Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
DRŽAVNO	LJUBLJANI
oh’u. 2 3. V, 1931	'
krat,   prilog*
JUGOSLAVIJA
s?
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
32.
kos.
V LJUBLJANI, 22. maja 1931.
Letnik
II.
VSEBINA
165.
166.
167.
168. 169.
Zakon o denarju kraljevine Jugoslavije.
Pravila orožniškega podpornega fonda.
Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju stavbnih del ministrstva za gradbe.
Uredba o izpremembi upravne občine Murski vrli - Zasadi. Dajanje v promet jubilejnih znamk kot spomin na desetletnico osvobojenja in ujedinjenja.
170. Pobiranje takse za ugovore po zakonu o tapijah.
171. Rešitev o prepovedi uvoza za blago ruskega izvora.
172. Nova emisija železniških tovornih listov.
173. Zastarane obveznice vojne škode.
174. Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih noviiK.
Zakoni in kraljevske uredbe.
1G5.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o denarju kraljevine Jugoslavije.*
Člen 1.
Denarna edinica kraljevine Jugoslavije je dinar. Vrednost dinarja ustreza vrednosti težine dvajset šest m pol miligrama čistega zlata.
Člen 2.
• *
Narodna banka ima privilegij, da izdaja v kraljevini Jugoslaviji novčanice ob pogojih, določenih z zakonom.
Narodni banki se odstopa za ves čas, dokler traja ujen privilegij, skrb za denar kraljevine Jugoslavije kot javna služba, ki jo opravlja v imenu države. Banka je odgovorna za redno opravljanje te službe ob pogojih, določenih s tem zakonom in z zakonom o Narodni banki kraljevine Jugoslavije,
Novčanice, izdane po Narodni banki, imajo še naprej svojstvo zakonskega plačilnega sredstva.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1931., št. 107/XXXII/230. — (Ta zakon je razglasen v »Služb, nov.« št. 104 A z dne 11. maja t. 1 od katerega dne je tudi v veljavi).
Vrste, obliko in besedilo novčanic se določijo s posebnim zakonom na predlog ministra za finance in po zaslišanju Narodne banke.
Člen 3.
Narodna banka je zavezana, da zamenja novčanice prinoscu in na pokaz na glavnem bančnem sedežu v Beogradu, in sicer po izberi banke za zlate šibike po tečaju, določenem v členu 1., bodi za tuje devize, ki se dajo po zakonu in stvarno zamenjati za zlato, svobodno za izvoz; v tem ♦.rugem primeru se vrši odstop deviz po ceni, ki ne sme presegati zakonske paritete, in s pribitkom stroškov za odpremo zlata.
Narodna banka je zavezana, da zamenja novčanice brez omejitve količine; za zlato pa se nikomur ne more zamenjati znesek, manjši od 250.000'— dinarjev.
Jzvoz zlata in deviz je svoboden.
Člen 4.
Narodna banka je zavezana, da zamenja ob vsakem času na svojem glavnem sedežu v Beogradu za novčanice vsako količino zlata, ki se ji ponudi, po tečaju, določenem v členu 1. tega zakona.
Člen 5.
Narodna banka je zavezana, da vzdržuje kritje v zlatu ali devizah, ki se glase na denar, zakonski in praktično zamenljiv za zlato, svobodno za izvoz; to kritje mora znašati najmanj 35#/o skupnega zneska vseh njenih obveznosti na pokaz s tem, da mora biti najmanj 25%i zneska bančnih obveznosti na pokaz kritih z zlatom v tresoru ali položenim v inozemstvu z možnostjo svobodnega izvoza.
Člen G.
Zlati in srebrni denar, nakovan na podstavi prejšnjih zakonovj prestane biti zakonsko plačilno sredstvo
S posebnim zakonom se predpiše na predlog ministra za finance in po zaslišanju Narodne banke izdaja kovanega drobiža, nikljevega, iz aluminijeve zlitine in srebrnega. Skupna količina kovanega drobiža v obtoku ne sme biti večja od 650,000.000— dinarjev. Način in pogoje kovanja drobiža odredi minister za finance.
Clen 8.
Ukinjajo se vse odredbe zakonov in pravilnikov, ki nasprotujejo temu zakonu.
Člen 9.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih povioah«, obvezno moč pa dobi na dan 28. junija 1931.
V Beogradu, dne 11. maja 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
Dr. S. Šverljuga s. r.	ministrskega sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat	za notranje posle,
čuvar državnega pečata,	častni adjutant
minister pravde:	Nj. Vel. kralja,
Dimitrije V. Ljotič, s. r.	armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
166.
Na podstavi člena 113. zakona o orožništvu (žandar-meriji) in na predlog komandanta orožništvapredpisujem
Pravila
orožniškega podpornega fonda.*
Člen 1.
Pri komandi orožništva se ustanavlja »Orožniški podporni fond«, ki služi za:
a) gradnjo, odkup in vzdrževanje orožniških domov v kopališčih in jemanje prikladnih zgradb v najem v kopališčih radi zdravljenja obolelih rednih članov;
b) gradnjo in vzdrževanje sanatorijev za bolne na pljučih; in
c) podpiranje orožnikov in njih rodbin, udarjenih po usodi, kakor tudi onih, ki zaidejo brez svoje krivde po nesrečnem naključju v materialno bedo, v smislu člena 17. teh pravil.
Clen 2.
Ostvarjanje fouaa.
Fond se ostvarja iz:
a)	ostankov prejšnjega podpornega fonda;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. aprila 193 L, št, 96/XXlX^20tt,
b) dobička >Žandarmerijskega vestnika« in »Žan-darmerijskega kalendarja« v smislu točke 4. par. Vili. predpisa za urejevanje in upravljanje »Orožniškega vestnika« ;
c) članskih prispevkov, člen 3.;
č) zadržanih prejemkov orožnikov (člen 32. zakona o orožništvu);
d) prostovoljnih prispevkov;
e) obresti, dospevajočih iz plodonosno naloženega denarja.
Člen 3.
i Člani fonda so:
redni;
podporni;
ustanovni.
1.	Redni člani so vsi pripravniki in stalni orožniki brez razlike čina in plačujejo kot članarino 10 dinarjev pa mesec.
Članarina se odleguje vnaprej od mesečnih prejemkov.
Ta članarina se ne sme Zvišati. Ko se pokrijejo najnujnejše potrebe, zniža komandant orožništva na predlog upravnega odbora članarino po dejanskih potrebah fonda.
Članarino pobirajo komandanti čet (šol) od članov, katerim izdajajo prejemke, in jo pošiljajo neposredno komandi orožništva za podporni fond po čekovni nakaznici poštne hranilnice, s spisom pa obveščajo pododbore svojih polkov in upravni odbor pri komandi orožništva, koliko denarja so odposlali za dotični mesec iz naslova pobrane članarine.
Upravni odbor pri komandi orožništva potrjuje prejem članarine na predpisani način.
Članstvo se pričenja z vplačilom prvega obroka članarine in prestaja z dnem izstopa iz aktivne orožniške službe. Ob zopetnem vstopu v službo postaja dotičnik vnovič član in vplačuje redno nadaljnje obroke.
Vplačana članarina ostaja last fonda in se v nobenem primeru ne vrača vlagatelju..
Članarina se plačuje v mirnem času. V vojnem času se članarina ne plačuje, toda vsi člani »stanejo tudi nadalje člani fonda in obdržijo svoje pravice v smislu teh pravil, kolikor to dopuščajo vojne razmere. To uredi komandant orožništva na predlog upravnega odbora.
Od dneva demobilizacije se vnovič pričenja vplačevanje članarine brez posebne odredbe.
Vojni ujetniki ostanejo za ujetništva člani fonda in uživajo vse pravice. Prav to velja tudi za one, ki so za vojne ali ob izvrševanju svoje dolžnosti izginili, dokler se ne ugotovi njih smrt sodnim potem; v obeh primerih pa samo tedaj, če dotičnik*ni bil ujet ali ni izginil p° lastni krivdi.
2. Podporni član postane oni, ki daruje fondu v enem letu naenkrat ali v dveh obrokih 1000 dinarjev.
3. Ustanovni član postane oni, ki daruje fondu v enem letu naenkrat ali v dveh obrokih 3000 dinarjev.
Clen 4.
Redni člani imajo pravico, uživati vse ugodnosti Člena 1.
Podporni in ustanovni člani nimajo pravice do uživanja ugodnosti iz tega fonda. Imena podpornih članov se vpišejo v posebno spominsko knjigo in se objavijo v znak hvaležnosti v »Žandaruierijskem vestniku«, nji® p® se iadu dijjkmut,
Ustanovni člani se tudi vpišejo v spominsko knjigo, njin imena pa se vklešejo na njih željo ali ž.eljo sorodnikov v mramornate plošče enega doma ali sanatorija in se objavijo v znak hvaležnosti v >2andarmeriiskem vestniku«. Izda se jim diploma.
Clen 5.
Upravljanje fonda.
S pomočjo pododborov pri polkih upravlja fond upravni odbor, ki se ustanovi pri komandi orožništva in ki ga sestavljajo: predsednik, podpredsednik, blagajnik, tajnik in štirje člani.
a) Predsednik je pomočnik komandanta orožništva, njegov namestnik pa inšpektor komande orožništva.
b) Podpredsednik je načelnik intendance, njegov namestnik pu načelnik adjutantskega oddelka.
o)	Blagajnik je nižji častnik ali vojni uradnik komande orožništva.
č) Tajnik je nižji častnik ali vojaški uradnik komande orožništva.
d) Člani so štirje starejši podčastniki na sedežu štaba komande orožništva.
e) Blagajnika, tajnika, člane in njih namestnike določa komandant orožništva.
Upravni odbor ima svoje seje po potrebi in nujnosti gradiva, ki ga prejme v rešitev.
Komandant orožništva vrši nadzorstvo nad poslovanjem upravnega odbora bodisi osebno ali po svojem za to določenem delegatu, kadar se mu zdi primerno ter odobruje vse izdatke na račun fonda. Komandant orožništva prisostvuje sejam po svoji uvidevnosti in odločuje ob nesoglasju končnoveljavno.
Komandant orožništva pregleduje po komisarju stanje in upravo fonda vsaj enkrat na leto.
Predsednik, podpredsednik in njuna namestnika so stalni člani in se menjajo samo ob premestitvi iz komande orožništva. Ostale člane določa komandant orožništva vsako koledarsko leto, po potrebi pa tudi prej. Ti smejo vršiti odrejeno funkcijo tudi dalj časa, če smatra komandant orožništva to za primerno
Člen G.
Dolžnosti upravnega odbora.
1. Nabira članske in prostovoljne prispevke.
2. Upravlja imovino podpornega fonda strogo v sim-slu teli pravil in stremi z vsemi močmi za tem, da povzdigne fond ter čuva imovino pred škodo in izgubo, pri čemer mora imeti vedno pred očmi tako koristi fonda samega kakor tudi koristi članov; nepremično imovino fonda zavaruje pri zavarovalnih družbah zoper škodo in Požar; gotovino nalaga plodonosno pri poštni hranilnici ali pri kakšnem državnem zavodu s pupilarno varnostjo.
