ifOMOcjvn Dopise m spise sprejema oredoiSIto »Domoljubai. - Telefon 25-49- Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din — Naročnina Stane W Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din Posamezna številk« i Din inserate in reklamacije sprejema u p r a ? e »Domoljuba« - Telefon 29 91 ■ iijM^IMlH.SMfcilMIHIIliaiMmMa^llitfcUlii.i il lil lffMIRai"IFI—11'ffHIHIIISII lHII—WW IM^IMill —ISEMU SM—MIIMI* IfllfUB 'El—l »immillMPIHS^UmFIffl—^lIM—SMPI N mirni k Bog si! Krški škof dr. Josip Srebrnif opozarja v svoji pastirski poslanici v prvi vrsti na važnost vzgoje današnjo mladine v evharističnem duhu. V tem je rešitev današnje družbe. Z izreki iz okrožnic papežev [jeona XIII., Benedikta XV. in Pija XI. slika škof današnjo socialno razdrapanost. Človeštvo je zavrglo Boga. 1 .atii so se posebno pokazali učinki tega odpada od Boga. Kot žrtve atentatov so padli ministri na Poljskem, v Romuniji, državni kancler v Avstriji, naš kralj Aleksander in francoski zunanji minister. Brez preiskave je bilo umorjenih v Nemčiji več sto uglednih mož. Nič boljše ni v Kusiji; na Španskeni so za časa komunistično vstaje vpepelili cerkve in samostane, oskrunili tudi redovnice in metali v ogenj duhovnike ter jih celo prodajali kot meso. Tudi v časopisju, v kinematografih se kažejo anakl propadanja. Tujci, ki prihajajo ua letovišče, prinašajo s seboj pohujšanje. Poslanic« se obširno lavi. z evhariatič-nim pokretom ob 30 letnici odloka Pija X-, * katerim so bila odprta vrata k sv. Evltaristiji. NiS manj važen ni dekret iz 1. 1910, s katerim je sv. oče priporočil, naj W mladina pristopila k sv. obhajilu že v zgodnji mladosti. §kof opozarja na blagodejne učinke pogostega prejemanja sv. obhajila pri vzgoji mladine Vsak način življenja, otrok, odraslih mlade- i nigev in mož, deklet in poročenih žena, uče- ProteHtantfiki zgodovinar Leopold Banke, sc j« leta :(S3'1 v svoji prvi izdaji zgodovine rimskih papežev opravičil, da je sploh tako dolo spisal. »Kake važnosti uaj bi bila 8u danes zgodovina papeske oblasti? Saj nima. nolionega bistvenega vpliva več.« 40 let pozneje pri šesti Izdaji te zgodovine pa piše: »Ne morem tajiti, da je nastopila nova doba papeštva. »In dauea ima svoje zastopnike pri »v. Stolici nič manj kot 87 svetovnih držav. — Angleški zgodovinar protestant Mac®ulay Pinvl leta 1853: »Na tem svetu ni tvorbe človeške državne modrosti in je ni bilo, ki bi v toliki meri zaslužila, da jo proučujemo kot rimska katoliška Cerkev... Papeštvo še ob-rtoji in ne propada, ni starlkavo, ampak Polno življenja in mladostnih moči. Se da-nos pošilja kntoliška cerkev misijonarje do skrajnih delov sveta. Nobeno znamenje no kaže, da se bliža koneo njene dolge vlade. Videla je začetek vseh vladavin ln vseh oer-!tva, ki so zdaj na svetu, in ne jamčimo, da t>l ne doživela .konca vseh. Bila jo velika spoštovana preden so Sakei nastopili na ftiifdoška tln, preden so Franki prestopili Kon njakov in uradnikov, kmetov, mornarjev in ribičev so da lepo spraviti v sklad z življenjem, povezanim s sv. Evharistijo. V muogih tujih državah je vse to že dejstvo. V Parizu lahko vsak dan gledate, kako stotine in stotine mladih vseučiliščtiikov, stotine in stotine izobraženih