Kranjskem, saj se ti največ izseljujejo. Nov davek na vozne karte Kranj, 21. november 1902 - Vlada je poslanski zbornici predložila zakonski načrt, po katerem se bodo z letom 1903 odpravile državne mitnice. Ker pa bo potrebno ta denar dobiti drugje, se bo z novim letom obdavčila vožnja z vlaki, ki je bila doslej neobdavčena. Ob nakupu vsake vozne karte bomo po novem plačali nov davek za vožnjo z vlakom. Cene voznih kart so v zadnjih petnajstih letih zelo nihale in so bile sorazmerno poceni, sedaj pa se bodo občutno podražile. Država bo imela zlasti na Gorenjskem znatne prihodke, saj je promet pri nas med največjimi v Avstriji. Odprta nova pošta v Hrušici Hrušica, 16. november 1902 - Vas Hrušica je zaradi gradnje predora skozi Karavanke že veliko pridobila in so vsi vaščani lahko zadovoljni. Za gradnjo se namreč potrebuje veliko delavcev, zato imajo vsi okoličani dovolj dela, kmetje pa so veseli, ker lahko železnici prodajajo tako material, kot pridelke za prehrano delavcev. Njihova zadnja pridobitev pa je nov urad pošte, ki so ga pred kratkim odprli v vasi. Urad bo sprejemal in oddajal pošto in v njem bo tudi podružnica poštne hranilnice. Prebivalci vasi si tako želijo, da bi gradnja predora še dolgo trajala in da bi se vas še naprej hitro razvijala. Neznana nalezljiva bolezen na Hotavljah Hotavlje, 16. november 1902 - Na Hotavljah, vasi v škofjeloškem okraju je v zadnjem času več vaščanov zbolelo za neznano vročično boleznijo. Bolezen je zelo hitro nalezljiva in v štirih hišah so že zboleli vsi prebivalci. Smrtnih primerov zaenkrat še ni bilo, razumljivo pa je, da so vaščani in okoličani zelo zaskrbljeni. Domneva se, da bi bil lahko vzrok bolezni v neki gnojni jami v vasi, vendar se ne ve. katera bi lahko to bila, zato naj bodo vsi obiskovalci te vasi previdni. Lovska sreča in nesreča Preska, Medvode, 17. november 1902 - Lovske prigode so ponavadi zabavne in navajeni smo na pretiravanje, na žalost pa naslednja ni taka. Zapriseženi lovec Ivan Kužnik je lovil divjad v gozdu pri Preski in videl, da se v grmovju nekaj premika. Misleč, daje lisica, je ustrelil v grmovje in zadel nekega starega berača, ki je tam počival. Berača je lovec ustrelil v glavo, a k sreči rana ni bila smrtna, tako da so ga odpeljali v bolnišnico kjer je ostal na zdravljenju in bo najverjetneje preživel. Bolj uspešen ulov pa je imel posestnik iz Medvod g. Fran Jarc, ki je istega dne v tamkajšnjem lovskem revirju ustrelil krasnega divjega kozla - gamsa, ki le redko zaide v tako nizko ležeče gozdove. SVET PRED STO LETI Preveč preprosti ženski klobuki Dunaj - Zadruga izdelovalcev okrasja iz perja na Dunaju je zelo jezna in razočarana nad novo dunajsko modo. ki je odpravila perje in drugo za navadne ljudi nepotrebno šaro z damskih klobukov. Predsednik zadruge je predlagal celo resolucijo, s katero se izreka globoka nejevolja, da so dunajske dame zatajile dober dunajski okus za modo in tako škodovale peresničarjem in izdelovalcem umetnega cvetja. Nove mode pa se nihče ne veseli bolj kakor zakonski možje, ki so morali plačevati težko zaslužen denar za mrtvo perutnino na ženinem klobuku. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (november 1902) pa bodo pri založbi Doldi izdali drugi album. Na njem bodo pesmi, ki so bili tudi poletni hiti: Nisem ostal, Vseeno je, Ne dobim dovolj ljubezni, Indian driver itd... V veliki meri predstavljajo svoja dela na radijskih valovih. V živo jih boste lahko v kratkem doživeli na Bledu in v Bohinju. Včeraj so v Hali Tivoli družno nastopili Oli-ver Dragojevič, Goran Karan in skrivnostna gostja Karmen Stavec. Goran in Karmen sta pred kratkim posnela skupni duet za Gora-novo skladbo "Koga ljubiš sad?"(z aktualne plošče "Ahoj"), ki se v našem prevodu .imenuje "Koga ljubiš zdaj?" Prevod je pripravila Karmen sama, aranžma in posnetek pa je nastal pod taktirko Martina Štibernika (Kar-meninega izbranca, vodje skupine Slapovi, ki bodo nastopili v silvestrski oddaji hrvaške nacionalne televizije). 15 let aktivnega glasbenega delovanja v tem času praznuje tudi kukavičji Mihec oz. Zlatko Dobrič. Trenutku primerno je izdal tudi novo ploščo z naslovom "Za dušo in veselje". To pa je hkrati njegova 15 plošča (vsako leto ena). Zanimiv spektakel se je zgodil v četrtek. Nedeljski dnevnik je namreč praznoval 40. rojstni dan. Na koncertu smo lahko opazili znana imena naših estrad-nikov. politikov, managerjev, bralcev. O glasbi bi lahko danes še veliko pisala, ko pa pomislim na svojo zobozdravnico, se vse konča. Tudi današnji prispevek. O zobozdravnikih pa vse najlepše, brez zamere. spevale tri gospe, Neža Maurer, Damjana Kenda Hussu, Miša Čermak. Tudi "stari" mački Faraoni bodo kmalu na tržišče poslali CD z vsemi uspešnicami: Imej me vedno s seboj, Ljubezen ni prišla še mimo, Solinar, Peškador itd... Fantje Mark, Denis in Stafanio, združeni pod imenom Game over so že s prvim sing-lom "Ubila si del mene" osvojili srca oboževalk. Pripravili pa so že prvi album, katerega naslovna in nosilna pesem je "Igra za 2". Fantje načrtujejo turnejo POPSTARS TOUR 2002 skupaj s Sebastianom, Power Dancers, Bepop po Sloveniji. Obiskali bodo Celje, Novo mesto, Kranj, Novo Gorico, Ljubljano in Maribor. Koncertno turnejo bodo zaključili 27. decembra, nam najbližje, torej v Kranju, pa bodo nastopili 7. decembra. Vili Resnik je pred kratkim povedal, da se tekmovanja za Emo (slovenski izbor za Evro-vizijo), zagotovo ne bo udeležil, saj pravi, da njegova žena izredno dobro kuha. Skupina The unimogs band je delovno produktivna in aktivna že šesto leto. Fantje prihajajo iz gorenjskega konca. Sestavljajo jo Robi, Braco, Jordan, Igor in Samir. Njihov repertoar obsega lastna besedila in pridih ročka iz 70-tih, 80-tih in 90-tih let. Pred dvema letoma so v samozaložbi izdali album z osmimi skladbami, letos novembra, (torej ta mesec), HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 3.12.; Madžarske toplice 28.11. do 1.12.2002; Lenti 23.11 in 7.12.; Palmanova in tovarna čokolade 26.11.; Lidl 27.11.; Energetske točke Dobrovnik 8 12.; Silvestrovanje - novo leto - Peljašac 28.12. do 2.1.2003. Prevoz: možnost plačila na čeke. HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57 IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota). Ostali prevozi po dogovoru. 041 734 140 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4200 Škofja Loka Danes, v petek, 22. 11., ob 19.30 uri: Janez Povše: LOČITEV, komedija, režija: Jasa Jamnik, gostuje SLG CELJE, za abonma MODRI Jutri, v soboto, 23. 11., ob 19.30 uri: Janez Povše: LOČITEV, komedija, režija: Jaša Jamnik, gostuje SLG CELJE, za abonma RDEČI. TeL/fax: 04/51 20 850, gsm: 041/730 982 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81 Sobota, 23. november, ob 19.30 uri, E. lonesco: PLEŠASTA PEVKA, (PDG Nova Gorica), za IZVEN in KONTO; Nedelja, 24. november, ob 19.30 uri, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK za IZVEN in KONTO; Ponedeljek, 25. november, ob 19.30 uri, J. Accame: BENETKE za ABONMA ZELENI, IZVEN in KONTO; Sreda, 27. november, ob 19.30 uri, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za ABONMA MODRI, IZVEN in KONTO - ODPADE! Sreda, 27. november, ob 19.30 uri, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, PREMIERA za IZVEN. ®z ara SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, enota Kranj, Kidričeva 6, tel.: 04 / 23 62 610. BONA BONA, KRANJ, d.o.o. VREČKOVA 7, 4000 KRANJ RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja in s.p. opravljamo strokovno in ažurno, po zmernih cenah tel./fax: 04/2334-367, gsm: 031/300-297, e-mail: bonabona@volja.net GLASOV KAŽIPOT Veselo popoldne v pesmi in besedi Sovodenj - Člani društva upokojencev Sovodenj lepo vabijo na kulturno prireditev, pod imenom "Veselo popoldne v pesmi in besedi", ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 15. uri v kulturni dvorani na Sovodnju. Nastopili bodo pevci "Korenine", sledila bo kratka igra v treh slikah, drugi skeči, glasba, šale in še kaj. 4. Miklavžev sejem Polhov Gradec - Turistična zveza Dolomiti in otroci občine Polhov Gradec vas vabijo na 4. Miklavžev sejem, ki bo v Polhograjski graščini od 30. novembra do 1. decembra, od 10. do 18. ure. Otvoritev sejma bo v Polhograjski graščini v soboto, 30. novembra, ob 10. uri. Ure pravljic Škofja Loka - V torek, 26. novembra, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka ura pravljic z naslovom Pravljice o čarovnicah in mačkah, ki jo bo pripravila Jana Štromajer. Radovljica - Obraz v zrcalu je naslov kitajske ljudske pravljice, ki jo bo v okviru ure pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta pripravila Metka Repinc, in sicer v četrtek, 28. novembra, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta. 30 - let društva KZA Škofja Loka - Klub zdravljenih alkoholikov dr. Viktor Kocjančič Škofja Loka prireja proslavo ob 30-letnici društva KZA Škofja Loka, s kulturnim programom, in sicer v petek, 29. novembra, ob 18. uri v kapeli Loškega gradu. 80 let DPD Svoboda Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vas v okviru prireditev ob 80-letnici društva vabi: danes, v petek, 22. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave Zgodovina KD Svoboda Javornik - Koroška Bela; ob 19. uri bo v veliki dvorani slavnostna akademija ob 80-letnici društva. V sredo, 27. novembra, ob 17. uri bo v razstavnem prostoru premiera lutkovne igrice Mira Gavrana "Zajček išče mamo". V sredo, 4. decembra, ob 19. uri bo v mali dvorani predstavitev knjige Majde Mencinger "Bosa", v kateri avtorica v obliki lirične proze obuja spomine na mladost in na očeta Franceta Mencingerja, po katerem društvo nosi svoje ime. V petek, 6. decembra, ob 19.30 uri bo v veliki dvorani premiera komedije Marjana Marin-ca "Poročil se bom s svojo ženo". Otvoritev trga v Stražišču Kranj - Mestna občina Kranj vas v počastitev 1000-letnice Stražišča vabi na otvoritev trga posvečenega Slovencu in misijonarju Frideriku Baragi, ki bo jutri, v soboto, 23. novembra, ob 16. uri ob cerkvi sv. Martina v Stražišču. Prireditev v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 22. novembra, pa bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, ob 19. uri srečanje skupine za samopomoč. Srečanja pripravlja Irena Oman, delavka programa javnih del Republiškega zavoda za zaposlovanje - Območna enota Kranj. Moja dežela, lepa in gostoljubna Železniki - Turistično društvo Železniki zaključuje letošnjo akcijo "Moja dežela, lepa in gostoljubna" s podelitvijo priznanj za najlepše urejene hiše z okolico in vasi v Krajevni skupnosti Železniki. Prireditev bo danes, v petek, 22. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Železnikih. V kulturnem programu bosta sodelovala škofjeloški lovski pevski zbor in trio Plus. Novemberski semenj Kranj - Jutri, v soboto, 23. novembra bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Novemberski semenj. V okviru sobotnih semnjev je ta eden izmed mnogih, kjer bo videti veliko izdelkov domače in umetne obrti ter podeželskih pridelkov. Večer ob krušni peči Kranj - Turistično društvo Kokrica vabi jutri, v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na zanimivo prireditev "Večer ob krušni peči". Prireditev bo v dvorani Kulturnega doma na Kokrici, na njej pa bodo prikazana vsa opravila, ki so jih nekoč opravljali ljudje v dolgih zimskih večerih ob krušni peči. Vstop je prost. OŠ Bohinjska Bela praznuje Bohinjska Bela - OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled - podružnica Bohinjska Bela praznuje 150 let pouka na Bohinjski Beli in 100 let šolske stavbe. Ob tej priložnosti pripravljajo danes, v petek, 22. novembra, ob 19. uri prireditev v kulturnem domu za vaščane ter jutri, v soboto, 23. novembra, ob 19. uri prireditev v kulturnem domu za povabljene goste. Po prireditvah bo v šoli ogled razstave, katera bo na ogled tudi v nedeljo, 24. novembra, od 9.30 do 17. ure. Srečanje cerkvenih pevskih zborov Adergas - V nedeljo, 24. novembra, ob 16. uri bo v lepo obnovljeni župnijski cerkvi Marijinega ozna-neja v Adegrasu srečanje 12. cerkvenih pevskih zborov dekanije Šenčur. Nastopili bodo pevski zbori iz Olševka, Spodnjega Brnika, Cerkelj, Preddvora, Smlednika, Šenčurja, Velesovega in Vogelj. Zbud' se Kranj Kranj - Mladinski svet Kranj je pripravil projekt Zbud' se Kranj, v okviru katerega bodo do 29. novembra (vsak dan - razen nedelje) potekale različne prireditve: danes, v petek, 22. novembra, ob 21. uri bo v baru Mitnica koncert skupine Souljahz (Danska). Jutri, v soboto, 23. novembra, bo ob 9. uri priče-tek nogometnega turnirja v telovadnici Partizan v Staržišču. Koncert Slon in sadež pa bo ob 21. uri v baru Mitnica. V ponedeljek, 25. novembra bo v Down Tovvnu kulturni večer in ob 20. uri predavanje Vide Žabot v kinu Center. V torek, 26. novembra, ob 21. uri bo Impro dogodek v baru Mitnica. V sredo, 27. novembra, bo filmski večer after party v baru Mitnica. Namizne igre bodo v četrtek, 28. novembra, ob 16. uri v baru Mitnica, ob 21. uri pa bo večer z DJ-em. Zaključni koncert Traffic reli-gion bo v petek, 29. novembra, ob 21. uri v baru Mitnica. Dan odprtih vrat ZD Škofja Loka Škofja Loka - Jutri, v soboto, 23. novembra, od 10. do 12. ure, bo v Zdravstvenem domu Škofja Loka, Stara c. 10 "Dan odprtih vrat ob 50-letnici ZD Škofja Loka". Ob tej priložnosti ZD Škofja Loka vabi občane na pregled prostorov, aparatur in reševalnih avtomobilov. Na vprašanja vam bodo odgovarjali zdravstveni delavci - zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevtke, laborantke, RTG tehniki, zdravstveni tehniki -reševalci. Čopkometer Kranj - Mojca in Kaličopko vabita vse male prijatelje na predstavitev novih pesmic in predstave Čopkometer. Pridružite se jima v Kinu Center Kranj, jutri, v soboto, 23. novembra, ob 11. uri. Vsi malčki boste dobili darilo, čakajo pa vas tudi številne nagrade in presenečenja. Predprodaja vstopnic: Muzika Aligator Kranj in blagajna Kina Center. Prednovoletno srečanje Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane, da bo prednovoletno srečanje v gostilni Bizjak na Zg. Beli, in sicer v četrtek, 26. decembra. Evergreen večeri Kranj - Gostilna Mayr v centru Kranja vabi vsak četrtek, petek in soboto ob 20. uri na ples z evergreen glasbo v prenovljeni restavraciji v 1. nadstropju. V petek, 6. decembra, organizirajo tudi mi-klavževanje z darili. Sprejemajo pa tudi rezervacije za novoletne in prednovoletne zabave. Za vse dodatne informacije pokličite po tel.: 280-00-20. Prijatelji Begunjščice Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje se je začelo 2. novembra in bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene 1983 in starejše, mladinci - rojeni 1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. Novoletno srečanje Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na veselo silvestrovanje 2003, ki bo 22. decembra, ob 18. uri v gostilni Marinšek v Naklem. Za prevoz v Naklo bo poskrbel vaš stalni avto-prevoznik. Prijave skupaj z vplačili sprejemajo poverjeniki društva do vključno 5. decembra. Alpska kuhinja malo drugače Kranj - Švicarski klub Kranj in jezikovna šola Švicarska Šola Kranj bosta od 23. do 25. novembra priredili dneve "Švicarske kuhinje" v gostilni Pri Boštjanu na Križni gori pri Škofji Loki. Najboljše odgovore na vprašanja kviza čakajo zanimive nagrade. Dodatne informacije po tel.: 23-12-520 ali 510-33-20. Kopalni izlet v Banovce Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v Terme Banovci v sredo, 27. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Od Socerba do Ankarana Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na izlet po zadnjem delu slovenske planinske poti od Socerba do Ankarana, ki bo v četrtek, 28. novembra. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 27. novembra. Rekreativni pohod Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod na Pangerščico, ki bo jutri, v soboto, 23. novembra. Odhod bo ob 9. uri izpred dru-števne pisarne. Nakupovalni izlet v Lenti Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi članstvo zaradi velikega interesa na še en nakupovani izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v soboto, 30. novembra, z odhodom ob 2. uri iz vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva skupaj z vplačili do zasedbe avtobusa. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vas vabi na turistično -nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v četrtek, 28. novembra. Prijave in dodatne informacije se sprejemajo do vključno 22. novembra, po tel.: 580-31-51 ali 031/570-441. Poleg članov društva se lahko prijavite tudi ostali. Letovanje v Zadru Naklo - DU Naklo vabi na letovanje v Zadru, ki bo od 30. novembra do 6. decembra. Prijavite se pri poverjenicah DU Naklo. Nakupovalni izlet v Gorico Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka organizira v četrtek, 28. novembra, nakupovalni izlet v Gorico - Italija. Za izlet se lahko prijavijo tudi drugi interesenti, ki niso člani društva. Dodatne informacije vsak dan razen četrtka od 8. do 19. ure. Kopalni izlet v neznano Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v neznano, ki bo v sredo, 11. decembra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Obvestila PD Jesenice obvešča Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vas obvešča o poslovanju njihovih planinskih postojank; Erjavčeva koča na Vršiču - stalno oskrbovana; Koča pri izviru Soče v Trenti - zaprta; Koča na Golici -zaprta, odprta ob vikendih, če bo lepo vreme; Tičarjev dom na Vršiču - zaprt. Dodatne informacije lahko dobite na upravi društva PD Jesenice, tel.: 586-60-70. Silvestrovanje 2003 Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da bodo organizirali silvestrovanje nekje na Štajerskem. Predprijave z vplačilom do 25. novembra sprejemajo v pisarni društva. Silvestrovanje bodo izvedli, če bo prijavljenih 40 oseb. Vse podrobne informacije bodo v rednem razpisu v ponedeljek, 16. decembra. Lama Shenphen zdravi Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031/346-392 - Tiberij. DU Škofja Loka obvešča Škofja Loka - Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da je še nekaj prostih mest za kopanje v Centru v Škofji Loki - v popoldanskem terminu. Zainteresirani prijavite se v društvu. Vozlanje za vsakogar Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 28. novembra, v prostorih PD Iskra (ali v posebni sobi restavracije v Poslovnem centru Planina 3, ob 17. uri usposabljanje "Vozlanje za vsakogar". Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi ponovili gorniške vozle, spoznali še kakšnega novega, se naučili pravilne izdelave in se seznanili z namembnostjo (uporabo) vozlov. Vsak naj s seboj prinese 4 do 5 m pomožne vrvice debeline 7 ali 8 mm in eno vponko. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, poslovni center Planina 3, do vključno srede, 27. novembra. DU Železniki obvešča Železniki - DU Železniki obvešča, da je ob sredah med 18. in 20. uro rezerviran plavalni bazen v Železnikih za upokojence. Organizirana bo tudi telovadba v vodi. Razstava v Bohinjski Bistrici Bohinjska Bistrica - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Radovljica in Foto klub Bohinj vas vabijo danes, v petek, 22. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici na otvoritev in ogled razstave. Koledar z voščilnicami Kamnik - Matična knjižnica Kamnik vabi na predstavitev in razstavo koledarja z voščilnicami, avtorja akademskega slikarja Dušana Lipovca, ki bo v torek, 26. novembra, ob 19. uri v dvorani knjižnice. O avtorju in njegovem delu bo spregovoril Tone Ftičar. Predstavitev bodo z glasbo obogatili učenci Glasbene šole Kamnik. Tržič v objemu gora Tržič - OŠ Bistrica in VVZ Križe vabita na otvoritev razstave "Tržič v objemu gora", ki bo v sredo, 27. novembra, ob 18. uri v OŠ Bistrica. Otvoritev razstave bodo popestrili s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci geografskega in računalniškega krožka z mentoricama Tonico Marin in Dino Pintarič. Mili Zupančič in Jože Vogelnik Tržič - Mili Zupančič iz Ljubljane -likovna dela tihožitja in cvetje v akril tehniki ter Jože Vogelnik -olje razstavljata v Tržiču, v Kava baru Roma na Deteljici, in sicer do 10. januarja 2003. Kipi Metoda Frlica Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vas vabi na otvoritev razstave akademskega kiparja Metoda Frlica v Galerijo Kašča v Radovljici, Linhartov trg 30, in sicer jutri, v soboto, 23. novembra, ob 19. uri. V kulturnem programu bosta nastopili prof. Nataša Simanovič - Cilen-šek in prof. Maja Gogala Dvoršak. Barbara Kastelic razstavlja Žiri - Galerija DPD Svoboda sporoča, da bo to pot v njihovi galeriji razstavljala svoje slike mlada rojakinja, akademska slikarka Barbara Kastelic. Razstavo bodo odprli danes, v petek, 22. novembra, ob 19. uri. Mlado umetnico bo predstavil Stane Kosmač, v kulturnem programu pa vam bodo zapeli pevci MPZ Alpina. Razstava bo odprta do 8. decembra, in sicer v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Razstava Tomaža Železnika Ljubljana - Do 17. decembra je v Galeriji Krka Ljubljana na ogled razstava Tomaža Železnika. Slike Klavdija Tutte Ljubljana - V Galeriji Lek, Verov-škova 57 je do 12. decembra na ogled razstava slik Klavdija Tutte. barcaffe GLASOV KAŽIPOT Razstave na Bledu Bled -1. nadstropje Občine Bled: razstava risb otrok OŠ Bled in Zgornje Gorje na temo 35. Šahovske olimpiade Bled, Slovenija. Hotel Krim: prodajna razstava - g. Vogelnik (olja in akril) in prodajna raz-stva slikark Jožice Serasin in Do-nie Strehar. Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotela Asto-ria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Koben-tar ter razstava Foto kluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigite Pože-gar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk: Galerija Deva Puri: stalna slikarska razstava. Veneti na Slovenskem Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vabi na ogled razstave Veneti na Slovenskem, ki je postavljena v Okroglem stolpu Loškega gradu. Razstva je na ogled do 4. decembra. Slike Jurija Kalana Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu 37 je na ogled razstava slik Jurija Kalana, in sicer do 8. decembra. Galerija je ob delavnikih odprta med 10. in 12. ter 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. in ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprto. Prodajna razstava Strahinj - V Strahinju bo na šolskem posestvu Srednje biotehniške šole Kranj, prodajna razstava adventnih venčkov in novoletnih aranžmajev. Razstavo si lahko ogledate danes, v petek, 22. novembra od 15. do 18. ure in jutri, v soboto, od 8. do 16. ure. Jošt Snoj - slike Ljubljana - Mladinsko - informacijski center, Mirje 7 vabi na odprtje razstave umetniških slik akademskega slikarja in duhovnika Jošta Snoja z naslovom Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo... Razstavo bodo ob spremljavi glasov stožiškega otroškega pevskega zbora odprli danes, v petek, 22. novembra, ob 19. uri in bo na ogled do 13. decembra. Človek in kovina 2002 Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vas in vaše prijatelje vabita na ogled bienalne meddru-štvene razstave fotografij Človek in kovina 2002. Razstava bo na ogled do vključno 27. novembra. Tam za hribi je tako kot tukaj... Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. Ob nedeljah so javna vodstva. Blejske razglednice Bled - Foto klub Triglavski narodni park Bled in hotel Astoria Bled vabita na ogled razstave barvnih fotografij na temo Blejske razgledni- ce. Razstavljajo člani Foto kluba Triglavski narodni park; Beno Bre-gant, Peter Cvenkelj, Franc Ferjan (Bled), Franc Ferjan (Gorje), Dušan Podlogar, Matej Rupel, Martin Šolar, Drago Vogrinec in Metka Žnidar. Razstava je na ogled v hotelu Astoria do 10. decembra. Razstave v Tržiču Tržič - V Galeriji Ferda Maverja je na ogled razstava koroškega pesnika in slikarja Gustava Januša. V prostorih centra za socialno delo Tržič razstavljajo likovna dela varovanci Varstveno delovnega centra Kranj - enota Tržič, na temo Povodni mož. Razstava bo odprta do 30. novembra, vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure in v petek do 13. ure. Vsi časi zapojte Železniki - Mešani cerkveni pevski zbor župnije Železniki vas ob izidu zgoščenke in kasete z naslovom "Vsi časi zapojte" vabi na predstavitveni koncert v cerkev sv. Antona Puščavnika v Železnikih, in sicer v soboto, 30. novembra, ob 19.30 uri, pod vodstvom zborovodkinje Anči Prevc Megu-šar in ob spremljavi organista prof. Toneta Potočnika. Program koncerta bo obsegal nekaj delov Gounodove maše v C-duru, pesmi cerkevenega leta in pesmi sv. Frančiška, ki so se po ohranile vse do danes. Jazz koncert Kamnik - Kulturni center Kamnik vabi na jazzovski koncert Aleša Hadalina - vokal in Joži Šalej - klavir, ki bo danes, v petek, 22. novembra, ob 20. uri v salonu gradu Zaprice v Kamniku. Nocoj bo pa en lep večer Kranj - V počastitev obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna in občinskega praznika prireja ŽePZ Lipa pri DU Kranj upokojencev Kranj koncert z naslovom "Nocoj bo pa en lep večer". Prireditev bo 29. novembra, ob 18. uri v avli Zavarovalnice Triglav Kranj. Kot gostja večera bo nastopila pevska skupina Bodeže Neže. Koncert Iva Pogorelicha Ljubljana - Za 8. oktober napovedan in v zadnjem trenutku zaradi zdravstvenih razlogov pianista odpovedan klavirski koncert Iva Pogorelicha, je prestavljen na soboto, 30. novembra, ob 20. uri, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Program koncerta ostaja nespremenjen, prav tako ostajajo nespremenjene cene vstopnic. Predstave Na drugi strani Kranj - V petek, 29. novembra, ob 19. uri bo v Prešernovem gledališču Kranj na ogled gledališka predstava "Na drugi strani", avtorice in režiserke Vike Šuštar in v izvedbi gledališke skupine Raglje iz OŠ Franceta Prešerna Kranj. Mladinska igra Na drugi strani je bila v lanskem šolskem letu uvrščena med najboljše osnovnošolske predstave v Sloveniji in je po mnenju selektorice in igralke Alenke Vidrih-primer "popolnoma profesionalne predstave. Vstopnice za predstavo lahko dvignete v tajništvu šole ali pa jih rezervirate po tel.: 20-10-340 do četrtka, 28. novembra, do 12. ure. Celoten izkupiček gledališka skupina namenja šolskemu skladu. Dogodivščine indijančka Vikija Žirovnica - Osnovna šola Žirovnica vas vabi na ogled lutkovne predstave za otroke od 3 leta dalje, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 10. uri v Čopovi hiši v Žirovnici. Gledališče Balinkugla iz Ljubljane bo nastopilo s predstavo Dogodivščine indijančka Vikija. Mesarjev muc Hrušica - KD Lutkovno gledališče Jesenice vas vabi v nedeljo, 24. novembra, ob 10. uri v lutkovno dvorano na Hrušico na lutkovno matinejo. Ogledali si boste lutkovno igrico Mesarjev muc. Na matineji ne bosta manjkala Miri in Dedek, ki bosta s seboj prinesla obilo dobre volje. Kako preobraziti jezo... Kranj - V Kranj ponovno prihaja znana slovenska ikona Vida Ža-bot, ki bo v ponedeljek, 25. novembra, ob 20. uri v Kinu Center Kranj vsem obiskovalcem zaupala "Kako preobraziti jezo." Spregovorila bo tudi o naravizmu, nepristnosti in razkosanosti postmo-derne osebnosti. Predavanje dr. Gostečnika Kamnik - Matična knjižnica Kamnik vabi na predavanje dr. Christi-ana Gostečnika "Oče in mati v družini kot temelj vseh poznejših odnosov, ki bo jutri, v soboto, 23. novembra, ob 18. uri v dvorani knjižnice. Ob 55-letnici Gorenjskega glasa naročnike in bralce vabimo skupaj z ROZMAN BUSOM na SILVESTROVANJE na polotok Pelješac. -odhod 28. 12. 2002 ob 23.30 uri - povratek 3.1. 2003 v zgodnjih jutranjih urah -V dneh, ko bomo v Orebiču, bodo HTP Orebić, PD Orebić in Turistično društvo Orebić za nas organizirali izlete (za planince obvezna planinska oprema) - Zabavali nas bosta skupini JOKER in dalmatinska skupina. - Cena prevoza in glasbe je 12.000 SIT. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 5.000 SIT popusta in za njih znaša cena 7.000 SIT. - Cena hrane in pijače je 170 EVROV - plačljivo v hotelu. - V nedeljo začnemo z večerjo, končamo pa z zajtrkom v četrtek. - Kuponi Gorenjskega glasa se ne upoštevajo. Prijave sprejemamo na telefonski številki 04/53-15-249 a O O "3 a> > cd t-i (8 T= 8 < (1 C o 2 S ča .2. 9, 2 2 £ cn jO 0 ^ 59 c ■—• —1 tž S < 8 I ■o °> i ■co SL =5 Z) "o 0 2 > a. 9 X z o lu O cc * zd (/) O s s N O ^ Q cd £ cd n i±. cd •CO -5 Gj Gj _5 5 9 X z a LU s D O ti! O O p co o SI -> cl 0 g. ;č5 * x > co O C. c .2 - i 11 w E .2 V, S o cd _x q cl cd r- .-i f > ca S CD x x w O c .2 i* iS ,q ca 2 ~ .9 ffl c 5 "S » o > < il si cc w o- 2 luo 5 m co O lu co ^ ffl 3 ffl o * > co lu Z co ca si s ^ 8 J o P 8° CL cu_5 s < •o g N O - * o lu —i Si =1 z o lu > Z y-o s ca si ca < O Čl O 3'N o O H Js o. ti! >o XI o O o £ 21 ca ca C C cn & O n O cm ca 5 ca c f •■ t ca ca cd > .— > o > c M o . D) O) o ca => *~ P c\j O N O C o ~0 cm co > -Q m iS E sil .ffi.fi 5d »• > t" cd 2 (d N O C cd xi "o cd ca .£ ^ -2 f i? o o ca ^ > c k 1 2 o cd > cl n ca cd m h v _2 n —> ' co 5, cd .E ca .E ■o t5 'O O aO 31 il 2 čd 2 cd c/3 o P o cd o co > > 5 -a o. o O 5> £ CD E cd CT3~ > 00 CM ~ o ca o > CM cd ca * Z E 5 i * o C o) (d C co , J3 £ 0 cn ca "° cd d) 9 > u> t- —• cd ■— cd ._ f O T j 5 5 Z co ^ > ^ ^ ca £ ■<* cd co z: O ° S o CM N ca h 1 sj > ca xi o cd p y o. ca cm 2 -O lo o lo co cd Č D) o • c0 C O td • <-|o 03 _, T_ c .3, cd -a c c — .™ "° "cd x co co ca ca o ž <= ^ o 03 * > S x O °-'f S o S m _q co cd _ -x E ~ £ >cj -E cd x V n 0 § <» c0_ _d CD 1 -f x3 >cj o ° o ca ^ iS o 52 » > a ca _ co cd w cnio ;B i - « ■y T* >o = O a o 2 E cd 03 CB ■*> CO CM — CM cd O CO . I -E o o > E ^ 0 > ca 1 i cn 0 co S 5 -2 ^ co CD ■tn > P ca ^ E o lO cd CO cd — i- cd x 03 — cd ._ o ca « c r c Q-c y 2 > 3 ca ca o o 'n S- o. o $ ca n ^ 3 03 (1)-- > x >o x -g i a 11S o co E S -o co cd ^ q3 co N ^ x > * < O of Vj^ CO 03 ć0 «U co O DC I < CD ^ CD —> lu S0 q i < S C\j 2 * ^ > co .2 iS i> o V> co § "D co n o — ca *t■ ^ > lC 03 cl . 0) •- co -> E O) CD co \ c x cm ;o s k 2 i co § n 08 1 co c CD 03 "O S "ca 6 cd Z o x c O "ča •g. o co — o co m E — "ca Lo 1 N co > cd C 03 (O N S. 03 «j E N cd co xT jn fi o iS t" co o 71 ^ > cd 03 g o o a> c N a cn E od i rCi o O "C Z o < O ca o ">OLO 7= . O) £ ° ^ O r- cd O - o S ^ co * 03 Z j? m cd cm o K O o <- cd 03 ■. d ca co "5 cd 0 n •C0 mojTtcoio^NcocDmcDcgfcrt r; LO C0 LT3 h- cd **„ o C0 00 * cd_ cd_ T_ ^ cd" tj-" cm" rt t-" [j- co" co" c\T cm O) COTtCDCOCD^Ln^-Tt'-lOl^CN1 >>>>>>>> ™ o o o S11 co co _co _ca _ca ra o d3 CM N lo CM r- CM C0 § o 2 i 0 S g co 3 ■ • D) co 2 CD i .2, > JO O c w ro cd cn jo "° cd cn y > cn So« 1 2 i g co ^ Z O ^ Tt 03 9 o cl o .9, CM P p L= CD 00 O ^ — ~ O. "o o 6 I! 03 3 cn c § E ča co LX O q ti1 lu 'co cl ■>>>>>> „ o o o o o o cococococococococococo rojajo_ca_cg_cai0jOjajaja cncnCTcncncnOTcncncncn CDCDCNJOTLOCOCMCDh-CD'^ LO^-LOh-^COCOLD^asCM t-cocmcmcmcm cmcm *" x > 8 o § 21. i 11 js 2 j« q o o cl 03 LU 3 -J a: < cl 5 ll e .WCL o g 35 cc z 3) lu % o - K N E >co •o O cl J ^ — o „ ■co cc m co lu z) lu 3 2 S cc S o m lu O —' ^ lu - cc S o * o > co II x uj o o - g is* g" ■D c0 "C Tf" 03 tj 8 ca co f2 - cn '9 co cd o CO 0 \ <2 TD CM .E 85 j g -to O 1 co" g 2 cc 99 03 M o c N x -°" I 3 ^ cl 0 TE ,03 F ca I— .2 ca C 53 > 03 cl C > 03 ca c0 co" x 03 c3 CO .£ cc >9 3 n "? "ca co" ^ = • ■ m .E = 2 't= 05 'O O 2 jO r- x > o 2 0 x cn "D T. B * S .ca i „ ca 1 1 g * E 2 \ 'c o o rt V. ca 2 TO "O TO N S o to « 01 i- £ o C := TO O TO TO 2 x o O ca cm N O co ^ m lo ■o .E E ; ._ TO & c .52 'u v TO 0) "S i 35 § O) ti ■s w ii o S 00 ^ _c0 1 s a co ro Z cd .t * E n n ^ 1 1 O 03 «- o 0 p n *: 0 o> ca 0 0 E C 0 o o ^ co W n E ^ 0 2 O c0 (ž5 ~° n c0 O : cn iS cm" co r-~ . o > 0 co o ' cn E o E 0 0 0 O cz CD co ^ co .9 ca »- čo > cn co N c . "5 ?9 , 03 O 0 03 > -3 O cn j2 N a t3 o" ■2 "~ -2 co co o co o = j: = i. >" 2? > o 0 0 0 y f rs JI o .9 o č cn _^ lo" "3 ^ 05 co b2 c 03 t- <_> lo 0 c 5 oo ca P ca * i? . . . . . O i- CM 00 t}- 'tLOCDNCOCO'-'-^'-'- S8I i -o I O y- co ^Č5 ■o 5 t= •co 7 2 x !=• < "C 2 rr cn cnp m J5 7 E 2 S C CM co I« .C čj i c - r- < co —' ^ p cc >co .. o =5: CD ■j& lu 03 i— ca uj „ cn cl cn lu jO — jO cq tj cc -o -3 0 z) 0 2 Cl5 o.co ro cc co N ca .E - E cn cl cd cl N 3^3 - C N C O) co oo ca °? -k 'ČJ.