3. Predlaga komandantu orožništva, kje in v katerem kraju naj se zgradi sanatorij ali v katerem kopališču naj se zgradi dom; skrbi, da se dobi brezplačno stav-bišče, ali pa, 6e to ni mogoče, poskrbi, da se nakupi prikladen kraj za gradnjo; podaje komandantu orožništva Predlog za gradnjo zgradb v režiji ali po podjetnikih; Predlaga člane režijske komisije in nadzorstvenega in-zenjerja; daje na razpolago potrebne vsote ter skrbi za izvedbo kolavdačije in superkolavdacije.
Kolikor bi ne bilo mogoče, zgraditi lastno zgrudbo, predlaga, da se odkupijo v poedinih kopališčih primerne
zgradbe ali vzamejo v najem, ter skrbi za opremo in vzdrževanje lastnih in za opremo v najem vzetih domov in sanatorijev.
4. Proučuje prošnje za podelitev podpor v smislu čl. 1. teh pravil in jih predlaga s svojim mnenjem komandantu orožništva, da o njih odloči.
5. Proučuje vse predloge za popravila in vzdrževanje orožniških domov in sanatorijev ter vseh nabav in podaja 0 tem predloge komandantu orožništva, ki odloči. Kontrolira uprave domov — sanatorijev — in celokupne imovine kakor tudi stanje dohodkov in razhodkov tpr podaja komandantu orožništva predloge za izknjiženje stvari.
6. Najpozneje do 25. januarja vsakega leta sestavlja in predloži komandantu orožništva bilanco stanja in celokupnega poslovanja fonda v ku minulega leta.
7. Po izkazani potrebi, najmanj pa enkrat na leto pošilja svoje delegate, da izvršijo pregled orožniških domov in sanatorijev ter pregledajo vse knjige in listine kakor tudi denar. Delegati predlože upravnemu odboru poročilo o ugotovljenem stanju.
Clen 7.
<
Dolžnosti poedinih članov upravnega odbora.
1. Predsednik sklicuje seje, katerim predseduje, daje predloge na glasovanje, podpisuje z blagajnikom vse predloge za izplačilo in naloge (čeke) za dviganje denarja pri poštni hranilnici ali državnem zavodu s pupilarno varnostjo, podpisuje vse rešitve spisov in vrši kontrolo blagajne, kadar smatra to za potrebno, obvezno pa vsak mesec enkrat na predpisani način.
2. Blagajnik vodi denarno knjigo, seznamek izplačanih podpor, inventar nepremičnin s tapijami v smislu pravil o vojašnicah in menzah pri orožništvu, opravlja vso korespondenco po denarni in materialni strani in hrani denarne listine; sestavlja letno bilanco celotnega denarnega prometa in pregled celotnega inventarja po členu 6., točki 6.; vodi spominsko knjigo o podpornih in ustanovnih Članih.
3. Tajnik vodi poslovni protokol, sejni zapisnik In opravlja vso korespondenco, ki se ne nanaša na denarno in materialno stran; zbira potrebne podatke pod podpisom predsednika in ureja gradivo občega značaja za seje.
4. Ostali člani vršijo posle po odredbi predsednika.
Clen 8.
Način sklepanja upravnega odbora.
Upravni odbor sklepa na svojih sejah v vseh primerih z večino glasov. Sejni zapisnik podpisujejo predsednik in vsi navzoči člani.
Glasovanje se pričenja od najmlajšega člana. Vsi člani upravnega odbora imajo enako glasovalno pravico.
Ob enaki razdelitvi glasov ima prednost ona stran, na kateri je predsednik odbora.
Sklepi upravnega odbora postanejo polnomočnl, jih odobri komandant orožništva.
Clen 9.
■	. Pododbori podpornega fonda.
Kot pomožni organ upravnega odbora se ustanovi pri vsakem polku po en pododbor podpornega fonda, ki
ga sestavljajo en višji častnik kot predsednik, polkovni adjutant kot tajnik in polkovni blagajnik kot blagajnik pododbora ter trije podčastniki kot člani. Vsak član ima svojega namestnika.
Glasovanje pododbora se vrši, kakor je navedeno v členu 8.
Člane in namestnike določa komandant polka, ki odpošlje njih imenski seznam upravnemu odboru.
Adjutant vrši dolžnost tajnika, blagajnik pa dolžnost blagajnika po členu 7,
Člen 10.
Dolžnost pododbora.
1. Za orožniške domove in sanatorije na svojem ozemlju vodi pododbor te-le knjige:
a) Denarno knjigo orožniškega doma in sanatorija.
Ob koncu vsakega koledarskega leta se denarna knjiga zaključi, izdela točen izpisek vseh prejemkov in izdatkov ter se odpošlje z vsemi listinami vred v izvirniku upravnemu odboru v pregled in likvidacijo.
b) Inventar opreme in stvari orožniškega doma in sanatorija.
c) Inventar poslopij in opis poslopja v smislu pravil o vojašnicah in menzah pri orožništvu.
Ob koncu vsakega koledarskega leta sestavi pododbor dotičnega polka izpisek iz teh inventarjev s stanjem na dan 31. decembra in ga odpošlje do 10. januarja z vsemi listinami vred upravnemu odboru v pregled in odobritev.
č) Knjigo potrošnega materiala.
d) Spominsko knjigo o podpornih in ustanovnih članih.
e) Seznam oseb, ki jim je dovoljeno stanovanje v domu in zdravljenje v sanatoriju.
2. Podaja upravnemu odboru svoje mnenje o prošnjah glede podeljevanja podpor članom.
3. Skrbi za redna vplačila članskih prispevkov in morebitnih darov.
4. Podaja upravnemu odboru predloge radi zboljše-vanja in razširjanja poslovanja podpornega fonda.
5. Zahteva od upravnega odbora kredite za:
a) nabavo pisarniškega in ostalega materiala ter sredstev, da se vzdrže domovi in sanatoriji snažni (krtače za ribanje, krpe za pranje in brisanje, metle itd.), žarnic, petroleja in ostalih podobnih potrebščin;
b) drobne potrebščine za vzdrževanje poslopij in ostalih gradbenih naprav v dobrem stanju (popravilo oken, barvanje vrat in oken, manjša popravila zidov, ograj, streh, električne napeljave, vodovoda, drobna popravila pohištva, posteljnih in kuhinjskih predmetov, vzdrževanje vrta in parka);
c) plačilo razsvetljave, vode, telefonske takse, pranje posteljnih stvari, čiščenje stranišča in dimnika;
č) vse režijske stroške za domove in sanatorije.
6. Pododbori vodijo vso korespondenco z upravnim odborom po svojih polkovnih komandantih.
Člen 11.
Gradnja in vzdrževanje orožniških domov.
1.	Domovi imajo namen: da nudijo svojim obolelim rednim članom brezplačno stanovanje, brezplačno zdravniško pomoč in, če gotovina fonda dovoljuje^ breze glačuo dijetetuo br§npi da udi jo, kgUkgr je prostora,
brezplačno stanovanje ln zdravniško pomoč bolnim upokojenim bivšim rednim članom.
2. Pri gradnji orožniških domov je treba skroeti upravnemu odboru, da so poleg sob za nastanitev bolnih elanov na razpolago: stanovanja za nadzornika donn. (iz 2 manjših sob in kuhinje), pisarna, sobe za služinčad, kuhinja, shramba in soba za kuharico, jedilnica, čitalnica, umivalnica, pralnica, skladišče, stranišča s kanalizacijo :n po krajevnih razmerah električna razsvetljava, vodo . od ali vodnjak.
3. Pri jemanju zgradb v najem je treba paziti zlasti na njih prikladnost, upoštevaje namen, za katerega so določene.
Zgra " ' se me' vzeti v najem samo v najnujnejših primerih na podstavi upravičenega, obrazloženega predloga upravnega odbora in odobritve komandanta orož-ništva.
4. Stanovanje v orožniškem domu dovoljuje upravni odbor na prošnjo člana, ki zanj zaprosi ob pravem času pred uporabo, in na predlog pristojnega pododbora. To dovoljenje se vroči tudi nadzorniku doma — sanatorija.
Stanovanje se sme dovoliti rednim članom brez rodbine ali z rodbino brez otrok največ za 4 tedne v sezoni. Bivanje z družino se sme po potrebi prepovedati.
Nihče nima pravice, zahtevati posebno sobo. Vsakdo mora zasesti oni prostor, ki mu je odkazan.
Medsebojno zamenjavanje sob ali v njih nameščenih predmetih ni dovoljeno.
Osebam z nalezljivo ali sumljivo bbleznijo kakor tudi onim, ki jim je radi zdravljenja potrebna bolnica ali posebna nega, se ne sme dovoljevati stanovanje v kopa-liščnih domovih.
Clen 12.
Nadzorovanje domov.
1. Za zgradbo, pohištvo, stvari, kuhinjo ter služab-ništvo in red v orožniškem domu skrbi nadzornik doma, ki ga določa komandant orožništva.
Za nadzornika se določi starejši orožniški podčastnik, oženjen, po možnosti brez otrok — ki je vešč mizarskemu, ključavničarskemu ali drugemu rokodelstvu toliko, da lahko sam opravlja manjša popravila v domu.
Za vzdrževanje discipline je pristojen komandir postaje. Kolikpr bi ne bil za to sam pristojen, se obrača na najstarejšega po činu, ki je v domu in ki vrši istočasno dolžnost disciplinskega starešine.
2. Nadzornik doma vodi te-le knjige:
a) poslovni protokol;
b) knjigo o stvareh, ki so last doma;
c) seznamek stvari, ki so last države;
č) popis zgradbe v smislu pravil o vojašnicah in menzah pri orožništvu;
d) dnevnik o stanju zgradbe, v katerega vpisuje nastale poškodbe, škode in izvršena popravila;
e) prijavno knjigo, v katero vpisuje imena oseb, k* jim je dovoljeno stanovanje v domu, z rubrikami: zaporedna številka, čin, priimek in ime, edinica, ki ji pripada, številka dovolila, s katerim je dovoljeno stanovanje;
f) seznamek služabništva v domu z rubrikami: zaporedna številka, čin, priimek in ime, kdaj jo prišel, kdaj je odšel in kam je odšel;
g) zaznamek o pranju posteljnine;
h) vrtno knjigo, v katero zaznamuje vsa važnejša dela v vrtu in parku doma;
i) za vsako sobo seznamek a&ari up kur tonu, fonem na vrata od znotraj.
3. Za nabavo pohištva, posteljnih stvari, posode in ostalih potrebščin, sestavi nadzornik doma trebovanje, v katerem navede: 1. zaporedno številko, 2. naziv predmeta, 3. številčno stanje stvari na licu mesta, 4. ceno po kosu, 5. od tega se je izrabilo, 6. razlog izrabe, 7. potrebno je nabaviti in 8. oipombo.
4. Za večja popravila zgradb in drugih gradbenih naprav vlaga nadzornik pri pododboru po častniku voda pismeno vlogo.
Če je trebovanje^ odnosno predlog upravičen, ga odpošlje pododbor s svojim mnenjem upravnemu odboru v nadaljnje postopanje.