mož vseli stanov pristopajo k sv. obhajilu. Zauje je danes evliaristično življenje, življenje v poklicu in življenje v zakonu zaokrožena celota. Vsakemu je mogoče lo doseči. Potrebuo je posebno mladino navajati k pogostemu zauži vanju sv. Kešnjega Telesa. Mladina je tega okrepčila danes mnogo bolj potrebna, kakor nekdaj. Okolica, v kateri živi, je vse bolj nevarna, kakor je bila nekdaj. Potrebno je življenje v društvih, ker društvo blagodejno vpliva na posameznika, ako je društvo res krščansko. Glede današnje družbe, pravi pastirska poslanica, da v njej ni več prave svobode, ker se ne gradi na temelju božje veljave, ki je edini izvir prave svobode in njen najmočnejši zaščitnik, ampak človeštvo gradi na temelju aiie. Škof vahi svoje vernike na evharistični kongres v Ljubljano. Tja naj bi hiteli kar v največjem številu. Posebno možje iu mladeniči naj bi se udeležili procesije v noči med solin to in nedeljo, ki je določena samo zanje.' ; Na tisoče in tisoče jih Ihi skupno pristopilo' 1 k mizi Gospodovi. in morda ostala Se ueokrveua, ko bo nekdaj popotuik iz Nove Zelandije stal v brezkončni pustinji na razbitem stebru londonskega mostu, da riše razvaline katedrale sv. Pavla. Slično govori protestantski zgodovinar Prane Heiler: »Benediktinski samostani na Nemškem, posebno oni v Beuroiiu in Maria Laacli, so postali prava središča, komor romajo (»katoličani, do se divijo katoliški li-turgiji. V srcu protentantizma se širi pokret, imenovan »Visokn cerkev«,,ki hoče protestan-tizem pripeljati nazaj v rimsko katoliško oerkev. Na Angleškem jo ta pokret še večji. Celi anglikanski samostani prestopajo v katoliško oerkev. Vsestranska delavnost katoličanov dela katoliško oerkev silno simpatično. Prav tako sc rimska cerkev trudi vedno bolj za zedinjenje vzhoda lil zapada. Ona postaja od dne do dne vedno bolj prl-vlnčua za nekatolišld svet.« Dodajmo So eno izjavo, ki jo je izrekel nedavno protestantovski Skandinavski književnik Ch. Keveatlov: »Rimska katoliška oerkev je v resnici najmočnejša ustanova, ki ustvarja ljudi boljša, popolnejša in du- hovniško zrelejša bitja. Vse kar je prišlo v roke je vnela in preobrazila. Cerkev ima več izkušenj, kakor vsaka druga zemeljska uredba. Ona pozna kar je najvažnejšega svet-skega, najvišje duhovnega, najbolj veščo organizacijsko tehniko, najpreprostejšo ponižnost srca. Ona je voduica ne sanio duhovnim ljudem, temveč tudi slabičem. Katoliška cerkev nudi prizor silne drame, svetovnega igrokaza, čigar vsebina in oblika .ie enako različna kot impozantna. Ne plodu« vojna jn mirovna politika držav nedornstlost znanosti, uekulturna mehanizacija, nepravilnost modernega življenja in njega površnost in brezmejna norost, vse to skupaj je napravilo človeštvo nezadovoljno in vzbudilo v lijem žejo po veri. In kdo drugi mu more s te strani kaj nuditi razen katoliška oerkev.