^, &S o ° o o *~ > v ^ v o - o * C ry c g co jO jO . "š ll ^ m c0 ^ uj ^ lu n ._ P ~yi 0 ~ >co Tr, cj x iS -3 >N ca „ 3 cn O -jn i ^ -t5>co M. 0 lu "C a5 § Z cn < co =o x3 O O a co STANOVANJA, PRODAMO RADOVLJICA, prodamo 1ssv I. nadstr. na Cankarjevi in na Gradnikovi 2 ss v podpritličju. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. KAMNA GORICA, stanovanje 120 m2 v stan. hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. KAMNIK; DUPLICA, prodamo 3ss v I. nadstr., novogradnja 80 m2, vpisano v ZK, cena po dogovoru. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. KRANJSKA GORA, center, prostorno staro dvosobno stanovanje v pritličju, potrebna adaptacija, izmera 84 m2, klet v izmeri 17 m2. UGODNA CENA: 13.393.000,00 SIT Int.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si BLED, DVOSOBNO STANOVANJE, alpski bloki, 51,45 m2, II. nadstropje. CENA: 16.117.000,00 SIT Int.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si RADOVLJICA, DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, podpritlično, izmera 48,20 m2, izredno ugodna CENA: 9.420.500,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si KRANJSKA GORA, BEZJE, DVOSOBNO STANOVANJE, v I. nadstropju, 45,37 m2, opremljeno, takoj vseljivo, balkon. CENA: 15.801.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si LESCE, Finžgarjeva ulica, večje TRISOBNO STANOVANJE v I. nadstropju, 87 m2, delno obnovljeno, lastna CK. KTV, tel., balkon, klet. CENA: 16.373.500,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si BLED, a.b. trisobno stanovanje 73,44 m2, popolnoma opremljeno, v odličnem stanju, z vsemi priključki, visoko pritličje z balkonom. CENA: 23.472.500,00 SIT Inf,: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si BEGUNJE, 3-SOBNO STANOVANJE v izmeri 70 m2, takoj vseljivo, sončno, mirna lega v nižjem bloku, cena 14,8 mio SIT, Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si BEGUNJE-POUČE, 2,5 SOBNO STANOVANJE v pritličju tristanovanjske hiše, 62,50m2, vzdrževano in urejeno, popolnoma opremljeno in z vsemi priključki. UGODNA CENA: 11.940.200,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si RIBNO pri Bledu, novejše opremljeno ŠTIRISOBNO STANOVANJE v izmeri 102, 51 m2, z zidano garažo in vrtom v izmeri 140 m2, odlična lega, takoj vseljivo, cena 35,6 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600. www.makler-bled si STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj! Cena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 15 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina III, 1 sobno 43 m2, II.nadstr., takoj vseljivo, cena ca 12,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323,04/ 2362890 KRANJ, bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano, cena ca 14,5 MIO Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 Britof pri Kranju, 124 m2, novo, svetlo, kvalitetno mansardno stanovanje izdelano na ključ z balkonom in 3 parkirišči, samostojen vhod, CK.Cena ca 19,5 MIO, možen dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 NOVOGRADNJA V ŠENČURJUlProda-mo več stanovanj različnih velikosti, izgrajenih na ključ.Vselitev junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323 , 04/ 2362890 STANOVANJA ODDAMO LESCE, oddamo v najem gost lokal, ugodna lokacija. J&T; 04-531 44 24, 031-322 246. RADOVLJICA, oddamo v najem 1ss v centru (I. nadstr). J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. TRŽlC, ugodno oddamo 1000 m2 poslovnih prostorov za skladišče ali poslovno dejavnost. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. STANOVANJE KUPIMO KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje z razgledom, visok blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE PRODAMO BLED, MANJŠA STAN. HIŠA ob gozdu, v urejenem počitniškem naselju, 90 m2 stan. pov., zemljišče 387 m2. CENA: 26.4 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si BLED, NOVEJŠA STANOVANJSKA HIŠA, kvalitetna izdelava, izredna lokacija - sončna, odprta lega, 290 m2 stan. površine, zemljišče 900 m2, CENA 76,4 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o, 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si BLED, CENTER, STAREJŠA HIŠA, obnovljena, 142 m2 stanov, površine, brez zemljišča, CENA: 18.4 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si BOHINJSKA BISTRICA, STANOVANJSKA. HIŠKA - DEL DVOJČKA, 79 m2 stan. površine in 150 m2 zemljišča, IZREDNO UGODNA CENA: 10.120.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si ŽIROVNICA, STANOVANJSKA HIŠA, 100 m2 stanovanjske površine, 940 m2 zemljišča, takoj vseljiva, cena 21 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si KAMNA GORICA, popolnoma obnovljen pritlični del stanovanjske hiše, v izmeri 110 m2 stan. površine. CENA: 11.7 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si JESENICE, TREBEŽ, starejša stavba z 900 m2 zemljišča, možna nadomestna gradnja, lahko stanovanjski ali poslovni objekt. CENA: 5.8 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Rečica pri BLEDU, stara ca 10 let, še nevseljena, atraktivna, zelo kvalitetna gradnja, ca 350 m2 uporabnih prostorov + garaža, lahko dvostanovanjska, parcela ravna 870m2, sončna lega.Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. PODBREZJE, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in večjo parcelo + gozd. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj. tel.: 041/347 323, 04/ 2362890. Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. HIŠE KUPIMO V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 POSESTI PRODAMO LESCE, stan. hišo 12x8 m, enonad-stropno, gosp. poslopje 22x10m primerno za stanov, ali posl. dejavnost na zemljišču 3180 m2, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. HLEBCE, zazidljivo parcelo na lepi lokaciji s priključki na parceli, prodamo, J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, LESCE, RADOVLJICA, prodamo več stanovanjskih hiš. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246,. GORENJSKA, OKOLOCA LJUBLJANE, prodamo več gostinsko-turistično-stanovanjskih objektov na atraktivnih lokacijah. J&T, 04-531 44 24, 031-322- 246. BLED, KORITNO, zazidljivo parcelo 1000 m2, ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. Spodnja Besnica pri Kranju, Zabukov-je, 550 m2 parcela, z vloženo lokacijsko dokumentacijo, možnost izgradnje stanovanjske hiše ali bivalnega vikenda.Cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Bašelj pri Preddvoru, parcela, zazidljiva, s priključkom elektrike in vode, ca 1500 m2, mirna lokacija ob gozdu in potoku! Cena ca 18 MIO sit. Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 LOKALE PRODAMO JESENICE, gostinska lokala velikosti 150 m2 in 50 m2 prodamo. Ugodni plačilni pogoji. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. LESCE, poslovna cona, prodamo poslovne prostore različnih velikosti za pisarne, trgovsko dejavnost in skladišča. J&T 04-531 44 24, 031-322 246 KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji.Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323,04/ 2362890 VIKENDI Bohinj, Jereka - odlična lega; počitniško stanovanje 40 m2, 1071 m2 zemljišča z leseno lopo. CENA: 12.1 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si PŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enostanovanjsko hišo, na sončni in idilični lokaciji!Cena : DOGOVOR. Bašelj pri Preddvoru, sončna parcela 800 m2 z razgledom, obstoječ objekt z vsemi priključki. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel: 041/347 323, 04/ 2362890. MALI OGLASI 9 201-42-47 « 201-42-48 g 201-42-49_ fax: 201-42-13 APARATI STROJI Prodam MOTOKULTIVATOR MUTA s koso, gumi voz 16 col, plug dvobrazdni 12 col. g 031/309-753 15291 Prodam BOJLER 200 I iz nerjaveče pločevine elektrika centralna, v usnju, tr 533-13-82 Prodam samohodni OBRAČALNIK, VOZ ZA OBŽAGOVANJE TRAMOV, električni motor 11 KW, 2800 obratov, g 01/3612-749 Prodam elek. SILOREZ za rezanje travne in koruzne silaže. g 01/881-508 15313 Prodam električni trofazni dvotarifni ŠTEVEC, g 040/647-564_ 15323 KUHINJSKO NAPO prodamo, g 233-44-56 Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. g 531-80-88 15352 ZIBRO KAMIN malo rabljen, poceni pro-dam. g 51-855-99_15359 Prodam nov Gigaset 4170 ISDN. g 041/961-645 15361 POMIVALNI STROJ potreben manjšega popravila dam za 6000 SIT. g 251-1452 Prodam ELEKTRIČNI RADIATOR EMMO, 12 reber, 6000 SIT. g 201-26-31 15390 SUŠILNI STROJ Gorenje, skoraj nerabljen, prodam, cena 35000 SIT, g 041/853-816 PRALNI STROJ Gorenje, prodam, g 041/878-494 15398 Prodam PEČ na olje, 35 Kcal za centralno, g 5146-731 15404 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat v omarici, g 518-20-43 15408 Prodam lep KUPPERSBUSCH, enega pa podarim, g 595-75-83 15411 NAKLADALNO PRIKOLICO Novi Pionir 26 m3, ohranjena, prodam, g 031/699-145 SNEŽNI PLUG za manjši traktor, šir. 140 cm, cena 45000 SIT, prodam, g 518-11-39 ŠTEVEC Trofazni in digitalno uro prodam 30 % ceneje, g 031 /678-802 15439 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK Tecnogas lnox in jeklenko, g 031/311-402 Prodam CISTERNO 2200 L za olje in GO-RILEC za 30.000 SIT. g 04/580-64-17 Prodam PRALNI STROJ in HLADILNIK z zamrzovalnikom za 15000 SIT. g 2328-428 Prodam ZGRABUALNIK SENA SIP 310, dobro ohranjen, g 031/766-840 15475 Registrsko blagajno Olivet ECR 2400 prodam, cena 60.000 SIT. g 595-74-88 15495 Prodam URO za dvotarifni električni števec in bakrene cevi za centralno, g 231-22-98, 041/858-149 15403 Ugodno prodam 320 I zamrzovalno skrinjo, g 2311-238 oz. 041/546-593 15502 GLASBILA Prodam KLARINET z kovčkom, g 5961-359 Prodam HARMONIKO rabljeno in novo, ugodno za gotovino, g 2312-101 15371 GR. MATERIAL Prodam VRATNA KRILA Lip Bled in prehodna vrata L+D. g 25-61-074 15190 Zelo ugodno prodam dvodelno OKNO Jelovica 140x120 z roleto, g 2331-199 Ugodno prodam SUHE PLOHE in COLARICE različnih kvalitet, g 041/978-775, 20-25-176 Prodam STREŠNO OPEKO BOBROVEC TONDACH, čokoladno rjava, 1200 kosov, po ugodni ceni. g 031/772-154 15387 Prodam suhe BUKOVE DESKE 5 cm in OPAŽ. g 041/571-614 15402 Prodam nova PVC okna 80 x 85 cm in 129 x 119 ter PVC balkonska vrata 99 x 232 in garažno nadstrešnico, izdelano kot gorenjski kozolec, dim. 6x9 m, 3 parkirni prostori, zelo ugodno, g 041/639-212 15428 Prodam ŠPIROVCE, OPAŽ in PLOHE umetno suhe. g 041/637-100 15463 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - okolica: za znanega kupca kupimo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, v mirnem okolju, lahko starejšo in potrebno obnove. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222_13585 Kupim starejšo HIŠO do 8 mio SIT. g 031/225-722 15244 HIŠE NAJAMEMO Zelo ugodno oddam v najem HIŠO z dveletnim predplačilom, g 040/389-518 HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo novo, nedokončano (IV. gr.f) dvostanovanjsko hišo uporabne površine cca 400 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšo delavnico, uporabne površine cca 250 m2, 35 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 PREBAĆEVO - prodamo visokopritlično hišo v podaljšani 3. gradbeni fazi, staro 2. leti, v celoti podkletena, dimenzij 13,30 x 9, na 492 m2 zemljišča, z možnostjo odkupa dodatnih 230 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso in zelenico in mansarda, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRAŽIŠČE - prodamo visokopritlično hišo, stara cca 23.let, na cca 500 m.2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje, mansarda neizdelana, CK - olje, balkon + terasa, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu prodamo polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in del vrta za 22,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00,041/333-222, 10122 ČIRČE, prodamo zgornjo etažo -1/2 hiše, z ločenim vhodom, potrebno celotne prenove, stanovanjske površine cca 80 m2, na 600 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena 11. mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 MLAKA PRI KRANJU, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo, stanovanjske površine cca 300 m2, na cca 1.033 m2 zemljišča, stara cca 20. let, v celoti podkletena, bivalno: pritličje, prvo nadstropje in mansarda, vsi priključki, CK - kombinirana) olje, trda goriva ali elektrika), vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRAŽIŠČE, prodamo medetažno vrstno hišo, cca 90 m2 stanovanjske poršine, stara cca 40. let, v celoti podkletena, bivalno pritličje, prvo nadstropje in mansarda - neizdelana, vsi priključki, vseljiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PREDDVOR-Zg. Bela; 160 m2, enodružins-ka, stara 25 let, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva, cena 37,5 mio SIT. PH00857JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. LJUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceli 540 m2, nova streha in CK, sončna lega, lep razgled, cena 16 mio SIT. PH00859JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, na 2161 m2 veliki parceli. Ravna, sončna lega. Cena 52 mio SIT. PH00863TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o.. tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 30,9 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PREDDVOR - Bašelj; 180 m2, 26 let, vi-sokopritlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2, cena 28,4 mio SIT. PH00873MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BLED - Koritno; 326 m2, dvostanovanjska, 10 let stara, čudovito urejena zunanjost in notranjost, velika terasa z razgledom, 877 m2 parcele, cena 79 mio SIT. PH00872MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BOH. BISTRICA: 1/2 dvojčka prodamo, podkletena, v pritličju, I,II. nadstropju po 1 stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, mirna sončna lokacija. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BREG PRI ŽIROVNICI: družinska hiša, delno podkletena, z vrtom, vsi priključki, z garažo, lepa lokacija, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, okolica - 1/2 stan. hiše z lastnim vhodom, cca 80 m2 ( 3 sobno stan.), pritličje, adaptirano, pare. 155 m2, uporaba garaže in večjega vrta, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605 114 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, cca 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 STRUŽEVO pri KRANJU, prodamo novejšo hišo, možnost poslovne dejavnosti, vsi priključki , centralna kurjava lastna (olje) VO-GOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40: 04/513-82-41 PRODAMO ENOSTANOVANJSKO HIŠO 10 X 10 M MODERNE ARHITEKTURE, V 4. FAZI GRADNJE, V CELOTI PODKLETENO, V NAKLEM. Tel.; 04 SSO 71 700 PROTEO. KRANJ, d.o.o. SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA lil" IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ mu Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, 4000 Kranj ■■■■■ telefon: 04 20-41-574; fax: 04 20-41-704 Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj razpisuje delovno mesto za določen čas - do 31. 8. 2003. UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Pogoj: profesor slovenščine ali diplomirani slovenist Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! ro ^ co > k co h S co ca -o o a S cn c s co co o s 5 3 o oca S 2 3 9 S % o S" ffl š [? J: '-, o «r co T) Bj o. n m 1

co il cn 4^. co N> ^ co > < <^ t_ ro ffl CJ 8 M ffl 3 ? o n, rr < O ffl < m n-ffl 9. 5* » co 2. o. » ** rT Q O" ro ffl ^ 7T C- O m -*j n - o P *' g f 00 cd ' co E C o co *5 co co S" D 3 1 c/L n ffl D < 33 ? C 8 s CD CO ?r 1 co 9: f O g- co Q o .-» > < co O 3 cd S" a « g O. -o O < 5' o o- 2 co CL £>'. 2. 7T (jj o 3" cd rej w 0< co - 7T (d ffl c ffl — < O 2. 8-15 § 8- w 1 S = O CD 7? 3 CT 3 O cd o- 3- 3 5 i si cd Z O 3 q_ ffl < ffl 2 — CO T3 cS 0 ffl §_ fl) c w — i S i* 3 ffl 2. n a. < ffl 3 6 »--o o. ffl - O cd rgj lil 9: 3 ?r ffl 5; O ca < lil 0 co< cd 91 2: E" 0' ™ < 3 fsj 2 I 9, O 3" cd S O 1 s & 2 o. O, i? s- Z CO C O O CD co < o m S > > 5 Cwr> TJ r o C z o m 2 O > ^ > J3 >,o O & 7n S U D ^ X co- 5 > o > co z —j co 5 o > co Šr^ co O 5 m co Z co co n B £ ° ^ š c z m rsh £ z m > co z ifi I o o > o S & > m H F Z JJ z c š I m z £ D > m co m 00 -P* co cn N (V) O Ul N CO (D CO cn -» co 00 co «* co -L k> ro co -t on - 5 cf 2 o m ffl £ CD nT 2, 55' O = < ® K i -• M' 2. 3 co — • cd b7 3" 9 — co co CT ffl O 5*5 * g_ » O O) S 2J 75-co ffl O — ffl cd cn o" 9- ■9"° i cd 0 O "O o. < < O ffl w° cd cd a; .ffl co- CO' 3 co o 00 o < < o o _ < < O O p- o o (D CD o CD CD < < 9. < < g. 3 o 0 cd ^ ^ 6 003 ■ |.|f S ° cd . ? s c ■ n o co ffl CT o 9. 9: o 3 2. i. cn " š s =r a. cr w o-O; O* oj O- + 3 "O -• 5 o co co CD O <° CO o -•■ co CO 4^. CO < < < 9 9 o o 9 o < ? ž- ž- ž 000 cd cd cd ^coro-1^ oo^c&oi < co fc fe ^= H > > > Z S i R RI s S2 sli o I co 2 m r= L > k) s. ro o N) o N) CD 3 .U " 00 o) cd co l9_ co' - 00 co o 9 00 -t 9 ^ < co < < o 9 < 9 9 |f 8,1 ff J 2 6. ? 5 co co 00 00 co cd cd O cd 9 9 000 cd cd cd o o cr = 3 ■ ffl -o < -• 2_ c O Q> -» 6 N> < o 9. o - o 2. II co _ o o I f Q 2 I O S ro 2 3 K w ffl ^ o o ffl 3 9 c '->. -1 9 ro o $ O O O O CD < J} % o ro j z CD "D Čp 5 cd , 3 S z e" Z n ffl o 9 S ffl p: co g _ oj ^ in o '— c_ ■D CO > ffl ro 1 |» Ž aTzco; "§ i: § o) 7š CO o I ro ro ^< rv) 8 ro ŠKOFJA LOKA prodamo v celoti obnovljeno hišo 240m2 bivalne površine, možnost ločenih stanovanjskih prostorov VOGO-PROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40:04/513-82-41 MEDVODE, samostojna hiša 450 m2, Parcela 11000 m2., nadstandardna, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, SK.Loka, tel.: 040 686 048. ŽIRI-okolica, posest cca 12 ha, hiša 80 ^2, na lepi lokaciji v žirovskem pogorju. ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, SK.Loka, tel.: 040 686 048. VODICE, samostojna hiša 160 m2, parcele 700 m2, samostojna na lepi lokaciji, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, SK.Loka, tel.: 040 686 048._ ZBILJE, prodam 2 druž. hišo na večji parceli, skrbno vzdrževana, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 LJUBLJANA 10 km, prodam novo 1/2 dvojčka, novogradnja, 190 m2, parcela 350 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ZBILJSKI GAJ, prodam novo hišo, nadstandardna, parcela 1100 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Naklo bližina, novo hišo v III. gradb. fazi, sodoben stil na parceli 500 m2, lahko dvo-družinska, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kronj tel/fo* 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAIL/tdnepremicnine @ siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO, IIIVI ■■■ ■ v« M Lipnica prodam enodružinsko hišo na parceli 700 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Kranj 5 km, prodam tridruž. hišo, klasična, prenovljena, lepa. TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Bled, prodam meščansko vilo, primerno za posl. stan. dejavnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ šk. Loka, prodam enodružinsko hišo v III. gradb. fazi, parcela 600 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Dovje: Prodamo manjšo hišo, cca 120m2 stan. površine, parcela 950m2 zazidljiva. Cena 15.500.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_ Lesce: Delno v dvojčku 160m2 stan. površine, manjša parcela.takoj vseljivo, lepa lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KOROŠKA BELA, visokoprtlična 150 m2, sončna parcela 500m2. EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 www.exedra-neprem.ic-nine.com JAVORNIK, visokopritlična, 140 m2, klet 56 m2 + garaža, parcele 600 m2. EXEDRA. 583 65 00, 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com POTOKI - dvostanovanjska hiša, 120 m2, 700 parcele, delno obnovljena, ugodno. EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com DOVJE-MOJSTRANA, enodružinska 140 m2 z zazidljivo parcelo 900 m2. sonca lega. Cenovno zelo ugodno 15.5 Mio sit. Ugodno posojilo. EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com KRANJ, bližina Primskovo - adaptirana stan.hiša na parceli 556 m2, v etaži 80 m2, cena - 28,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - 1/2 stan.hiše (nadstropje in mansarda), stara 30 let, lastna CK, cena ■ 20,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ VISOKO, bližina - 1/2 stan.hiše (pritličje, garaža), parcela 290 m2, sončna, krajna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOŠNJE - dve hiši (ena izdelana, druga v gradnji), na parceli 918 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 DUPLJE - stan.hiša z gosp.posl. primerna tudi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA- v bližini starejšo hišo na parceli 1440 m2, hiša ni obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STRAŽIŠČE - hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, poleg starejša hiša na parceli 524 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost, prodaja v kompletu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, ugodno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ na robu naselja, z lepim razgledom, prodamo 1/2 hiše (pritličje, klet, podstrešje) z vrtom, garažo in drvarnico, cca 140 m2 uporabne površine, 19 mio SIT. RADOVLJICA okolica (5 km2) prodamomanjše poslopje hišo (61 m) potrebno obnove na parceli 380 m2, elektrika in voda v objektu, 8 mio SIT, OREHEK novo, vis.pritlično hišo v IV.pod.gr.f na parceli 400 m2, uporabne površine 220 m2, 37 mio SIT, VODICE vis.priti, hišo v izgradnji cca 140 m2 stan. površine na parceli 350 m2, cena po dogovoru, možnost dokupa parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 14678 KRANJ okolica prodamo starejšo hišo liotiebnn ti!itiH|iU' obnova n.i p;it<;c gratis velja za pogo io, minimalno porabo osljiva v naslednji me< omrežja - v vsa omrežja v Sloveniji. Popust se ne obračuna na skupini (npr. Družinska