5. Nabavke in popravila naj se vrše komisijski za časa sezone.
Za izvedbo nabav, popravil in ostalih del je treba iskati vselej najpovoljnejših ponudnikov.
Izplačila vršijo pododbori iz kredita, ki jim gada na razpolago upravni odbor iz, podpornega fonda, in sicer na podstavi predpisanih komisijskih, potrjenih, po zakonu kolkovanih računov in listin.
Nabavljeni trajni predmeti se vpišejo v inventar, pisarniški in ostali potrošni material pa se vpiše v knjigo potrošnega materiala. Izknjiženje se vrši po določbah zakona o administraciji vojske in mornarice* za izknjiže-vanje državnih stvari.
Za vse razhodke, neglede na vsoto, izreka odločbo komandant orožništva na predlog in po mnenju upravnega odbora.
(j. Za vodstvo korespondence, tičoče se orožniškega doma, ima nadzornik doma štampiljko, n. pr.: »žandar-merijski dom v Vrnjački banji«, številko, datum in kraj. Vso korespondenco pošilja preko pristojnega vodnika in komandirja čete.
7.	Za vsak orožniški dom, najsi je lasten ali pa vzet v najem, predpiše komandant orožništva na predlog upravnega odbora v skladu z določbami teh pravil hišni red, ki mora obsegati razpored stanovanj za bolnike, nadzorstvo, siužabništvo, oskrbovanje s hrano in vsemi ostalimi potrebščinami, pri čemer mora upoštevati obstoječe predpise in določbe za dotično kopališče, v katerem sloji dom.
Člen 13.
Postrežba bolnikov.
Za postrežbo bolnikov v domovih postavi komandant orožništva na zahtevo upravnega odbora potrebno število služabništva.
Tega dolžnost je, streči bolnikom, prati in snažiti šoke, snažiti dvorišče in ostale prostore ter opravljati vsa dela v domu.
Nikomur ni dovoljeno, pripeljati s seboj v dom lastno siužabništvo.
Člen 14.
Za oskrbo s hrano mora imeti vsak dom urejeno kuhinjo s potrebno posodo in priborom ter urejeno jedilnico.
Menaža se vodi kakor rnenaža orožniške postaje (pravila o vojašnicah in menažah pri orožništvu). Ta menaža ne sme voditi nikakega gospodinjstva, temveč se vzdržuje izključno iz prispevkov {»edinih posetnikov, če ne daje in ne dovoljuje kreditov za to upravni odbor.
Za pripravljanje hrane elanom najamejo pododbori dobro starejšo kuharico ali kuharja.
* »Uradni lisk št. 216/46 iz kita 1230.
Ob sprejemanju kuharice ali kuharja je treba paziti, da so snažni, zdravi, zanesljivi, neoporečnega moralnega vedenja in da imajo redne listine.
Kuharica ali kuhar ima pravico do brezplačnega opremljenega stanovanja v domu, plačo pa po dogovoru.
Če se hranijo posetniki doma ob stroških fonda, se vodi menaža kakor v sanatorijih, kar se uredi po potrebi za vsak dom posebej.
člen 15.
Sedaj obstoječa orožniška domova v Vrnjački in Ma-taruški banji, ki sta bila zgrajena s pomočjo častnikov in vojaških uradnikov pri orožništvu in opremljena izključno iz dohodkov »Žandarmerijskega vestnika in Zandar-merijskega kalendarja«, preidejo v last orožniškega podpornega fonda, vendar imajo v teh domovih tudi nadalje pravico do stanovanja tudi oboleli častniki in vojaški uradniki pri orožništvu v oddelkih, določenih za to, ue-kvarno nameščenju rednih članov orožniškega podpornega londa.
Člen 16.
Gradnja in vzdrževanje sanatorijev za holm- na pljučih.
1. Namen gradnje sanatorijev je zdravljenje orožnikov, bolnih na pljučih, da imajo brezplačno zdravljenje, nego in stanovanje.
Kolikor dopušča fond, imajo bolniki tudi brezplačno hrano.
Pri gradnji sanatorijev mora upravni odbor skrbeti, da ima kraj za gradnjo sanatorijev poleg higienskih pogojev tudi: pogoje oskrbe z dobro, zdravo vodo in živ* ljenskimi potrebščinami; pristopnost do sanatorija; da lahko sprejme 50 do 100 bolnikov; da ima stanovanje za upravnika in ekonoma, sobe zn pisarne, tri do štiri sobe za pomožno osebi", prostorno kuhinjo, shrambo, sobo za kuharico, jedilnico, čitalnico, skladišče, pralnico, klet, garažo, kopalnico, vodo, razsvetljavo in os‘taie potrebne prostore.
Zemljišče za gradnjo sanatorijev naj se zahteva brezplačno; kolikor pa se to ne doseže, naj se prostor odkupi.
2. Sanatorij ima: svojega lastnega zdravnika - specialista za bolezni na pljučih, ki je obenem tudi upravnik sanatorija; ekonoma, ki vodi vse posle za oskrbo v denarnem in materialnem pogledu ter upravlja obenem z upravnikom blagajno in inventar; potrebno število, bolničarjev in pomožnega osebja.
Upravnik sanatorija in ekonom sta za svoje delo oa-govorna po obstoječih zakonih.
Številčno stanje bolničarjev in pomo*""«': s>-'>j>< 1 >-loča komandant orožništva na predlog upravnega odbora.
Vse osebje postavlja komandant orožništva na predlog upravnega odbora in na podstavi natečaja, ki se mora razpisati v »Službenih novinah« in enem izmed važnejših dnevnikov.
3. Upravnik in ekonom imata brezplačno stanovanje in postrežbo, plačo pa po pogodbi. Ostalo osebje dobiva stanovanje in hrano v naravi, plačo pa po pogodbi z upravnim odborom.
Upravnik in ekonom lahko dobivata, če,želita, hrano v naravi po ceni, ki jo določi upravni odbor, upoštevaje nabavno ceno in režijske stroške.
4. Za zdravljenje bolnikov se mora urediti v sanatoriju lastna lekarna, potem ko se izposluje po zakonu o lekarnah pristojno dovoljenje; v primeru potrebe in po možnosti fonda so lahko uredijo tudi zobno postaje.
. 5. Za prevoz bolnikov in drugih potrebščin mora imeti sanatorij lasten avtomobil ali voz, prikladen za uporabo.
6. Vsi stroški, združeni z gradnjo in ureditvijo sana-, torija in vrta, plačami vsega osebja, prehrano pomožnega osebja, nabavami zdravil, aparatov, instrumentov in drugih zdravniških potrebščin, nabavami in vzdrževanjem pohištva, posteljnih stvari, kuhinjske posode, potrebščin za jedilnico, čitalnico in pralnico, nabavami in popravili automobilov ali voz, nabavami pogonskega materiala, razsvetljavo, vodo, snaženjem kanala in vsemi ostalimi potrebščinami za vzdrževanje reda in snage, kakor tudi vse potrebščine sanatorija obremenjajo podporni fond.
Za vse te potrebščine podaja upravnik sanatorija predloge in oddaja svoje mnenje neposredno pododboru; ta pa jih odpošlje s svojim mnenjem upravnemu odboru, ki jih predlaga v rešitev komandantu orožništva.
7. 0 tem, kakšna naj bo prehrana pri bolnikih in kakšna pri ostalem osebju, podaja upravnik sanatorija predlog svojemu pododboru, ki ga odpošlje s svojim mnenjem upravnemu odboru, ta pa s svojim mnenjem komandantu orožništva, ki odloči.
Predmete za prehrano bolnikov in ostalega osebja je. treba nabavljati dobaviteljskim potem za trimesečno po-Vebo, kakor n. pr.: meso, kruh, mleko, začimbe, prikuhe in ostalo.
Za izvedbo nabave trimesečnih potrebščin, predmetov za prehrano, sklepa upravnik sanatorija pogodbe in poziva prizadete osebe, naj se udeležijo nabave. Izide pogodb odpošilja upravnik sanatorija s svojim mnenjem neposredno upravnemu odboru, ki jih pregleda in izreče o tem svoje mnenje komandantu orožništva, ki odloči.
Kolikor je z ozirom na krajevne razmere nemogoče, sklepati pogodbe na gornji način, sklepa upravnik pogodbe za dobavo s poedinimi prodajalci in trgovci ali pro-izvodniki dotičnah predmetov s pogojem, da se zajamči predpisana kakovost predmetov za hrano in da se, če^treba, pogodba z dotičnim dobaviteljem razdere, če ne bi dobavljal predmetov predpisane vrste. Izplačilo za dobavljene predmete opravlja upravnik ali ekonom sanatorija iz vsot, danih za to na razpolago O uspehu takih nabav mora upravnik sanatorija takoj obvestiti upravni odbor z označbo, od katere osebe — podjetja, katere predmete, po kakšni ceni in v kakšni količini je nabavil na gornji način.
Ce se ne morejo najti primerni dobavitelji za vse predmete za hrano, ima upravnik sanatorija pravico, odrediti ekonomu, da izvede nabavo dotičnlh predmetov komisijskim potem, kjer je to najugodneje, s pogojem, da se zagotovi bolnim orožnikom ob vsakem času dobra in krepka hrana. V takem primeru obvešča upravnik vsakih petnajst dni po svojem pododboru upravni odbor pri komandi orožništva z označbo, katere predmete in po kakšni ceni je nabavil na ta način v preteklih petnajstih dneh.
Pogoje za dobave poedinih predmetov za hrano prejme upravnik sanatorija od upravnega odbora.
Upravnik sanatorija poskrbi z ekonomom, da se nabavljeni predmeti za hrano dobro shranijo in hranijo do uporabe, da se prepreči škoda zbog pokvarjenja.
V dokaz, kaj se je kakega dne uporabilo za prehrano in kaj se je dajalo bolnim orožnikom vsak dan za hrano, in v dokaz, kateri predmeti za hrano so bili nabavljeni, kdaj in od koga, mora voditi ekonom god nadzorstvom
upravnika vse predpisane knjige, ki se vodijo o tem v vojaških bolnicah.
Te knjige dobi upravnik sanatorija od upravnega odbora.
Te knjige veljajo samo za dotično koledarsko leto, po katerega preteku se do 15. januarja naslednjega leta uredijo in odpošljejo po pododboru z vsemi listinami vred v odobritev upravnemu odboru, odnosno komandantu orožništva.
Pododbor mora te knjige in listine pregledati in jih odposlati do konca januarja s svojim mnenjem na vpogled upravnemu odboru.
Upravni odbor pregleda natančno vse knjige in listine, ugotovi njih pravilnost in jih odpošlje s svojim predlogom in mnenjem v rešitev in odobritev komandantu orožništva, nakar se izvrši likvidacija teh knjig za preteklo leto.
Za vse nepravilnosti, zlorabe in temu podobno v sanatoriju in za nabavo vseh potrebščin, kakor tudi za nabavo hrane in prehrane bolnikov in ostalega osebja ter za nepravilnosti v knjigah sta odgovorna solidarno in materialno poleg ostalih oseb v prvi vrsti ekonom in upravnik sanatorija in jamčita za to s svojo imovino.