« Zalmn ali apno? Kaj ne, malo čuden naslov in nenavaden Pa bomo vsi vedeli, za kaj gre, ko bomo pre čitali sledeči dogodek. Ko so belili šolo. „ V francoskem mestu Montabot so sklenili da pobelijo šolske prostore, ^e davno je zidovje pogrešalo svežega apna. Predno so za čeli beliti, so morali sneti raz steno vse slike, zemljevide in tudi Križ, ki je sicer visel pred učenci. Ko so biti prostori pobeljeni, je krajevni načelnik prepovedal, da se Križ zopet postavi na prejšnje mesto, sklicujoč se na neko naredbo ministrstva prosvete, ki je bila izdana pred več kot štiridesetimi leti. Postopek krajevnega načelnika je ljudi zelo razburil. Pritožili so sc prefektu in ministru prosvete. Otroci pa niso hoteli v šolo, dokler ne bo Kri i, zopet na svojem mestu. Od 38 je izostalo 36 otrok. Stari zid in novo apno. Starši so ponosno izjavljali; »Ako Kristus ni tukaj meščan, ludi mi nočemo biti. Kaj več velja, zakon ali apno? Če je zakon v veljavi že štirideset let, zakaj ga niso doslej upoštevali? Ali je moralo priti apno, ki je spomnilo krajevnega načelnika na zakon? Zakon ali apno, drugega nočemo, naj nam odgovore!« Stari Križ, ki že dolgo visi na starem zaprašenem zidu, jasno dokazuje staro miselnost francoskega naroda, ki je v svojem jedru krščanski. A novo apno je poskušnja nekih ljudi, da temu narodu dajo nekrščansko in protikiščan-sko barvo. Zato naj se umakne križ, da bo zadovoljna framasonska klika, ki prezira slavno preteklost francoskega naroda. Rodoljubno delo. Ako upoštevamo razmere, v katerih sc nahaja sedaj- zlasti v duhovnem pogledu ves svet, nam ie takoj jasno, da so šolarji y Monta- Nekatottčami o katoliški cerkvi RAZGLED PO SVETU KATOLIŠKA CERKEV i Ji JI 2. feanu»-ji jt iit 1 ven v. tfa - * rnm«t-au:it i Kxtw:St^*ir jw»r» fc-UMSJia s jMOUUŠm^a ištifil. Janrunmt t. s:t.- &»•«■ IC Srf V: jrdS*''.«! irtnASrroaatnii- Vfcifi »■• -viaoittS. « e iia»t«E£ vi 14 jeeBBigBH^R al- UCMf manuaum". Kac iaa.:i-»: sn a«jt iarieg »f i i«-*-»■m c. {inar .»si jin ."L — 7 Husaiea i»ti-tjt ."t idMi^-ll Jtiumit«]!« L _ KiUll. jtmact aiatKUiiem teaiautu £-i fi i tr.r . SpVMHfet- M * '« *♦»: .•»»♦- l +s*3»- fci«. fTALUA + » m* tifcnr* -aift ». fr* — crupm » m * , ■ ?«aa >*am.*tt prva** SafiJt- 1 »n-Ahn«-l^nv. m — -*•» r. jtt-:. šsš ^ vfrfn »muSE. ŠH* ii»fitr»™ ae-' iT1" SMSHBtži 51 ->w« sam ^— ratne«a> ja »r. s»wl »*«a«MBaa » — -Mtajl j* -jjn:ii.T.«Ti 5ua-'.u »»" .*ai» Jima. .».tit.uf. — 7+ Ci t riu j* t.v. 4UWX. r :.:;;t .»c i:**Sa.i.K< - Lunu-' u« mn* v -m** ^ " a« .rfrjuu-t ii szBffcškm . M ' » arate^ M Ev-im:::*«- t princa ' fc.: tumukt jl-JS.-« ig^E..«« i r,» a ^ -xu;«.i- iirtstL .att i. i-i it.-', "riri '*•: . iti ' t';- POLJSKA AMERIKA '•'■-.i.-- f .-» .a a ♦ 5- ar V zt-****:: >» *ar a •■»TiK JteiiI k šr sn -. **- p-.rTt — « £»ir O w. sitšr; isurr«*- Kt •»" J ►»■»«» v^^ - o^a a Srt — i 1« Tam O j» "« «rrw f»s»a«BMB 4". -«5. 4k*. — V Ar' " Wjt. je iv t W a V»č* . — V i".* -rr V. f.p. T ^ZJ '.nt: *7 iza , >r c».'-,t» 9.»' .'»Tjtx I'-.-: *'."at.i«L •>.* .i"- jusiiar-.tf :■-.■ vii, -Ivi: »ci-j!« ifcfe.ir.ci .t .......... i." .. U -i J» a -i t i • K^.; Jfr Al 'v -■•--i.-- Ui. ■ -s.r.*i.;»» M • ta 1.4 '-- :.i> -f^a •"•m r* -,- a. sa-iko -.c«**-« i - t mv -.-jtš Vtst 1v,- si c: „ * '.fnJl :uži ti I* JSt. „i:«.-.»» — * .».3 i' -c/.-.^-r Mil , »'• f: ••••.<*"»••• " • iT", a; e v Z 1 Tlfik'j »".»'JTSltt MOjir^ "ijfl / - «6 - ' "" '-«3 —.'»j • • }'v.*?