tarifa, Prijatelji in dtuge). Neizkoriščena vedno zame. simobil Najlepša viža 2002 na Bledu V Festivalni dvorani na Bledu bo prireditev v soboto, 7. decembra. Bled - Na Bledu bo Radio Slovenija pod pokroviteljstvom Lokalne turistične organizacije Bled in Gorenjskega glasa tudi letos pripravil prireditev Najlepša viža 2002. Nastopilo bo dvanajst ansamblov z najlepšimi vižami od decembra lani do novembra letos. Prireditev bo v soboto, 7. decembra, ob 20. uri Festivalni dvorani na Bledu. Nastopili bodo: Vitezi Celjski, ansambel Svetlin, Mladi Dolenjci, ansambel Toneta Rusa, Slapovi, ansambel Jevšek, ansambel Mirka Slibarja s prijatelji, Vrisk, ansambel Modrijani, ansambel Bratje Poljanšek, Nanos in Korenine. Vstopnice za prireditev Najlepša viža 2002 bodo v predprodaji na Turističnem društvu Bled in v Gorenjskem glasu deset dni pred prireditvijo. Rezervirate pa jih že lahko, če pokličete številko Gorenjskega glasa 04/201-42-47. Andrej Žalar Skupaj za Novo leto Kranj - Objavljamo četrti KUPON za novoletne prireditve v vašem kraju pod naslovom VESELO V NOVO LETO. Vse, ki bi radi (še posebno organizatorje oz. društva ali KS), da se pred novim letom srečamo na prireditvi VESELO V NOVO LETO, vabimo, da nam na kupone napišite ime kraja in jih pošljete na Gorenjski glas. Lahko pa tudi pokličete na 031/638-699. Prireditve VESELO V NOVO LETO 2003 bomo prihodnji mesec skupaj z društvi oziroma krajevnimi skupnostmi pripravili na Blejski Dobravi, v Vodicah in v Besnici. Na Blejski Dobravi bo prireditev v četrtek, 26. decembra, v Vodicah v petek, 27. decembra in v Spodnji Besnici v ponedeljek, 30. decembra. Dogovarjamo se tudi za prireditev v Bohinju in v Poljanski dolini. Andrej Žalar KUPON - VESELO V NOVO LETO 4 ! Priimek in ime ................................ i Naslov...................................... j Pošta ...................................... j Želim, da bi bila prireditev Gorenjskega glasa v (na) i j Kupon pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 1001 Kranj i L________________.__________________________________________________ Novoletni Videomeh Mengeš - Letošnji Videomeh s predpremiernim silvestrovanjem bo v športnem centru Fit top v Mengšu v soboto, 21. decembra, ob 19. uri. Nastopili bodo ansambli LOJZETA SLAKA, GAŠPERJI, ŠTAJERSKIH 7, PTUJSKIH 5, MLADI DOLENJCI, IGOR IN ZLATI ZVOKI, MODRIJANI, DORI, RAZPOTNIKI, VITEZI POLK IN VALČKOV, MIKOLA, POGUM, ansambel BRATOV POLJANŠEK, ansambel OT TA VIA BRAJKA, ansambel TONIJA VERDERBERJA, pevci ALFI NIPIČ, KORADO IN BRENDI, gor pa dol JUHU BANDA, pevka - miss REBEKA DREMELJ, RAZPOTNIKOVE SESTRE, harmonikarji - virtuozi MIHA DEBEVC, duet ALEKS & DEJAN, ZORAN LUPINC S TRIOM, ansambel harmonikarja MATJAŽA KOKALJA, harmo-nikarski orkester ROBERTA GOLIČNIKA, voditelj pa bo BORIS KOPITAR. V nadaljevanju koncerta z več kot 100 nastopajočimi bo do zgodnjega jutra prednovoletna zabava z ansamblom BRATOV POLJANŠEK. Med pokrovitelji bo tudi Gorenjski glas. Na Videomehu bo tudi miza z bralci Gorenjskega glasa. Pri njej bodo tisti, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanja v štirih kuponih in bodo izžrebani. Danes objavljamo prvi nagradni kupon, ki ga nalepljenega na dopisnici z odgovorom pošljite na Gorenjski glas do vključno 27. novembra do 12. ure. Vstopnice za Videomeh bodo naprodaj od 1. decembra (tudi v Gorenjskem glasu), rezervirate pa jih lahko že zdaj na telefonskih številkah 031/222-444, 01/723-72-40 ali na Gorenjskem glasu 04/201-42-47. Andrej Žalar KUPON GORENJSKI GLAS - VIDEOMEH 1 I Ime in priimek.................................... I Naslov.............,.•........................... ! Pošta......................................... i i i | Kateri Videomeh bo letos v Mengšu? (obkrožite pravilni odgovor) prvi drugi tretji ! Kupon pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 S Tanjo jutri v Domžalah Nožice - Jutri, 23. novembra, ob 19. uri bo v Hali komunalnega centra Domžale koncert Tanje Zaje Zupan Vse je lepše, ker te ljubim. Nastopili bodo tudi številni gosti. Srečna dobitnika dveh vstopnic za Tanjin koncert, ki smo jih izžrebali v Gorenjskem glasu, pa sta: Damjana Snedec, Vrtna ulica 34, 4294 Križe, in Jožica Repinc, Ribno, Izletniška 18, 4260 Bled. Čestitamo in lep večer s Tanjo. Andrej Žalar NEPREMIČNINE »5745-444 BIKI) »RKŠKKNOU 50 HYUNDAI, SONATA 2.0,LET 96, BELA, KLIMA, USNJE, EL OPREMA, UGODNO AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 AUDI, A4 1.9 TDI AVANT.LET 2000, 110 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL. OPREMA, ALU, KOT NOV, 3.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O,, TEL: 04-5319-118 NA ZALOGI IN NA OGLED 70 RABLJENIH VOZIL MLAJŠIH OD 6 LET, AVTO LESCE g-0-O..TEL: 04-5319-118_ OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI__ NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM, SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE gOO.TEL: 04-5319-118_ ODKUP -PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZL. MEPAX,d.o.o., 23-23-298, 041/773-772_15131 Ugodno prodam R 21 1.4, 1.91, lepo ohranjen, g 041/749-509 15159 WV HROŠČ 1200, prodam celega ali po delih, g 031/716-629_15288 Prodam PASSAT 1.6 CL, I. 91, zelo lepo ohranjen, redno servisiran. g 040/884-|64___ 15290 Zamenjam OPEL TIGRO 1.6 16 V 95 I., 54000 km, vsa oprema, za cenejše vozilo. g 041/535-878_15292 VECTRA 1.6 i, I. 95, reg. 6/03, cena 770.000 SIT. g 041 /853-020 15297 Prodam GOLF IGL z dodatno opremo, I. 82, 1. barva, garažiran, reg. do 9/2003. g 031/811-708 15322 Prodam PEUGEOT 406, I. 12/95, vsa oprema, dobro ohranjen za 1.200.000 SIT. g 041/493-705_15330 Prodam HONDO CIVIC, letnik 97, 120.000 km, rdeče barve, centralno zaklepanje, električna stekla, elek. pomik ogledal, servo volan, redno servisiran, prvi lastnik, -g 041/819-244_15331 Prodam OPEL ŠPORT FRONTERO, srebrno 4x4, I. 97, z vso dodatno opremo, g 031/22 33 50_15334 SUZUKI SWIFT 1.3, I. 98, lepo ohranjen, rdeče barve, nikoli karamboliran, garažiran, 90.000 km, cena 730.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 15374 PEUGEOT 406 ST, I. 99, metalno sive barve, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, elektro paket, klima naprava, 2 X AB. Avto-hiša Kavčič, Milje 45, Viskoko. 275-93-00 15375 RENAULT R 19 1,4, RT, I. 93, rdeče barve, centralno daljinsko zaklepanje. Avto-hiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 15376 TVVINGOP 1.2 BACK, I. 11/96, 90.000 km, modre barve, drugi lastnik, 800.000 SIT, g 25-11-215_15388 Prodam R.CLIO 1.4 RT, I. 91, 5 vrat, kovinske barve, g 031 /265-242 15394 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1993. g 041/784-038_15396 Prodam CITROEN AX, I. 90, neregistriran, vozen, g 040/239-395 15399 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 AUDI A 4 1.6, letnik 1998, vsa oprema, Prodam ali menjam, g 513-41-46 15407 Prodam GOLF III kar., I. 93, dobro ohranjen, cena po dogovoru, g 041/565-035 15409 Prodam R 4, I. 1990, servisiran, cena 60.000 SIT, g 531-56-30_i54i2_ Prodam VW SCHARAN 1.9 TDi, I. 97. g 040/799-888_15413 ŠKODA FORMAN, karambolirana spredaj, rdeča, letnik 91, naprodaj cela g 2330-079 15416 Prodam MERCEDES 180 C, I. 98. Bogataj, 041/719-102 wn Ugodno prodam avto 750, zelo dobro ohranjen Cena po dogovoru, g 580-15-19 PRODAM CLIO 1.4RT, 1.12/93, rdeč, 5 vrat, daljinsko centralno zaklepanje, elekt. stekla, meglenke. Cena 500.000 sit. Tel.: 031/714-215_ PRODAM FIAT PANDA 4x4,1.92., reg. celo leto. Tel.: 23 26 242, 041/83 00 83 PASSAT 18 karavan, ABS, strešno okno, •■92, reg. do 2/03, prodam, g 040/614- 630 15429 CITROEN AX 1.4, I. 87, neregistriran, vozen, g 041/992-661 15433 Prodam MARUTI, I. 93, 93600 km, ohranjen, zimske gume. g 041/440-759 ali 041/440-817 15442 Prodam FORD FIESTO, bordo rdeča, 5 v, 3 leta. g 233-2234 15445 VW POLO 1.4, rdeč, I. 96, ohranjen, rimske gume. g 031/341-567 15458 R LAGUNA 19 GTI, RXE, I. 99/2000, vsa oprema, g 041/774-286 15459 Osebni enoprostorec MERCEDES BENZ V 230 VIJANO, I. 97, kupljen 98 v Sloveniji, vsa oprema, TV, hladilnik, miza, usnje, VVebasto, itd. Cena po dogovoru, g 041/774-286 CLIO 1.2 RL, I. 91, registriran 5/03, rdeč, prodam, g 031/683-501 15472 TVVINGO 2001, reg. julij 2003, vsa oprema, 17000 km. g 031/762-947 15475 Prodam PEUGEOT 306, I. 95, 1.4, rdeče barve, odlično ohranjen, cena 720.000 SIT. g 041/414-979 15495 Prodam osebni avto GOLF TDI 1.9, bele barve, meh.klima, centr. zaklepanje, alarm, I. okt. 1999, prvi lastnik, prevoženih 50.000 km. g 041/617-596, od 20.-21. ure 15500 Prodam ŠKODO FELICIO 1.3, L.98, 67000 km, 1. lastnik, zelo lepo ohranjeno, garažirano, bordo metalne barve, g 041/845-792 15504 ZAPOSLIM Vabimo AKVIZITERJE, ki iščejo bolje prodajane artikle in boljše pogoje dela. g 041/617-132, 041/513-664, Jancomm, d.0.0., Retnje 54, Križe 14177 MESARIJA MLINARIC, d.o.o. Železniška 1, 4248 Lesce zaposli KOMERCIALISTA -VODJO KOMERCIALE z visoko ali višješolsko izobrazbo, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, starost do 35 let, stimulativen OD. Samo tisti, ki izpolnjujete pogoje, pošljite pisne prošnje na gornji naslov. Za terensko prodajo vabimo k sodelovanju VEČ ZASTOPNIKOV iz okolice Kranja. Informacije na g 031/450-042, 041/716-768, Geox,d.o.o., C. Kokr. odreda 24, Križe Zaposlimo DELAVCA oz. DELAVKO za lakiranje pohištva. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, 595-88-02, 041/619- 302 14962 VKP kovinoplastika, d.o.o., Virmaše 104, Škofja Loka zaposli: - KV rezkalca na CNC strojih - KV orodjarja - 2 delavca v livarstvu in predelavi plastike Pisne prošnje na gornji naslov. Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA, izpit B kategorije. Čebašek Janez, s.p., Prebačevo 62, Kranj, 041/742-887 15081 Zaposlimo KUHARJA. Gostilna pri Bizjaku, Zg. Bela 20, Preddvor, g 25-55-600 isue V gostilni SORA ŽIRI zaposlimo KUHARJA - ICO, pripravnika. Možnost 1 sobnega stanovanja. "041/77-47-37, Gostinstvo Škrjanc, Stara loka 42, Šk. Loka 15214 Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa me-tražnega blaga. Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959 BEMA TRADE, d.0.0., Knezov štradon 80, Ljubljana Honorarno delo dobi KUHAR ali KUHARICA, lahko tudi upokojenka. Inf. g 041/335-979, 04/25-31-267 Gostilna Logar, Hotemaže 3 a, Preddvor 15252 Zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji in dekle za pomoč v strežbi ob vikendih, g 572-01-00, Zupan Alojz.s.p., Boh. Bela 128 V Tržiču iščemo dekle za strežbo, g 5963-900, Mister Gregor.d.o.o., Češnjevek 20, Cerklje 15325 KV NATAKARJA ali -ico ter POMOŽNO DELAVKO v kuhinji, zaposlimo. Pisne ponudbe na naslov. Gostilna Kunstelj, Šti-herle Anton,s.p., Radovljica 4240 15326 Picopek in dekle za pomoč v šanku dobi delo. g 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, Žabnica 15368 tv0)iH%*iiiu"r Dmamićno delo lice strokovnjake! V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v Kranju zaposlimo: DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu seje mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni naučiti, se prijavite na oglas. Pismene prošnje pošljite na naslov: DON DON d.0.0., Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artiklov. Zagotavljamo uvajanje v delo in najboljše pogoje, g 031/634-584, 041/793-367 SINKOPA d.0.0., Žirovnica 87 15386 Objavljamo dve prosti delovni mesti za delo v telefonskem studiu v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, g 201-48-16, CZ, d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 15419 Iščem NATAKARICO za delo v šanku. Ostale infor. g 041/749-112, Jordan Jože,s.p., Žiganja vas 75, Križe 15448 Iščemo FRIZERKO z nekajletnimi izkušnjami, g 235-72-10, Pire Lenart.s.p., St. Žagarja 40, Kranj 15455 ŠTUDENTKA dobi delo - pomoč v strežbi. Bar Magnum, s.p., C. St. Žagarja 34, Kranj, 040/668-595 15473 Iščemo dekle za delo v strežbi. Seljak.d.o.o., Šiška 12, Preddvor, g 2551- 888 15478 Takoj zaposlimo DELAVCA v proizvodnji plastičnih mas na 3 izmenskem delu. Starost 25-35 let. Pisne prošnje na naslov: DUMIS d.0.0., Mlaka, Oretnekova pot 9, Kranj 15497 ZAPOSLITEV IŠČE Iščeva zaposlitev-igranje narodno-zabavne glasbe za ohceti, zabave,silvestrovanje, g 2521-498 ali 031/595-163 14846 Upokojenka, 5.st.iščem honorarno zaposlitev ali delo na domu. g 031 /820-695 ŽIVALI Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice, cena 100 SIT/kos. Jezerska c. 86, Kranj, 204-26-72 15136 MLADIČA nemškega ovčarja, samčka, čistokrvnega, zelo lep, prodam, g 256-00-48 Prodam PRAŠIČE za zakol ali polovice, domača krma. g 040/607-451 15247 PRAŠIČE od 20-200 kg, prodam in pripeljem na dom. g 041/730-990 15273 Prodam BIKCA LS/lim, starega dva meseca za rejo. g 031/751-382 15289 Prodam PRAŠIČE za nadaljno rejo. Zg. duplje 26, 2571-157 15293_ Prodam PUJSE od 30-200 kg. g 5122-180 15295_ Prodam burske koze in kobilo, g 031/339-003 15299 Prodam več PRAŠIČEV za zakol, domača krma. Sp. Brnik 5, 252-26-36 15303 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 mesecev, g 01/3613-047, 041/884-555 15304 Prodam čb TELIČKA, g 041/600-350 15318 Prodam eno leto staro TELICO simentalko ali menjam za bika. Osterman, g 25 31 17 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. g 25030-25 15320 Prodam 18 mesecev staro TELICO simentalko za nadaljno rejo. g 2503-710 15328 Prodam vozno KOBILO, križanko, brejo, staro 7 let. g 041/987-215 15333 ' Prodam 7 mesecev starega ŽREBIČKA, križanec med bosanko in haflingerjem. g 5146-935, popoldan 15335 KVALITETNE PRAŠIČE, težke od 25-160 kg, možnost dostave, prodam, g 041/655-528 15342 Prodam tri tedne staro TELIČKO simentalko. g 2561-649 15343 TELIČKO simentalko, staro 10 dni prodam ali zamenjam za bikca simentalca. g 01/3611-531 15348 Prodam 3 mesece staro TELIČKO simentalko in krompir, g 25 21-499 15350 Prodam dve črnobeli KRAVI za zakol ali nadaljno rejo. g 041/847-944 po 12. uri 15351_ _ Prodam 3 tedne stare čb BIKCE, g 041/811-910 15356 Prodam 10 dni starega TELIČKA, križanca čb. g 257-15-48 15360_ _ Prodam enoletne KOKOŠI po 100 SIT, g 041/315-454 ali 5131-505, zvečer 15362 Prodam TELICO ciko, staro 19 mesecev. "B 5721-629 15363 _ Prodam OVNA in OVCE za zakol, g 5725-133 15365 Prodam mlado OVCO z jagenjčkom in jabolka za ozimnico in predelavo, g 514-76-54 15378 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. g 041/368-963 15380 _ Prodam breje OVCE z jagnjeti in jagnjice po izbiri. Vse iz dobre črede, g 031/560-435 15381______ Prodam OVCO z jagnjetom. g 259-14-61, 041/233-795 15382 Prodam PRAŠIČA 200 kg. Eržen, Praše 8, Mavčiče Dva BIKCA črnobeli in simentalec, stara 10 dni, prodam. tr 5802-044 loivAj nepremičninska družba loman d.0,0.. mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net Prodam starejšo KOZO za 6000 SIT. g 5185-299 _15406 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. g 040/75-62-61 15424 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. g 25-21-496_15425 Prodam TELICO brejo 7 mesecev, g 596-12-83_15430 Prodam BIKCA simentalca in čb. g 2332- 938_ 15431 Prodam čb BIKCA, starega 8 dni. g 251-18-13 _15440 Prodam MLADO NIMFO in CEBRICE. g 204-66-40, popoldan 15443 OVCE prodam: dve breji, koštruna in eno z 2 jagenčkoma, skupaj 6. g 204-53-04 15452 Prodam KOKOSI ZA ZAKOL ALI NADALJNO REJO. g 25-72-648 15454 Prodam teden dni stare čb bikce. Gorice 19, 256-15-96_15461 TELIČKO simentalko 12 dni prodam, g 253 13 52 15462 Prodam dve RODOVNIŠKI'ŽREBICI in PASJO UTO. g 040/646-124 15477 Prodam PRAŠIČE za zakol, teža 160-200 kg. g 041/933-879 15498 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, krave, jagnjeta, teleta, g 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri H646 Kupim BIKCA simentalca težkega od 350-400 kg. g 5330-119_15209 Kupim več simentalcev od 200-300 kg. g 25-21-695 15336 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. g 533-3041 15359 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni, g 5122-490_15418 Kupim visoko brejo TELICO simentalko. g 59-57-536 15422 tfKERIT NEPREMIČNINE fei.2021-353 . Maistrov trg 12 ■■'2022-566_4000 hranj Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca ali križanca, g 040/522-070 15432 Kupim bikca simentalca, starega do 14 dni. g 01/8343-506 15436 Kupim več BIKOV simentalcev, starih od 7-14 dni in prodam krmilni krompir in teličko križanko, mesnate sorte, staro 5 mesecev, g 25-11-724 15503 nit 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Transportnih trakov ALOJZ ŠMIGOC rojen 1929 Od njega so se v družinskem krogu poslovili v četrtek, 14. novembra 2002, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Leto dni v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Na grobu večna lučka ti gori, a tebe draga mama, več med nami ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te med nami ni. Danes, 22. novembra, mineva žalostno leto, odkar si za vedno odšla, naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja w A TILKA BUH \ Vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin, iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in žena IVANA ŠKRINJARIĆ z Bleda, rojena Strgar Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za vso moralno in materialno pomoč. Hvala pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala ge. Ivanki Vari za poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: mož Boris, hčerki Karmen in Vesna z družino, vnukinji Marjana in Tina V SPOMIN Najlepši oblaki imajo oranžno dušo. Kajti to pomeni, da drhte na meji med zatonom in ponovnim svitom, čakajoč na tisto zvezdo, ki se jim bo vsa srebrna ulegla na srce. (Katarina Fistrovič) 23. novembra mineva peto leto žalosti, odkar smo ostali brez tebe, ljubljena BRIGITA ISKRENA HVALA VSEM, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Neutolažljivi: oči, mami in brat Matjaž GORENJSKI GLAS ■ 34. STRAN___KRIŽANKA / infO@g-glaS.SJ _ Petek, 22. novembra 2002 ii PECI -keramika PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o. Podbevškova 18,8000 Novo mesto, tel.: 07/393 57 50, Prodaja: 07/393 57 60, 07/393 57 61, fax: 07/393 57 68 Proizvajamo, svetujemo, projektiramo in montiramo: vse vrste lončenih peči in kaminov - gotovih prenosnih peči - štedilnikov pizza peči - toplozračnih peči in kaminov - krušnih peči - polaganje vseh vrst keramike in kamna UGODNI PLAČILNI POGOJI: gotovinski popust, ugodni krediti 1-3 let, čeki, obroki Obiščite našo spletno stran: http://www.peci-keramika.si Nagrade: 1. nagrada: 8 % dodatnega popusta pri nakupu KAMINA 2. nagrada: 5 % dodatnega popusta pri nakupu KAMINA 3. nagrada: keramični vrč 51 Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 4. decembra 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Rešitve križanke SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE Tokrat je žreb srečo namenil naslednjim: 1. nagrado: polo majico, vžigalnik in kemični svinčnik prejme JANKO KRT, Janeza Puharja 7, Kranj 2. nagrado: majico, vžigalnik in kemični svinčnik prejme ŠPELA ABRUČ, Staneta Žagarja 13/a, Radovljica 3. nagrado: kapo, vžigalnik in kemični svinčnik prejme VIDA POTOČNIK, Pajerjeva 9, Šenčur Tri nagrade Gorenjskega glasa pa dobijo: - NADA RIJAVEC, Srednja vas 28, Srednja vas v Bohinju - METKA VOLKAR, Vranja Peč 5/a, Kamnik - DARJA SAJOVIC, llovka 1, Kranj ZAHVALA Res od Tebe smo se poslovili, a vezi ljubezni so ostale in te sežejo do tja, kjer si ti sedaj doma. V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 90. letu zapustil dragi mož, brat in stric FRANC BERNIK iz Puštala 95 pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala tudi duhovnikoma za obiske na domu, g. kaplanu za darovano pogrebno sv. mašo, dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri, gospe Martini, za obiske na domu. Hvala Lovskemu pevskemu zboru in pogrebni službi Akris. Hvala številnemu spremstvu na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ančka, brat Janez, sestre Minka, Poldka, Tinka in Jelka z družinami ZAHVALA Dne 14. novembra 2002 je v 88. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot oče, ded, stric in mnogim dober prijatelj KAROL JOŠT p.d. Boltarjev Korl, iz Poljšice nad Podnartom Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k lepemu pogrebnemu obredu in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče na Ovsišah pri Podnartu. Posebna zahvala vsem tistim, ki so ga v času njegove bolezni obiskovali v domu ter medicinskemu in negovalnemu osebju Doma upokojencev dr. Fr. Berglja za skrb in nego v zadnjih urah njegovega življenja. Se enkrat v imenu sorodstva in prijateljev, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame CIRILE DROL Se zahvaljujeva vsem, ki so nama v žalosti stali ob strani, nama pomagali in jo pospremili na pokopališče na Brezjah. Sinova Matjaž in Daniel V SPOMIN Že eno leto v grobu spite, a v naših srcih še živite -ne bi se prešteti dalo, koliko rok vam svečko je prižgalo, koliko ustnic molitev šepetalo, koliko solz se je v očeh nabralo. MARIJI TRATNIK Vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA V 90. letu starosti je v Bogu zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast ALBIN GREGORC iz Podbrezij Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovane maše, cvetje, sveče in darove za taborsko cerkev. Hvala tudi pevcem, praporščakom, govorniku, gasilcem GD Podbrezje in pogrebni službi Navček. Posebej pa se zahvaljujemo župnikoma g. Tinetu Tomanu in g. Janezu Ri-harju za lepo opravljen krščanski pogreb in vsem neimenovanim, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 84. letu starosti se je od nas tiho poslovila draga sestra in teta ANGELCA VIRNIK roj. Slapar, iz Kokre 47 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kernovi, medic, sestri Marinki, patronažnima sestrama Mojci in Barbari, osebju bolnišnice Golnik ter ge. Jožici in ge. Tončki za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi g. župniku Lavrincu, pevcem iz Naklega ter pogrebni službi Navček za lep pogrebni obred. Družina Bergant iz Kokre Ptica leti s perutnico svetlobe, svetloba poje z njenim glasom..... J. Udovič ATU ANTONU BREZARJU V SLOVO Vsi njegovi Kako boli, ker tebe dragi ati več med nami ni, vemo samo mi. V SPOMIN Jutri, 23. novembra 2002, bo minilo žalostno leto, odkar smo se za vedno poslovili od našega VALENTINA BONČA iz Šenčurja Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki nam pomagajo živeti naprej, hvala vsakomur za postanek ob njegovem grobu, prižgano svečko in lepo misel nanj. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) Mineva eno leto, odkar smo se poslovili od drage mame in babice MILICE ĐERIĆ Njen tihi dom je na Plečnikovih Žalah. Hčerka Ljiljana in vsi drugi njeni. V SPOMIN Na grobu večna lučka ti gori, a tebe več pri meni ni. Le srce ve in duša ve, kako boli, ko te več ni. 18. novembra 2002 je minilo žalostno leto, odkar je za vedno odšel naš dragi ZDENKO MOTL Hvala vsem, ki se ga kdajkoli spomnite s prižigom sveče in lepo mislijo. VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA » * • od 7 °C od 3 °C od 4 °C do 10 °C do 11 °C do 10 °C Danes, v petek, bo oblačno s padavinami. Jutri, v soboto, bo delno jasno in suho. V nedeljo pa spet pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Za simbolično ceno prave male mojstrovine Glineni izdelki, porisano steklo in motivi iz voščilnic so vsakemu posamezniku namignili, da se med osnovnošolci osnovne šole Franca Šaleškega Finžgarja v Lescah skriva kar nekaj umetniških duš. Lesce - V sredo so na osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci, radovedneži, pa tudi starši otrok so osnovnošolce in njihove mentorje lahko opazovali pri različnih opravilih. V božično - novoletnih delavnicah, kakor so jih poimenovali, so otroci izdelovali unikatne izdelke iz stekla, papirja, gline, voska in še česa. Glavna pobudnica in organizatorka dneva odprtih vrat je bila Stefi Muha, slavistka, pa tudi koordinator kulturnih dni na osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja: "Namen dneva odprtih vrat je bil predvsem, da otroci začutijo potrebo, željo po tem, da bi naredili nekaj dobrega, koristnega za svojo šolo. Ves material za delavnice so dobili na šoli in celoten izkupiček od prodajne razstave bo šel v šolski sklad - za socialno šibke, za določene zadeve, ko denarja od ministrstva za te zadeve ne dobimo. Ta trenutek želimo zgraditi okoli šole ograjo, kar pa je precej drago. Šolske stavbe ne želimo popolnoma izolirati pred ostalim okoljem. Gre bolj za varovalen ukrep, bolj za zavarovanje igralnih površin okoli šole na primer pred neprijetnimi živalskimi iztrebki. Ali recimo: zadaj za šolo imamo gozdiček, ki naj bi našim osnovnošolcem v bistvu pomenil učilnico na prostem, vendar se zadnje čase v njem zadržuje vsa druga mladina, kar pa povzroča, da potem naslednje dni po tleh te naše "učilnice na prostem" pobiramo tako kose stekla razbitih steklenic kot tudi cigaretne ogorke." Na dnevu odprtih vrat so sodelovali vsi osnovnošolci. Od najmlajših do najstarejših. Delavnice so bile od prvega do četrtega in od četrtega do osmega razreda. Materiali, iz katerih so potem učenci izdelovali, oblikovali izdelke, so bili zelo podobni. Slikali so na steklo. Prazne površine steklenic, kozarcev, vaze, steklenih krožnikov in ostalih steklenih površin so postajale vse bolj polne, barve so se prelivale in na koncu je med vsemi razstavnimi stojnicami ravno ta pritegnila največ pogledov. Veliko je bilo tudi glinenih izdelkov ter papirnatih voščilnic z novoletnimi motivi. V eni izmed delavnic so otroci pekli škofjeloške kruhke, potem v drugi so les oblikovali v kuhinjske deske v običajnih oblikah ali v obliki prašičkov, potem spet v naslednji delavnici so delali dišeče hiške, vlivali sveče, ustvarjali "zlate" storže in se v plesni delavnici učili plesa za popoldansko prireditev Korajža velja. Prireditev so otroci pravzaprav poimenovali kar "Karaoke", vstop pa je bil prost. Nekatere skupine so se za Šestošolec David in petošolki Alma ter Jasmina so sodelovali v likovni delavnici, kjer so risali na steklo. David je ustvaril pravo malo mojstrovino, pa tudi dekleti nista za njim prav nič zaostajali. Obiskujejo tudi likovni krožek, tako da so v sami delavnici zelo uživali in če ne bi bilo na dnevu odprtih vrat risanja na steklo, bi šli pa tja, kjer so vlivali sveče, ker je to tudi kar zanimivo. petje začele pripravljati že v zgodnjih popoldanskih urah in nekaterim - najboljšim, je potem na prireditvi dejansko uspelo nastopiti. Sami izdelki z dopoldanskih delavnic pa so bili (ravno tako v popoldanskih urah) predstavljeni na prodajni razstavi, kjer so bile njihove cene zelo simbolične. Določeni izdelki so se učencem že takoj priljubili in so jih želeli rezervirati za kasnejši nakup tisti trenutek, ko so bili narejeni. Alenka Brun. Tina Doki Železniki so osiromašeni Kljub štiriletnim prizadevanjem Občine Železniki, da najde prostorsko rešitev za Boschev IndramaUso za selitev v škofjeloški Kroj izvedeli iz (našega) časopisa. Železniki - Naše torkovo poročilo, da se je lastnik družbe za proizvodnjo koračnih elektromotorjev Indramat iz Železnikov nemški Bosch odločil preseliti to družbo v Škofjo Loko, je marsikoga v Železnikih prizadelo. Vodstvo občine, Alplesa in Domela si je namreč veliko prizadevalo, da bi Indramat ostal v kraju. Le tri dni pred podpisom pogodbe o nakupu prostorov Kroja v Škofji Loki so na zahtevo Boscha poslali ponudbo, o odločitvi pa še vedno niso uradno obveščeni. V sredo so na Občini Železniki sklicali tiskovno konferenco, na kateri so ponovno razložili vsa vložena prizadevanja za to, da bi družba Indramat ostala v njihovem kraju. Za najmanj nevljudno so ocenili dejstvo, da o odločitvi nemškega Boscha, ki je lastnik Petič mlado vino pri Cubru S srede na četrtek opolnoči je letos mlado vino v Gostilni pri Čubru na Križu pri Komendi blagoslovil komendski župnik Zdravko Žagar. Križ pri Komendi Tudi letos so v gostilni pri Čubru na Križu po zaslugi podjetja Koželj, d.o.o., iz Most pri Komendi s srede na četrtek opolnoči nazdravili /. mladim vinom beaujolais. Običaj iz kleti Paula Baudeta v Franciji so v Ggostilni Čubr proslavili že petič. Miha Potočnik z ženo in starši ter osebjem je za sprejem in prijetno počutje skrbel že kakšno uro pred polnočjo. Med gosti so bili tudi Štefka Kučan, župan občine Komenda Toma/. Drolec z ženo, kamniški župan Anton Tone Smolnikar, Ivan Zidar /. ženo, Jo-nas in številni drugi. Opolnoči pa so se potem vsi zbrali pri vhodu na dvorišču ob sodčku vina. In ko je župnik Zdravko Žagar opravil slovesni obred blagoslovitve, ko je tako postalo mlado vino beaujolais nouveau 2002, sta Jonas in gostilničar Miha Potočnik prebila sodček / mladim vinom. Ob sodčku /. vinom in kosla- zdravljanju, kramljanju, dogovar- njem so seveda vsi skupaj nazdra- janjih za obiske in srečanja pri vili, v kuhinji gostilne Čubr pa so Čubru tudi med letom, je skrbela W poiem izkazali / iZvirao pO- tja proti jutru skupina Trabant, nudho domače, slovenske hrane. Za prijetno razpoloženje ob na- Andrej Žalar Indramata. niso obveščeni, pač pa so za nakup objektov Kroja iz Škofje Loke izvedeli iz časopisa. Župan Občine Železniki Mihael Prevc je ponovil svojo ugotovitev, da so šli morda v iskanju možnosti, tako lokacijskih, kot tudi prostorskih morda resnično predaleč, zato doživljajo kritike o diskrimi- Dan brez tobaka Kranj - Slovenija seje ob letošnjem Svetovnem dnevu bre/ tobak (21. novembru) prvič pridružila ostalim evropskim državam in pripravila dejavnosti za spodbujanje nekajenja, ki so v slovenskih bolnišnicah potekale pod skupnim naslovom Posvojite kadilca. V bolnišnicah naj bi se v prihodnje še bolj zavzeli za kadilce in jim pomagali pri odvajanju od kajenja. V omenjenem projektu so sodelovale vse štiri gorenjske bolnišnice in učenci osnovnih šol, ki so pripravili likovna dela in spise na temo Zdravje je moje življenje. V vseh bolnišnicah so razstavljeni plakati /. naslovom Recite cigareti ne, na voljo pa so tudi knjižice in zloženke o škod 1 J i v i h posledicah kajenja. V bolnišnici Golnik so poskrbeli /a .m koto o kajenju med zaposlenimi in pacienti, v Psihiatrični bolnišnici Begunje pa so ob dnevu brez tobaka pripravili akcijo Posvojite kadilca. Slovenija spada med ev ropske države, ki so zmanjšale prevalenco kajenja med odraslo populacijo na manj kol 25 odstotkov. R.Š. natornem odnosu do drugih podjetnikov. Očitno pa je, da v Indra-matu za to, da hi ostali v Železnikih ni bilo prave volje. Žalostno je, da so morali zaprositi celo za uradno obvestilo, ki ga še niso prejeli. Prizadet je bil tudi Janez Fer-lan, nepoklicni podžupan v preteklem mandatu, ki je štiri leta vodil iskanje možnosti /a gradnjo ali za nakup prostorov /a Indramat. V teh letih so ponudili lastnikom Indramata nove lokacije pod Za-vernikom pri Selcih, proučevali možnosti lokacije v Dolenji vasi, pripravili ureditveno zazidalni načrt Prinčev Log pri Železnikih in nič koliko variant prostora, objektov v industrijski coni Alplesa. Razmišljali so celo o širitvi te cone proti vzhodu, na veliko ogorčenje sosednjih kmetov. Pri urejanju izredno zapletenih lastniških odnosov v coni Alplesa je občini zelo pomagal tudi direktor Alplesa Franc Zupane, pri direktorju Domela Pavlu Demšarju pa so imeli ves čas zagotovilo, da In-dramatu, ki je najemnik njihovih prostorov do septembra 2003, lahko najem podaljšajo pod pogo- jem, da ostane v Železnikih. Trije debeli fascikli dokumentacije dokazujejo, da je bilo v pripravo možnosti da Indramat ostane v Selški dolini, vloženega resnično veliko, skupni stroški občine, brez ocene vloženega dela pa presegajo 5 milijonov tolarjev. Kaj pomeni spreminjati družbeni plan, posegati na kmetijska zemljišča A kategorije, dogovoriti možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev i/ ministrstva (celo na dveh ra/jM sih), se pogajati o odkupu državne lastnine (zemljišče in objekti blagovnih rezerv), z bankami dogovarjati tako imenovani odkupni leasing, itd. lahko sodi le tisti, ki pozna te zahtevne postopke. Prepričani so, da so storili prav vse. kar je bilo mogoče. Ocenjujejo, da je bila odločilna /amenjav^ lastnika, ko je Indramat od Mann-semana prevzel Bosch, predvsem pa prometna odmaknjenost Železnikov. Žal jim je. da odhaja uspešna družba s približno 200 delavci, ki je zaposlovala visoko usposobljene strokovnjake, in / njimi /nanje, ki je nastalo v tem kraju. Štefan Žarg" Danes izšlo SOTOČJE Brezplačno za občanke in občane občine Medvode