8 Naziv sanatorija je »Žandarmerijski sanatorij« z dostavkom imena kraja, v katerem je sanatorij.
9. Ko se sanatorij zgradi in prične poslovati, izda komandant orožništva na predlog upravnega odbora predpis hišnega reda in zdravljenja za orožniški sanatorij za bolne na pljučih v skladu z določbami teh pravil in določi v ujem podrobno vse ostale potrebe.
Člen 17.
Dovolitev podpore
Nepovračljiva podpora v zmislu člena 1. c) se podeljuje aktivnim orožnikom in njih družinam v teh-le primerih:
1. Ob težki nenamerni telesni poškodbi ali nezgodi.
2. Ob večji materialni škodi zbog požara, povodnji itd., brez krivde dotičnih.
3. Ob težkem obolenju v opravljanju službe ali drugače, če je obolenje nastopilo brez krivde dotičnega in ima za posledico večje izdatke.
4 Ob težkem usodnem udarcu, ki zadene koga izmed članov rodbine, za katere prejema rodbinsko doklado, če so posledice zelo težke in neznosne.
Navadna obolenja in ostali dogodki v rodbini oženjenih članov kot: porod, smrt itd., s katerimi mora vsakdo vselej računati, se ne morejo smatrati kot razlog za prejemanje podpore, ker je dolžnost vsakega hranitelja rodbine, da take stroške sam predvidi in trpi.
5. Sirotam in siromašnim vdovam z nepreskrbljenimi otroki v službi padlih in umrlih ter siromašnim rodbinam v umobolnico spravljenih orožnikov, ki žive v bedi, kakor tudi onih, ki so izvršili samomor, če ni rodbina za to odgovorna.
Če je dotični član fonda že prej prejel podporo, ni 9 tem izključena pravica rodbine do podpore.
6. Ob odpustu iz službe radi nesposobnosti, nastale zbog bolezni, če nima dotičnik pravice do pokojnine *Ji odpravnine.
Člen 18.
Prošnja za podporo se vlaga pri neposredno nadrejenem starešini pismeno, z vsemi dokazili o nezgoda. Tea
prošilji se priložijo morebitne listine, ki o tem obstoje. Če listin sploh ni, tedaj je treba popisati primer resnično in tako, kakor Se je dogodil. — Neposredno nadrejeni starešina odpošlje prošnjo rednim poteiii pristojnemu pododboru.
Nadrejeni starešine morajo izreči o prošnji svoje mnenje.
Neposredno nadrejeni starešina potrdi: ali ustrezajo navedbe prosilčeve zares resnici; kakšno je gmotno stanje prosilca (ali ima premoženje); ali prejema kakšno podporo od drugod, ali ima prihranke; koliki in kakšni šo ti prihranki in ali ima dolgove in koliko.
Na podstavi tega izrečejo ostali starešine, upoštevaje zasluge in vse ostale razmere prosilčeve, tako one, ki gOvore za podelitev podpore, kakor one, ki govore proti podelitvi podpore, svoje obrazloženo mnenje.
Člen 19.
Izplačilo vseh vsot, predlaganih od upravnega odbora m odobrenih Od komandanta orožništva, se vrši na podstavi podpisane in monetrrane, od dveh prič overovljene pobotnice. Denar se pošlje dotični osebi po pošti, če je pošta v kraju stalnega bivanja, drugače pa po komandirju čete.
Prejemnik mora o prejemu denarja obvestiti s priporočenim pismom upravni odbor komande orožništva v Beogradu.
Člen 20.
Prošnja, ki je ni mogoče iz kateregakoli razloga ugodno rešiti, se vrne prosilcu z rešitvijo upravnega odbora Po njegovih starešinah.
Pritožbe zoper rešitev komandanta žandarmerije ni.
Člen 21.
Dolžnost vseh častnikov in uradnikov pri orožništvu ter vseh orožnikov je, da to pridobitev podpirajo in jo varujejo neupravičenega izkoriščanja tega fonda in da ob-vestijo o vsakem primeru neupravičenega izkoriščanja tega fonda, za katerega zvedo, pristojni pododbor in morebiti tudi upravni odbor, bodisi ustno, bodisi pismeno ter podpirajo upravni odbor pri delu za napredovanje in razširjenje tega fonda.
Člen 22.
Vsaka prošnja, o kateri se dokaže, da je neupravičena in podana na podstavi lažnivih podatkov in da ima samo namen, izvleči dobiček ter s tem oškodovati dobri in človekoljubni namen tega fonda, ima za posledico odgovornost.
Za vsa nepravilna dejanja, izjave in mnenja, radi katerih bi nastopile škodljive posledice za koristi orožniškega podpornega fondh, so odgovorni moralno in materialno v prvi vrsti provzročitelji škode, potem pa starešine, označeni v Členu 18. teh pravil.
Člen 23.
Obče določbe.
Vse nabave potrebščin za upravljanje tega fonda, kot B; pr.: knjig, zapisnikov, pisarniškega materiala, štampiljk itd., plače služiteljev, potni stroški za nadzorstvo itd. °bremenjajo fond.
Potni stroški koritrolnih nadzorstvenih in 3'užbenih oseb še izplačujejo povsem po zakonu o povračilu potnih in selitvenih stroškov častnikom in vojnim uradnikom.
Člen 24.
Izpremembo teh pravil dovoljuje, če podajo člani fonda utemeljene in obrazložene predloge ali če se izkaže potreba, minister za notranje posle na predlo" komandanta orožništva.
Člen 25.
Če je vojna, se morajo vse o e na m e, materialne in druge pomožne knjige skleniti in izročiti z vsemi listinami in gotovino vred v hrambo komandi orožništva.
Člen 26.
Če postane nadaljnji obstanek m delovanje podpornega fon la iz posebnih nepričakovanih razlogov .emo-goče, poda komandant orožništva predlog, naj fond prestane po predhodnem zaslišanju posebnega odbora, kako in na kakšen način naj se najprimerneje uporabi vsa premična in nepremična imovina lega fonda. O predlogu odloča minister u notranje posle.
Odbor sestavljajo: vsi člani upravnega odbora in po trije Člani polkovnih pododbore^, ki jih izberejo pododbori sami tako, da odpošljejo v odbor po enega Častnika in po dva podčastnika. Odboru predseduje komandant orožništva.
Člen 27.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem r*o se razglasiio v »Službenih novinah .
V Beogradu, dne 28. aprila 1931.
111.	št. 5680.
Predsednik ministrskega sveta, častni adjutant Nj Vel krnila, minister za notranje posle, armijski general P. Zivkovič s. r.
167.
Pravilnik
o kolavdiranju in superkolavdiranju stavbnih del ministrstva za gradbe.*
Člen 1.
Vsako stavbno delo, izvršeno od podjetnika, dobavlte-lja ali upravitelja režijskih del na novih ali obstoječih objektih — namenjenih javni uporabi — se prevzema * nomočjo komisije, ki se imenuje kolavdaeijska komisija.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	aprila 1931., št. 78/XXl V./172.
Kolavdaeijsko komisijo odreja ono oblastvo, ki je dovolilo izvršitev dela ali nabave.
Člen 3.
V kolavdaeijsko komisijo se odrejajo praviloma trije člani:
1. en inženjer-strokovnjak za delo, ki se kolavdira, kot delegat oblastva, ki odreja komisijo;
2. en inženjer kot delegat stavbne ustanove, na katere ozemlju leži objekt; in
3. en ali več predstavnikov urada, ustanove ali interesentov, ki se jim po izvršeni kolavdaciji izroči objekt v nadaljnje vzdrževanje in upravljanje. Če je teh predstavnikov več, razpolagajo vendar samo z enim odločujočim glasom v lcolavdacijski komisiji.
Člen 4.
Ministrstvo za gradbe sme — na predlog pristojnega oblastva ali iz lastne pobude glede na važnost objektov ali kočljivost izvršenih del — razširiti kolavdaeijsko komisijo.
Člen 5.
Prav tako sme odrediti pri delih in nabavah s po-troškom do 100.000 dinarjev pristojno oblastvo šemo dva člana v kolavdaeijsko komisijo, katerih eden mora biti delegat državnega oblastva — inženjer-strokovnjak, drugi
— predstavnik ustanove ali osebe, ki se jima po izvršeni kolavdaeiji izroči objekt v nadaljnje vzdrževanje in oskrbovanje.
Sporazumno s temi ustanovami ali osebami sme pristojno oblastvo izjemoma pooblastiti za opravo kolavda-cije celo samo eno osebo, ki pa mora biti strokovnjak, a to samo, če vrednost izvršenega dela ni večja od 50.000 dinarjev in če to obseg in značaj dela dopuščata.
Vendar nadzorni organ ne sme v nobenem primeru biti tudi član kolavdaeijske komisije za dotično delo.
Člen 6.
Vsa vprašanja svoje pristojnosti rešuje Kolavdacij-ska komisija z navadno večino glasov.
Če sta v kolavdacijski komisiji samo dva člana, mora biti sklep soglasen.
Delegat oblastva, ki je odredila kolavdaeijsko komisijo, določa dan, ko se naj sestane komisija.
Člen 7.
Člani kolavdaeijske komisije — državni uslužbenci
— imajo pravico do povračila potnih in prevoznih stroškov v zakonski višini. O tem, kdo naj trpi stroške, odloča v vsakem konkretnem primeru oblastvo, ko odredi kolavdaeijsko komisijo, predvsem glede na to, ob čigavem strošku se objekt gradi.
Ustanove in osebe iz odstavka 3. člena 3. tega pravilnika plačajo svojim predstavnikom v kolavdacijski komisiji njih potne in prevozne stroške po svojih pravilih, odnosno po pogodbi.
Člen 8.
Podjetnik, odnosno dobavitelj, vloži, ko popolnoma dovrši njemu poverjeno delo, predpisano taksirano proš-
njo za sestavitev kolavdaeijske komisije, nadzornemu in-ženjerju, ki jo predloži obenem s svojim mnenjem pristojnemu oblastvu.
Upravitelj režijskih del zaprosi, ko popolnoma dovrši svoje delo, ali če nastopi primer iz člena 18. pravilnika o izvrševanju režijskih del, takoj, najkesneje pa v 10 dneh, s pismeno vlogo po pristojnem oblastvu za kolavdaeijsko komisijo.
Oblastvo, ki je prejelo vlogo za sestavitev kolavda-cijske komisije, pridrži izvirnike za spise, da more ko-lavdacijska komisija ugotoviti dan dovršitve dela; kopijo s predlogom, naj se odredi kolavdaeijska komisija, pa predloži pristojnemu višjemu oblastvu.
Člen 9.
Vloga s prošnjo za kolavdaeijsko komisijo mora obsegati: naziv posla; rešitev, s katero je bilo delo odrejeno; za katero vsoto; ime in priimek podjetnika, odnosno dobavitelja ali upravitelja režijskega dela; ime in priimek nadzornega inženjerja; ali se je opravilo več del, za katero vsoto, in ali so odobrena; datum dovršitve dela, ali je posel dovršen ob pravem času, a če ni dovršen, kolikšna je zamuda, in ali je pravočasno zaprošeno za podaljšanje roka. Te podatke daje nadzorni inženjer, odnosno upravitelj režijskih del, in odgovarja za njih resničnost in točnost.
Člen 10.
Nadzorni inženjer, odnosno upravitelj režijskih del, mora, še preden se sestane kolavdaeijska komisija, skleniti in podpisati vse knjige, ki jih jo vodil med delom, in jih izročiti z vsem predmetom kolavdacijski komisiji na dan njenega sestanka.
Čleu 11.
Če hoče podjetnik ali dobavitelj kaj reklamirati pri kolavdacijski komisiji, ji mora izročiti pred pričetkom poslovanja predpisno taksirano pismeno prošnjo, v kateri obrazloži vse svoje reklamacije.
Čleu 12.
Kolavdaeijska komisija pregleda vpričo nadzornega inženjerja in podjetnika, odnosno dobavitelja ali upravitelja režijskega dela, izvedbo, odnosno nabavo, primerjajoč vrste, mere, količine in kakovost izvršenih del na objektu s tehničnimi, računskimi in ostalimi pogodbenimi dokumenti; svoje opazke, pripombe in mnenje s predlogom izroči obenem s kolavdacijskim zapisnikom oblastvu, ki jo je odredila.
Člen 13.
V kolavdacijskem zapisniku je treba navesti:
Rešitev, s katero je bila kolavdaeijska komisija odrejena, in imenovanje dela (popis); datum sestanka komisije in vpričo koga izmed zainteresiranih oseb se jo izvršil pregled zgradbe ali nabave; rešitev, s katero je bilo delo odrejeno; za katero vsoto; kdo plača gradbo in odkod, datum pričetka in doyršitev dela; rok, določen za dovršitev dela in konstatacija, ali je delo dovršeno ob pravem času. Če delo ni bilo dovršeno v določenem roku in je kolavdaeijska komisija mnenja, da zoper upravitelja dela ali podjetnika, odnosno dobavite-
lja ni treba uporabiti določene kazni, mora kolavdacij-ska komisija podpreti svoje mnenje z razlogi.
Nato se vpišejo po kronološki vrsti vse odobrene rešitve o izpremembali projekta med delom in o delili, ki jih je bilo izvršenih več ali manj. Potem vpiše komisija: vse opazbe, pripombe, ki jih je ugotovila ob pregledu; odda svojo sodbo, mnenje in predlog o vseh vprašanjih, spornih med nadzornim inženjerjem in podjetnikom, odnosno dobaviteljem ali upraviteljem režijskega dela in prizadetimi osebami, preizkusi resničnost dokumentov (situacije, plačilne seznamke, račune, priznanice itd.), preračuni poedina dela, če so bila sporna po količini, kakovosti ali ceni.
Na koncu zapisnika odda kolavdacijska komisija svoje mnenje, ali je gradba ali nabava izvršena dobro, solidno in racionalno, in obrazloži svoj glavni sklep, ali se delo ali nabava prevzemi ali se ne prevzemi.
Ta sklep se more glasiti tako, da:
1. naj se prevzame delo brezpogojno tako, kakršno je na dan kolavdacije;
2. paj se prevzame delo s pogojem, da izvrši podjetnik ali dobavitelj naknadno manjša popravile ali popolnitve dela, sorazmerno neznatne vrednosti; ali
S.	naj se delo ne prevzame radi večjih nedostatkov.
Če bi se onemogočila s tem, da se dedo prevzame, izvršitev potrebnih popravil ali dopolnitev, stanje objekta pa ne dovoljuje, da se delo prevzame brezpogojno, thura kolavdacijska komisija odkloniti prevzem objekta. To se nanaša predvsem na kplavdacijo nabav iz inozemstva.
V primeru brezpogojnega ali pogojnega prevzema (1. 1. in 2.) predlaga kolavdacijska komisija razrešitev podjetnika, odnosno dobavitelja ali upravitelja režijskega dela — v celoti ali deloma — od nadaljnje obveznosti, upravitelja dela tudi od vsote, ki jo je potrošil za gradnjo objekta.
Nato ugotovi komisija, primerjajoč plačilne dokumente, koliko se je izplačalo za izvršena dela in koliko je treba še izplačati, in naposled ugotovi datum, od katerega pričenja teči rok za jamčenje, če je dogovorjen.
Kolavdacijski zapisnik podpišejo: na desni strani vsi komisijski člani, na levi strani pa nadzorni inženjer in Podjetnik, odnosno dobavitelj ali samo upravitelj režijskih del.
Če se član komisije ali nadzorni inženjer ne strinja 8 Roedinimi točkami zapisnika, podpiše vendarle zapisnik z opazko pod podpisom »s posebnim mnenjem«; potem vpiše pod vsemi podpisi na sredi zapisnika svoje posebno mnenje in obrazloži, v čem se ne strinja in kaj predlaga. To posebno mnenje tudi podpiše.
Če podjetnik, odnosno dobavitelj ali upravitelj režijskega dela zapisnika ali poedinih njegovih točk ne sprejme, mora vendar podpisati zapisnik s pridržkom, da vloži posebno reklamacijo, ki jo sme izročiti najstarejšemu komisijskemu Članu ali pa poslati stavbenemu ob-lastvu, ki je odredilo komisijo.
Zapisniku je treba priložiti:
1.	Končni obračun. Ta obsega: naziv objekta, Pristojno dovolitev za njegovo izvršitev, za čigav račun se objekt gradi in odkod se plača prvotno dovoljena vsota za gradnjo objekta; popuščeni odstotek; pristojno odobritev več, odnosno manj opravljenih del, ki so se pojavila med delom; račun o več, odnosno manj opravljenih delih, ki jih je komisija našla in ugotovila in za katerih izvršitev ni bilo pristojne rešitve. Za ta poslednja dela mora komisija oddati mnenje o potrebnosti njih
izvršitve in predlog, ali se morejo prevzeti. Na koncu se vpiše dejanska razlika med vsemi presežki in vsemi manjki in se prišteje, odnosno odšteje od prvotne vsote, ki je dovoljena za izvršitev objekta, in končna vsota, ki se vpiše tudi s črkami, predstavlja dejanski izdatek za dotični objekt.
Če ugotovi kolavdacijska komisija, da so izvršena neka dela kot neobhodno potrebna po pismeni naredbi nadzornega iuženjerja, dasi ni predhodne dovolitve pristojnega oblastva, in da zanje niso odobrene cene po enotah, jih komisija preračuni in po svojem preudarku oceni ter vpiše začasno v končni obračun. Ta presežek se vpiše dokončno v sklepni obračun, ko ga usvoji oblu-stvo, ki odobruje kolavdacijski zapisnik.
Končni obračun se podpisuje na isti način kakor kolavdacijski zapisnik.
2.	R a č u n o več opravljenih delih, odnosno račun o manj opravljenih deli h, ki jih je našla in preračunala komisija. Le-ta obsega: količino del iio vrstah, odnosno partijah; ceno za enote po prvotnem proračunu ali po oceni kolavdacijske komisije.
Ta račun o več, odnosno račun o manj opravljenih delilf podpišejo: na desni strani komisijski člani, na levi strani nadzorni inženjer ali upravitelj režijskih del.
51. Vse tehnične in pogodbene dokumente, na katerih podstavi se je izvrševal objekt.'Te dokumente ove-ravljajo vsi člani kolavdacijske komisije.
4.	Zapisnik o predaji in prevzemu novozgrajenega objekta v upravljanje. Ta zapisnik se sestavlja — če spozna kolavdacijska komisija, da je izvršen objekt dobro, solidno, po vseh tehničnih in pogodbenih dokumentih in da se more sprejeli — v treh enakih primerkih, od katerih se eden priloži kolavdacijskemu zapisniku, drugi se izroči upravitelju objekta, tretji pa se hrani v arhivu stavbno ustanove, na katere ozemlju je objekt zgrajen. Zapisnik podpišejo: na desni strani vsi člani kolavdacijske komisije, na levi strani oseba, kateri jo objekt izročen v upravljanje.
Če je gradba izvršena v režiji, je treba še priložiti:
o.	Kopijo vseh izpiskov z ustreznimi računi in ostalimi izplačilnimi dokumenti, po katerih so se vršila izplačila za orodje, material in delo na objektu, ki se ko-lavdira. Te kopije seznamov overovijo vsi člani kolavdacijske komisije.
6. Poročilo s seznamkom preostalega uporabnega orodja, ki se je nabavilo iz kredita za gradnjo objekta in bilo izročeno stavbni ustanovi v uporabo.
7. Poročilo s seznamkom preostalega uporabnega stavbnega materiala, ki se je nabavil iz kredita za gradnjo objekta in izročil kot preostal stavbni ustanovi v uporabo.
8. Poročilo s seznamkom orodja*, ki je postalo neuporabno, in s predlogom kolavdacijske komisije o odpisu in postopanju z njim.
9. Poročilo s seznamkom stavbnega materiala, ki je postal neuporaben, in s predlogom kolavdacijske komisije o odpisu in postopanju z njim.
Poročilom pod 6., 7., 8. in 9., ki jih podpišejo na desni strani vsi člani kolavdacijske komisije, na levi strani pa upravitelj del, je treba priložiti reverze odgovornega uslužbenca stavbne ustanove, ki prejema orodje in material v upravljanje.
* V izvirniku očividno pomotno: ^stavbnega materiala«. Op. ur,
Oblastvo, ki je odredilo kolavdacijsko komisijo, oa-redi po prejemu kolavdacijskega elaborata njegovo revizijo.
Z revizijo kolavdacijskega elaborata se morajo odpraviti iz njega ne samo računski pogreški, ampak tudi vse eventualne nepravilnosti, ki so nastale zbog napačne razlage in uporabe določb v pogodbenih dokumentih po kolavdacijski komisiji.
Če se ugotovi z revizijo, da delo kolavdacijske komisije zbog večjih pogreškov ali drugih nedostatkov ne more služiti v to, da se izda odločba, razveljavi oblastvo delo te kolavdacijske komisije in odredi novo kolavdacijo.
Če pa ugotovi revizija, da je delo kolavdacijske komisije popolno in zadostno, izda pristojno oblastvo po njem svojo odločbo.
Skladno s členom 13. tega pravilnika se more glasiti to odločba:
1. da se delo brezpogojno prevzame;
2. da se delo prevzame s pogojem, da se naknadno izvrše v določenem roku izvestna manjša popravila po podjetniku ali dobavitelju; ali
3. da se delo ne prevzame.	.
Če oblastvo odloči, da se delo prevzame (t. 1 in 2.),
vrne vso stvar pristojni stavbni ustanovi, ki napravi in overovi kopije kolavdacijskega zapisnika in končnega obračuna za svoj arhiv in izroči izvirni kolavdacijski zapisnik s končnim obračunom in rešitvijo o odobritvi dela kolavdacijske komisije vred pristojni finančni ustanovi, kjer je bil kredit otvorjen, da se kredit likvidira.
Če pa odloči oblastvo, da se delo ne prevzame, se odkaže stvar pristojni stavbni ustanovi z nalogom podjetniku, dobavitelju ali upravitelju del, da odpravi ne-dostatke, ugotovljene po kolavdacijski komisiji, odnosno da vnovič opravi zavrnjeno nabavo.
Člen 15.
Rešitev, da se odpiše (izknjiži) orodje ln stavbni material, ki je postal neuporaben, in kako je z njima postopati, izda pristojno oblastvo.
Člen 16.
V primeru pogojnega prevzema dela ali nabave (t. 2. Čl. 14.) mora jih podjetnik ali dobavitelj, odnosno upravitelj dela spraviti v določenem roku v pravo sta uje pod nadzorstvom pristojnega oblastva.
če pa sklene kolavdacijska komisija, da se delo ali nabava zbog večjih nedostatkov ne more prevzeti in pristojno oblastvo ta sklep odobri (tč. 3. člena 14.), mora podjetnik, odnosno dobavitelj ali upravitelj dela odpraviti vse te nedostatke, odnosno ponovno opraviti zavrnjeno nabavo in zahtevati drugo kolavdacijsko komisijo.
Člen 17.
Če je določen s pogodbo ali s pogoji rok za jamčenje, prevzame izvršena dela definitivno superkolavdacij-ska komisija. To komisijo odredi oblastvo, ki je odredilo tudi kolavdacijsko komisijo.
Člen 18.
Superkolavdacijska komisija se odreja na isti način in z istim številom članov kakor kolavdacijska komisija (glej čl. 3. tega pravilnika^.
Če pripada delo javni ustanovi, stopi v superkolav-
dacijsko komisijo tudi njen odposlanec.
Člen 20.
Superkolavdacijska komisija rešuje vsa vprašanja svoje pristojnosti na način, določen za kolavdacijsko komisijo (čl. 6. tega pravilnika).
Dan sestanka komisije določa delegat državnega Oblastva v superkolavdacijski komisiji.
Člen 21.
Potni in prevozni stroški članov superkolavdacijske komisije se plačujejo kakor članom kolavdacijske komisije (glej čl. 7. tega pravilnika!
Člen 22.
Podjetnik ali dobavitelj vloži, ko mu poteče rok jamčenja za izvršeno delo, predpisno taksirano prošnjo za superkolavdacijsko komisijo pristojni ustanovi, na katere ozemlju objekt leži.
Ta ustanova odpošlje — ko preizkusi podjetnikove navedbe in se uveri iz odobrenega zapisnika kolavdacijske komisije, da ni ovire za odreditev superkolavdacijske komisije — podjetnikovo prošnjo obenem z overovljenim prepisom odobrenega zapisnika kolavdacijske komisije in občimi pogoji vred z mnenjem, naj se odredi superkolavdacijska komisija.
Člen 23.
Če je določen rok jamčenja za dela, Izvršena v režiji, poda stavbna ustanova, na katere ozemlju so se izvršila dela, vlogo v tem roku, priloživši odobreni zapisnik kolavdacijske komisije in obče pogoje obenem z mnenjem, naj se odredi superkolavdacijska komisija.
Člen 24.
Superkolavdacijska komisija pregleda vpričo nadzornega inženjerja in podjetnika, odnosno dobavitelja ali upravitelja režijskega dela izvršeni objekt in sporoči s superkolavdacijskim zapisnikom svoje opazke, pripombe in mnenje obenem s predlogom onemu oblastvu, ki jo je odredilo.
Člen 25.
V superkolavdacijskem zapisniku je treba navesti:
Rešitev, s katero je bila superkolavdacijska komisija odrejena in za katero delo (popis dela); dan sestanka komisije; vpričo koga izmed zainteresiranih se je izvršil pregled zgradbe ali nabave; datum in številko odobrene rešitve zapisnika kolavdacijske komisije; ugotovitev roka za jamčenje, in ali je ta rok potekel, ali so vpisane v zapisnik o kolavdaciji pripombe in ali je podjetnik, odnosno dobavitelj ali upravitelj režijskih del postopal po njih.
Na koncu zapisnika odda superkolavdacijska komi* sija mnenje, ali se je zgradba ali nabava v jamčevalnem roku dobro vzdržala, in obrazloži svoj glavni sklep o povrnitvi ali nadaljnjem pridržanju položene kavcije, odnosno o razrešitvi upravitelja režijskega dela ed nadaljnje odgovornosti za izvršena dela.
Ta sklep sc more glasiti tako, da:
1.	naj se kavcija vrne, odnosno naj se upravitelj režijskega dela razreši vsake nadaljnje odgovornosti;
‘2. naj se kavcija še nadalje pridrži kot jamčevina za izvršitev popravil na zgradbi ali nabavi, odnosno naj se upravitelj režijskega dela še ne razreši odgovornosti.
Superkolavdacijski zapisnik podpišejo:
Na desni strani vsi komisijski člani, na levi strani pa nadzorni inženjer in podjetnik, odnosno dobavitelj ali upravitelj režijskega dela, odnosno njegov namestnik.
Ce se član komisije ali nadzorni inženjer ne strinja s poedinimi točkami zapisnika, vendar podpiše zapisnik s pripombo pod podpisom »s posebnim mnenjem«, in vpiše potem pod vsemi podpisi na sredi zapisnika svoje posebno mnenje in obrazloži, v čem se ne strinja in kaj predlaga. To posebno mnenje tudi podpiše.
Clen ‘26.
uoiastvo, ki je odredilo superkolavdacijsko komisijo, postopa po prejemu superkolavdacijskega elaborata o njem smiselno po členu 14. tega pravilnika.
Clen 27.
Ce napravi superkolavdacijska komisija izvestne pripombe k poedinim izvršenim delom (tč. 2. člena ‘25.) in Pristojno oblastvo spozna, da so primerne in upravičene, niora podjetnik, odnosno dobavitelj ali upravitelj režijskega dela po njih postopati v določenem roku pod nadzorstvom oblastva ali ustanove, ki upravlja objekt ali nabavo.
Ce pa sklene superkolavdacijska komisija, da kavcije ni treba vrniti, odnosno da se upravitelj režijskega dela še ne razreši odgovornosti (t. 3. člena 25.), in pristojno oblastvo ta sklep odobri, se mora po izvršitvi potrebnih del na objektu ali nabavi po redni poti zahtevati in opraviti druga superkolavdacija.
Ce odkloni podjetnik ali dobavitelj, odnosno upravitelj režijskih del izvršitev del po pripombah superkolav-dacijske komisije ali jih ne izvrši v določenem roku, se izvrše na račun kavcije, odnosno ob stroških upravitelja ‘tel, in sicer po drugem podjetniku ali v režiji oblastva ali ustanove, ki upravlja objekt ali nabavo.
Clen 28.
Ta pravilnik velja od dne, ko ga odobri minister za Rradbe, in od tedaj prestanejo veljati stari pravilnik pod št. 2701/26, kakor tudi vsi pravilniki, navodila in razpisi v področju ministrstva za gradbe, ki mu nasprotujejo.
Odobrujem, da se postopa v bodoče v vsem po tem pravilniku.
V Beogradu, dne 31. marca 1931.
M. G. br. 12.300.
Minister za gradbe: Dr. Kumanudi s. r.
Na podstavi člena 1. zakona o izprememhah in dopolnitvah zakona o občinah z dne 12. februarja 1929. predpisujem
uredbo
o i/.premembi naziva upravne občine Murski vrh - Zasadi.*
Clen 1.
Dosedanji naziv upravne občine Murski vrh - Zasadi v ljutomerskem srezu, Dravski banovini, se izpreminja v Murščak.
Clen 2.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dnee ‘25. marca 1931.
IV.	Št. 390.
Predsednik ministrskega sveta, častni adjutant Ni. Vel. kralja, minister ia notranje posle, armijski general:
Peter Živkovid s. r.
— ■ ■" .
169.
Dajanje v promet jubilejnih znamk, kot spomin na desetletnico osvoboje-nja in ujed in jen j a.**
G. minister za promet je dovolil z rešitvijo z dne '.’1. februarja 1931., št. 73.847, da se dajo z dnem 1. aprila 1931. v promet jubilejne znamke v spomin na desetletnico osvobojeuja in ujedinjenja našega naroda in da veljajo do 30. septembra 1931.
Te znamke so izdelane z nominalno ceno 50 par, i dinarja in 3 dinarjev, prodajajo pa se: znamka 50 »ur po dinarju, znamka 1 dinarja po ‘2 dinarja in znan: -a 3 dinarjev po 4 dinarje.
Presežek nad nominalno vrednostjo je namerjen Udruženju rezervnih oficira i ratnika za ureditev vojaškega grobišča pri Parizu v Franciji.
O tem se obveščajo zainteresovani radi znanja in ravnanja.
Iz ministrstva za promet, dne ‘23. februaria 1931.. št. 73.847.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1931., št. 73/XXlI/15‘2.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	marca 1931., št. 51.
Pobiranje takse za ugovore po zakonu o tapijah.*
Na vprašanje, ali je treba pobirati takso za ugovore, ki se vlagajo po zakonu o tapijah, je izdal oddelek za davke na 'podstavi člena 43. zakona o taksah pod št. 450/931 naslednje pojasnilo:
»Za ugovore pri opštinskih sudih se ne pobira taksa v korist državne blagajne po zakonu o taksah, marveč v korist občinske blagajne, kolikor jo morajo plačati občine po svoji tarifi. Za proteste pri sodiščih se mora Upoštevati taksa iz t. št. 175. taks. tar.«
To se priobčuje prizadetim v vednost.
Iz ministrstva za finance, oddelek za davke; v Beogradu, dne 21. februarja 1931., št. 8511.
171.
Rešitev o prepovedi uvoza za blago ruskega izvora.**
Na podstavi člena 13. predloga zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance naslednjo rešitev z dne 7. marca 1931., št. 811, s katero je soglasen tudi predsednik ministrskega sveta:
1. Prepoveduje se uvoz v kraljevino Jugoslavijo za naslednje blago ruskega izvora: lepi (kleji) za mizarje, pleskarje, črevljarje itd. iz točke 3. številke 225, natrijev karbonat sirov, pa tudi žgan (kalciniran) — amonijakova soda — iz točke 1. a) št. 212 in natrijev ter kalijev hidrat (kavstična soda) iz točke 4. št. 212 predloga zakona o obči carinski tarifi.
2. Ta rešitev stopa v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za carine; v Beogradu, dne 9. marca 1931., št. 8584.
172.
Nova emisija železniških tovornih listov.***
Na podstavi člena 47. zakona o taksah in predloga uprave državnih monopolov z dne 12. februarja 1931., Pr. br. 5724, je odločil minister za finance pod št. 11.530 današnjega dne:
* »Službene novine kraljevine Jjugoetovijec z dne
3.	marca 1931., št 48.
** »Službene novine kralfovine Jugoslavije?. z dne i
14.	marca 193L, št. 55.	i
*** »Službene novmc kraljevine Jjjgoetovijec i doc I
25.	februarja 1931., št. 43,	I
Da se da s 1. marcem 1931. v obtok nova emisija železniških tovornih listov: sporovoznih in brzovoznih za notranji promet ter sporovoznih in brzovoznih za mednarodni promet, da pa ostane sedanja emisija tovornih listov še nadalje v obtoku, dokler ne poide.
Opis teh nanovo izdelanih železniških tovornih listov je naslednji:
Tovorni listi za sporovozno in brzovozno blago v notranjem prometu in za sporovozno in brzovozno blago v mednarodnem prometu (inozemski) so povsem takšni, kakršni so dosedanji, ki so tudi še danes v obtoku, razen da imajo vtisnjeno taksno znamko za 5 dinarjev poslednje izdaje, t. j. izdaje z dne 10. marca 1930.
Lik te znamke je isti po velikosti in podobi kakor lik znamke pri poslednji — sedanji — petdinarski izdaji, le da je črne barve in nima barvnega somerja okrasa.
Po tem je lik znamke naslednji:
Ornamentika je sestavljena iz valovitih in ravnih črt in listastih okraskov. V šesterokotnem polju v sredini znamke je državni grb. V zgornjem delu znamke nad grbom je v pravokotnem polju napis »taksena marka« v cirilici. Pod grbom je v enakem polju napis »taksena marka« v latinici. Črke so bele in osenčene z vodoravnimi črtami. Spodaj na znamki je cena »Dinara 5 Dinara« v belih črkah. Ševilka »5« je bela in je v pravokotnem polju.
Barva lika je črna, kakor je črno tudi besedilo tovornega lista.
Iz oddelka za davke v ministrstvu za finance, dno
16.	februarja 1931., št. 11.530.
u/	173.
Zastarane obveznice vojne škode.*
Ker zastara po zakonu o povračilu vojne škode pravica do izplačila amortiziranih obveznic loterijske 21/»°/one državne rente za vojno škodo čez pet let, so izgubile vse obveznice te rente, ki so amortizirane v prvem in drugem amortizačnem žrebanju, opravljenem v januarju 1925. in 1926. leta, in niso doslej izplačane, vsako vrednost.
Te obveznice imajo serije: 62, 138, 159, 214, 408, 555, 1240, 1838, 2075, 2567, 2579, 2661, 2696, 2775, 3045, 3315, 3642, 3653, 4066, 3, 284, 404, 407, 633, 796, 816, 1654, 1753, 1858, 1868, 2295, 2408, 2635. 2676, 2882, 3180, 3215, 3301, 3486, 3538, 3685, 3761, 4143, 4212 in 4342.
Oddelek za državne dolgove in državni kredit opozarja na obveznice zgornjih serij, da jih ne bi nepoučeni kupovali ali na katerikoli osnovi sprejemali, ker se na to obveznice ne plačuje nič več.
Iz oddelka za državno dolgove in državni kredit v ministrstvu za finance; v Beogradu, dne 11. marca 1931.» št. 12.668-VI.
»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ik marca 1931., št. 58,
Banove uredbe.
174.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Popravek objave.
V 23. kosu »Službenega lista« z dne 1. aprila 1931. na strani 484. priobčena objava o pobiranju občinskih trošarin v občini Dolgoše se mora pravihio glasiti:
Občina Dolgoše, sre/, mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. N<\ 2455/2	v letu 1931. naslednje	občinske	trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—,
<:) od	10O	I	piva Din	25'—,
e)	od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din (>•—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
15.	maja 1931.
tl. No. 2455/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r
Objava.
Občina Globoko, srez brežiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 8112/2 v letu 1931. poleg že v »Službenem listu;: z dne 28. februarja
1931.,	kos 15, objavljenih trošarin še občinsko trošarino ka brezalkoholne pjjače, in sicer:
a) od steklenice mineralne vode Din !•—,
b) od 1 1 sodavice Din 1-—,
c) od steklenice vseh vrst pokalic Din 1*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
30. aprila 1931.
tt- No. 8112/2.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Gerovo, srez čabarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1573/3 v leto 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	200 —,
b)	od	100	I	vinskega	mošta Din	50'—,
c)	od	100	1	piva	Din	100-—,
č)	od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 14-—,
d) od 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 800-—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
5.	maja 1931.
No. 1573/3.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občine Rova, srez Kamnik, bo pobirala v smislu **w>ka kraljevske banske uprave II No. 711/2 es 1831. v 193L naslednje občinsko trošarine;
a) od 100 1 vina Din 50'— (kot v 1. 1930.),
b) od hi stopnje alkohola špirita, žgauja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. maja 1931.
II No. 711/2 ex 1931.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Rorovnica, srez Ljubljana, bo pobirala v smislu odloka kraljevske bauske uprave II No. 7193/1, v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega fnošta Din 100-—,
c) od 10O 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjak^ Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. maja 1931.
II No. 7193/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Novi Beznovci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 12.417/1 v letu 1931., naslednje občinske trošarine:
a) od 100 l vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. maja 1931.
II No. 12.417/1
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Otovci, sres murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6416/2 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 l vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
8.	maja 1931.
II.	No. 6416/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Prosenjakovci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 12.353/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina	Din	60'—,
b) od	100	I	vinskega	mošta	Din	30'—,
e)	od	100	1	piva	Din	50-—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
5.	maja 1931.
II.	No. 12.353/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr, Stare a, c.
Objava.
Občina Bled, srez Radovljica, bo pobirala na podlagi tuk. dovoljenja II. No. 12.375/2, v letu 1931. nastopne trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 35-—,
č) od hektoliterske stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—,
d) od litra finih vin, malage, pelinkovca in vermuta Din 10*—,
e) od steklenice šumečih vin Din 20-—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. maja 1931.
II.	No. 12.375/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Skale, srez Slovenjgradec, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4241/4 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	l	piva	Din	60'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 15’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
12.	maja 1931.
II.	No. 4241/4.
Po odredbi bana za načelnika upravnega oddelka; šef odseka:
Dr. Mencinger s. r.
Objava.
Občina Velenje, srez slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No, 103/1. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 125’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 125*—,
c) od 100 1 piva Din 80'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. maja 1931.
II No. 103/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Podsreda, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10.84G/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 504—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 50’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, flkerja, ruma in konjaka Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
11.	maja 1931.
II.	No. 10.846/2.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 57 z dne 13. marca 1931. (dodatek):
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. februarja 1931.: Postavljeni so: pri pošti v Beogradu 1: za p. t. uradnico 2. skupine II. kategorije Meglič Roža, p. t. uradnica iste skupine in kategorije pri p. t. uradu v Rimskih toplicah, na prošnjo; pri p. t. uradu v Velenju: za p. t. uradnico 2. skupine II. kategorije Sivka A n a, p. t. uradnica iste skupine in kategorije pri p. t. uradu v Breznem, na prošnjo; pri p. t. uradu v Ljubljani 1: za p. t. uradnika 2. skupine II. kategorije Ambrožič Miloš, p. t. uradnik iste skupine in kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 2, po službeni potrebi, in Mesojedec Marija, p. t. uradnica 2. skupine
II. kategorije pri p. t. uradu v Velenju, na prošnjo.
Številka 66 z dne 24. marca 1931:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. februarja 1931., štev. 23.546: Odlikovan je z redom sv. Save
III. vrste dr. Mastnak Lav, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. januarja 1931., štev. 5190: Imenovan je za kanonika stolnega kapitlja v Mariboru v 5. skupini I. kategorije z osnovno plačo 7. stopnje Umek Mihael, sekretar škofijskega ordinariata v Mariboru v 8. skupini I. kategorije z osnovno plačo 7. stopnje.
Ukaz Njegovega Veiičnstva kralja z dne 25. februarja 193L: Upokojena sta s pokojnino, ki jima pripada po zakonu in po službenih letih, Bajič Fran, pomočnik direktorja 3. skupini I. kategorije, in Savnik Angel, finačni svetnik 4. skupine 1. kategorije, oba pri finančni direkciji v Ljubljani.
Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 23. februarja 1931.: Postavljena sta za pristava pri sreskem načelstvu v Ptuju v 8. skupini
I. kategorije z 2. stopnjo osnovne plače Vidmar A. Vinko, politični upravni pripravnik v 9. skupini I. kategorije z 2. stopnjo osnovne plače pri istem sreskem načelstvu; za pisarja kraljevske banske uprave Dravske banovine v 4. skupini II. kategorije z 2. stopnjo osnovne plače P e r m č Josip, pisar-pripravnik v 5. skupini
II. kategorije z 2. stopnjo osnovne plače pri isti upravi.
Številka 67 z dne 25. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. marca
1931.,	I. štev. 7245/0: Upokojen je s pokojnino, ki mu pripada po zakonu, Repič Alojzij, profesor 3. skupine I. kategorije na državni tehnični srednji šoli v Ljubljani.
Z dekretom pomočnika ministra za prosveto z dne
26.	februarja 1931. in po soglasnosti predsednika ministrskega sveta z dne 14. februarja 1931., štev. 527, je napredoval na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za razvrščenega asistenta s pravico uradnika 7. skupine I. kategorije Rakove Ivan, dosedanji asistent iste univerze in fakultete v 8. skupidi iste kategorije.
Prepovedan uvoz in razširjanje.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 20. marca 1931., I. br. 7917, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar »Robotnicky Kalen-dar 1931« in >Dennik Rovnost L/udu, Kalendar 1931<, izdana v slovaškem jeziku v Cikagu, radi njune komu* uističue vsebine,
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne IS, marca 1931., 1. br. 7717, je prepovedano uvažati v našo državo in 'razširjati v njej lisi »Naša nada«, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v Pittsburgu (Sev. Amerika).
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 20. marca 1981., I br. 7916, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej brošuro »Prošlost i sadašnjost Istre« od M. J. Butkovica in knjigo Hrvatske narodne ratne pjesme 1914—1918« od Grka Turkalja v založništvu knjigarne hrvatskega lista »Danica Hrvatska« v New Yorku.
Oprostitev plačevanja takse. Na podlagi čl. 5., t. 5., zakona o taksah je ministrstvo za finance z odlokom od
17.	februrja 1931., št. 6013, oprostilo organizacijo praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani plačevanja takse po Ti št. 1 taksne tarife za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, izvzemši one v civilnopravnem postopku.
številka 68 z dne 26. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. februarja 1931., 1 'br. 16.872/31: Napredoval je pri finančni direkciji v Ljubljani za finančnega svetnika v 4. skupini L kategorije K a n d a r e Emil, višji finančni sekretar v 5. skupini I. kategorije pri isti direkciji.
Številka 70 z dne 28. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. marca
1931.,	štev. 27.501: Postavljen za namestnika državnega pravdnika pri državnem pravdništvu v Ljubljani v dosedanji skupini in kategoriji dr. Lučovnik Hinko, sodnik okrajnega sodišča v Kozjem v 6. skupini I. kategorije.
Z odlokom ministrstva pravde z dne 18. marca 1931., štev. 28.827, je potrjen za stalnega državnega uslužbenca v 9. skupini 1. kategorije in pomaknjen v 8. skupino L kategorije Miškot Andrej, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Z odlokom ministra za. notranje posle z dne 30. julija 1928., U. št. 27.060, se je odobril odpust iz državljanstva kraljevine Jugoslavije radi sprejema avstrijskega državljanstva Ob r ovnik Ani, rojeni v Kumetm dne 25. julija 1880., državljanki kraljevine Jugoslavije z domovinsko pravico v občini Činžat, srez Maribor.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je z odločbo z dne 9. rriarca 1931., II. štev. 280/2, dovolila O a u b e t u V i 1 i b a 1 d u, pristojnemu v občino Špičnik, srez Maribor, levi breg, izpremembo Gaube v
Skerbinek.
Številka 72 z dne 31. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. februarja 1931., M. S. štev. 4870/31: Postavljena sta: pri generalni direkciji državnih železnic po službeni potrebi za uradnika 2. skupine II. kategorije, podskupina b, v železniški delavnici Smederevo K a s p a r Franc, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije pri železniški delavnici v Mariboru, in pri direkciji državnih železnic v Ljubljani na lastno prošnjo za šefa postaje Straža-Topli-ce v 1. skupini III. kategorije Gerbec Josip, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije in šef postaje Breg.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. februarja 1931., M. S. štev. 4868/31: Postavljen je pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 4-a skupini I. kategorije dr. Tičar Josip, dosedanji uradnik 4. skupine I. kategorije pri isti direkciji.
Odobrena praksa. Z dekretom ministra za gradbe od 23, nuj,‘ct[	šhML	je	da	ninj
Dimnik Stanko, inženjer v Ljubljani, vršttt javno na v*em teritoriju kraljevine Jugoslavije, specialno iz gradbene stroke.
Številka 73 z dne 1. aprila 1931.:
Z odlokom ministrstva financ z dne 28. februarja 1931. je postavljen pri državnem pravobranihtvu v Ljubljani za pristava v 7. skupini I. kategorije Koželj Milan, pristav v 8. skupini I. kategorije.
Številka 78 z dne 7. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. aprila
1931.,	III. štev. 21.094: Odlikovana sta: z redom Jugoslovanske krone II. vrste dr. Marušič Drago, ban Dravske banovine; z redom Jugoslovanske krone
III.	vrste dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik bana Dravske banovine.
številka 79 z dne 8. aprila 1931.:
Ukaz N'or >vega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1931.:	Odlikovan je z redom sv. Save I. vrste
dr. Murko Matija, profesor univerze v Pragi.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1931.: Napredovali so: v 1. skupino II. kategorije Grašer Josip, nastavnik meščanske šole v Celju; Šalamun Marija, učiteljica v Ptuju; Čerin Viktor, učitelj v št. Juriju, srez murskosoboški; R e i s m a n Angela, učiteljica v Mariboru; V e I n a r Josip, učitelj v Dol. Logatcu; Ferluga Ferdinand, učitelj v Rajhenburgu; V reč e k Alojzija, učiteljica v Radovljici; Mihev Ivan, učitelj v Črni, srez dravograjski; Kastelic Marijana, učiteljica v Sp. Slivnici, srez Ljubljana; Rožanc F rane, učitelj na Vranskem, srez Celje; Koprivc Aleksander, učitelj v Mariboru; Gabrovšek Frančišek, učitelj v Hotederšici, srez logaški; v 2. skupino III. kategorije-Čopička Elizabeta, učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro; Jenko Marija, učiteljica v Hrastniku; V iz er Friderika, učiteljica v Mariboru; Fister Katica, učiteljica v Ljubljani; Pirc Štefanija, učiteljica v Mariboru; Praznik Julija, uči-leljica v službi pri sreskem šolskem nadzorniku v Celju; B r u m e r Marija, učiteljica pri Sv. Juriju, srez ljutomerski; Čižek Marjeta, učiteljica v Dolgi vasi, srez dolnjelendavski; Breš Antonija, učiteljica v Dravogradu; Mlinarič Josipina, nasiavnica meščanske šole v Mariboru; Resman A Ima, učiteljica v Grahovem, srez logaški; čok Albert, učitelj v Zagorju, srez Šmarje; Rogi Zorka, učiteljica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, srez mariborski; Muren Cirila, učiteljica v Št. Vidu pri Ljubljani; Meanše Helena, učiteljica v Št. Lambertu, srez ptujski; Klacer Helena, učiteljica v Ribnici, srez dravograjski; Piskernik Helena, učiteljica na Jezeru, srez Kranj; Kelbl Valentina, učiteljica v Ljubljani; in Bergle z-Koch Dragica, učiteljica v Čadramu, srez konjiški.”
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja 1931., I. No. 3607/3, je postavljen Bizjak P. Peter, žandarmerijski kaplar, tit. podnarednik začasne žandarmerijske stanice pri komisariatu žel. in obmejne policije na Jesenicah, za policijskega agenta II. razreda v 2. skupini zvaničnikov pri upravi policije r Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. aprila 1931., I. No. 4277/1, je bil imenovan Lenček Janez, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani z mesečno plačo uu> mt-t **	gisturja IX. ^devete^ gulo-
žajne skupine s plačo Din 575'— (petstopetinseaemdeset dinarjev), položajno doklado Din 300'— (tristo dinarjev) in osebno draginjsko doklado Din 1050'— (entisočpetde-set dinarjev) mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. aprila 1931. I. No. 4530/1, je bil imenovan Dornik Franc, banovinski uradniški pripravnik, dodeljen v službovanje sreskemu načelstvu v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800'—, za banovinskega pristava VIIJ. (osme) položajne skupine s plačo Din 730'— (sedemsto-trideset), položajno doklado Din 1100 (entisoč ensto) mesečno na dosedanjem službenem mestu, številka 81 z dne 17. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. marca
1931., U. Pr. Pov. št. 1324: Postavljen je d r. Ivan Š ve-g e 1, minister brez listnice na razpoloženju, za izrednega poslanika in oipolnomočenega ministra v 1. skupini I. kategorije kraljevega poslaništva v Buenos Airesu.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 25. marca 1931., I. št. 9383/0, je postavljen za profesorja
8.	skupine I. kategorije na državni srednji šoli v Ljubljani Hacin Fridolin, diplomiran inženjer češke visoke tehnične šole v Pragi.
Številka 82 z dne 14. aprila 1931.:
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 10. marca 1931., III br. 20.671, so postavljeni: Za pristava kraljevske banske uprave Dravske banovine v 8. skupini
I.	kategorije Modrijan F. Boris, politično upravni pripravnik iste uprave v 9. skupini I. kategorije; za komisarja obmejne in železniške policije v Kotoribi v 3. skupini II. kategorije Tončič H. Rudolf, pisar obmejne in železniške policije na Rakeku iste kategorije, po službeni potrebi; za pisarja obmejnega iu železniškega komisariata v Subotici v 3. skupini II. kategorije Močnik F. Ciril, pisar obmejnega in železniškega komisariata v Kotoribi v 2. skupino III. kategorije, po službeni potrebi; za upravno pisarniškega uradnika obmejnega in železniškega komisariata v Kotoribi Dimitrijevič C. Č e d o m i r , upravno pisarniški uradnik pri obmejnem in železniškem komisariatu v Subotici v isti skupini in kategoriji, po službeni potrebi.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 31. marca 1931., III. bi;. 20.184, je preveden in postavljen za pisarja 3. skupine II. kategorije Čeplak I. V e k o sl a v, upravno pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v 2. skupini III. kategorije.
Številka 84 z dne 16. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. marca
1931., III br. 20.661: Postavljeni so: za banskega inšpektorja kraljevske banske uprave Dravske banovine " 4-a skupini I. kategorije dr. Guštin A. Alojzij, upravnik policije v Ljubljani iste skupine in kategorije, po služben' potrebi; za upravnika policije v Ljubljani v 4-a skupini 1. kategorije Keršovan J. Vekoslav, predstojnik mestne policije T' Mariboru v isti skupini in kategoriji, po službeni potrebi; za višjega komisarja pred-stojništva mestne policije v Mariboru v 6. skupini I. kategorije s 4. stopnjo osnovne plače Zetkovič M. Ivan, starešina kvarta uprave policije v Zagrebu v isti skupini, kategoriji in stopnji, po službeni potrebi.
Prepovedan uvoz in razširjanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 9. aprila 1931., I. br. 10.256,
je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo .Taschkent«, izdano od Aleksandra Neverova v nemškem jeziku v Berlinu, ker je povsem komunistična.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne
9.	aprila 1931., 1. br. 10.257, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Internationale Ge-werkschafts-Pressekorrespondenz«, ki izhaja v nemškem jeziku v Berlinu, ker je povsem komunističen.
Številka 86 z dne 18. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1931.: Postavljen je na univerzi kralja Aleksandra 1. v Ljubljani za računskega kontrolorja s pravico uradnika
2.	skupine II. kategorije Majcen Mihael, knjigovodja iste univerze in uradnik 3. skupine II. kategorije.
Številka 86 z dne 18. aprila 1931.:
Ministrstvo za promet je z dekretom P. t. br. 29.239 z dne 24. marca 1931. odločilo, da se premeste v dosedanjem svojstvu: k dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani Leben Franc, računski uradnik 3. skupine II. kategorije vardarske direkcije pošte in telegrafa v Skoplju, na prošnjo; k p. t. uradu na Bledu 2 Pov še Ljudmila, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani, po službeni potrebi; k p. t. uradu v Velikih Laščah Glažar Josipi na, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Mariboru 1, po službeni potrebi; k p. t. uradu na Viču Kocjančič Mara, p. t. uradnica 3, skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, po službeni potrebi; k p. t. uradu v Zagrebu 2 V o n m i n a Ahaci j * p. t. uradnik 4. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, na prošnjo; k p. t. uradu na Jesenicah K orene Anton, p. t. manipulant 3. skupine III. kategorije pri p. t. uradu v Valjevu, na prošnjo; k p. t. uradu v Kranjski gori Čop Hilda, p. t. uradnica 3. skupine 11. kategorije pri p. t. uradu na Jesenicah, na prošnjo; k p. t. uradu v Kranju Dular Mara, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Novem mestu, na prošnjo; k p. t. uradu v Ljubljani 1: Kunst Marija, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Mariboru 1, Marušič Justina, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Kranju; Jeglič Kristijan, p. t. uradnik 3. skupine
II.	kategorije pri p. t. uradu v Mariboru 2 in Bras Lavra, telefonistka 3. skupine III. kategorije pri p. t. uradu v Škofji Loki, vsi na prošnjo; k p. t. uradu v Ljubljani 3 Mikuž Vladislava, p. t. manipglan-tinja 3. skupine III. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, po službeni potrebi; k p. t. uradu v Mariboru 1 Perše Milena, p. t. manipulantinja 3. skupine III. kategorije pri p. t. uradu v Gornji Radgoni, na prošnjo; k p. t. uradu v Mariboru 2 R u p n i k Josip, p. t. uradnik 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, na prošnjo; k p. t. uradu v Murski Soboti Juh Avguština, p. t. manipulantinja 3. skupine III. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, po službeni potrebi; k p. t. uradu v Novem mestu Kos Marija, p- t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Kranjski gori, na prošnjo; k p. t. uradu v Rimskih toplicah Petrič Marija, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, po službeni potrebi; k p. t. uradu v Škofji Loki Peternel Ivana, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu na Bledu 2, na prošnjo.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merku« K Ljubljani; njen predstavnik; QUnat MiMtek s Ljubljani.