* — O-fc-c H»rr%. ;-» --'i" -e*- V - • __V 1 ~ "i" z-.r. y4 A-"Jt t (vj. n »■• II f l"r " >■» 4»' . Vi«-TE Zf • >i ' rtt«r 'Sj* s •»».r ric roj. Rrirf a ir 5S < t U »te psljht«- -f-.i i a - 3JCS j* «>£•> i .. itjti f v--'-• a tar. r^t ..i jr. Trii. i ■ifi&j- £&t r-: .si- »««•.» dasedf.,-- Ti b« sidiJe; :>:--5:k » P: t; si&r. -.»»• vft vf-jo^-si rLi-Kr-: . ■ rji •-.-:-->....t.e uiK*. t:.' dckwe(U s «eaat . t« • prvi k i«. X- so-■ :*;*;i! -■-i'.] Jk s&r •: VEMCfJA >Ay AVSTRIJA i lUnMt. V si * v* _ v v, fM^(£!) k -.»a«*®, jrjfir.: •. ^-.fefi Kuriti-k*. — V ib V fci^- ?.tir.-:.U.' k Vsilit®* 2»;* MMUtit; k Mit/rUcIs is : iia fe.-j«jt»«6 '.r-; i stbltr BK * :Brt« 4e at' jii-jt- fej^r Tgjtšk«. i .• Jv ;a«aw hc- »>•. vc. n ei.:jnML katar t^i-,. K mčiei jirat prlaiaKr1: ^ treba pnfteti » tn z,-.«kt-» rit n ***>*rsi f.»»r = t Ber- utiiefe r-rj; t -. r?»5ifarts a. 1 MtMMt&ve&L. V«jt jl&Atto & - •»■ 1 t ^»-»r.j. t f« ikim Vrta j> t s^si^ «»> mapa » ir^oa «&rizžš»»a 1 rr-.i&z :f7tor« at «sb ver- «£'.■ •-rr-j-rti ivi: -«> 4«.-.. rre^ar. u.)- T»iot' p^jt 1 iJt ruitfi p!i*tfi aartfiastk*- Preii-ir. j« zai-■»: ki m protrT^o Suž^e ««>«. ti ksVy:i-4Tis pa .-ae Tef»jo Fr»a«>- -i:'^. te poireimt -jjKft * »T3TE tor«i deU u "•■pS-ST khii»t?a u® »TOO fir.ies«;. la Mi EE donorirao reč. kd aj^i. we s« Bo< a« vn pvpimU. «tr«dl "1 »tiksriti: .OieiTTatore Roaiiic,. če^tla cirok^ a Mooiabma k dacoljoiraes&o 5»-irjfa JO žh Tpcroii:^, aaj bodo ttrp^ri. ker »e bo Kruietor a fanin pvrmSi t u oč:iak» -Brez droKs« p-a-n rj.-tjkao-sko (laski, .se jtoirse«. Kavzoi bo Kririoj. k »dir TiK bo vritcij joTorii o Franciji, o nkza »lari, o Kax5n Velikem, o rr Ladtrrika. o tre« Irani d"Are. . Na*zoč to Kriitat. kid»j ae ho aiiteli »po»-ifiiaI dosicmne n kdttjre. p» T J3KŽ2 tedal tiitr ita foi-arg « woboih tsišr&pj. SE Jantrtri . V—«t w Jczk. .siroc-^ Jltvo. kar mt jhio ^"»s- ijmšar t »a. t* vizUij ^»»orj c pn-• Soreka. kar H -jtfc pr»iSc i-pkč se bite. »ko W Krasai st »£2 Saži ks; taatni; is kaj i Ja to Trtrajao ša scmtrOe&o da je j zat-j nest-: ri^wr* Krifjs.., KesMCctče v izer-.. KrisSvaa tirto stitf^. ki 1 ztc-ic-. ii: is pri uei ksilisnah t,i-, Ta ie s« ia tai spreeeetL Lia^c laiko j Eekai ian mu5jc, ii ii r«. »fadar K Tirajo. Sastt, ZMtspULeloei ofcn* arbrl proti f *t«,e« 56 »« «*J»ča*M s« tr«. da solata m vidi ii ži E Tate Už aaak Krirtaiov » ^»š TKi ?rir-: sapredek, j»a č« prosairaso to s£ Krirtm ^ ^^ ^^^ a irtaico »CTto isfri ~ ^ 4 Uži „eit- Ga ^rarik nobeac f.-iasiut^Ue GOTO- j iar^e. V t® ^»s je fc-r« posesa tako I >zakoa< kakor — ipao. • •Sf* >-4 -JC1,: t<» j £l*G«jfci< 'i-Ljii-: £s>: trei^c: : aa-a ^tMA refcafcStf v- | »•>!. u 1-K. Nosa . cr« zaiižke r_»r:-ir DROBNE NOVICE T*jiiiif.» flažk« Je «4*hnl Jr Mir-U e? 1 m^ailiii- razs arisiida ižr»9tratjf tati-iort!; pri zac_:.j»i volitvah oa Matajai gr^j niDister Meiajtas flav-aj acittt-jr 1» oc"Bom> EKinarluJe. OklaTjM Jt j»itl» beifi>aka Tbe-ni^ va Ok«k tri aM!Jar4« Mrk ho vdjaia Se«- ur«d^a vojaške doliaošU ^pU^aa Miaaat Ba»-=rivajo €t*«-«S: ta-i; » Avstriji. V« ~m dab«T*ik*i je *7tM<»taa» tUtrS aa Papv.sRC «0 ,ii aa »ion ZeisodijL da jih obva- rafrfi, jw-d — izuanrasjem. S® hit Je eaifiJ pešsr ¥ Baodiurfkeui ■Mstu Lioksi. BANKA BARUCH n. Ue Attkcr. PmH (»•) Odpremlia deniar «■ |u0oslavl|n «s;b:irej« io po najboljS«« doevr.e« tanu. Vrfc m hiniof posle aaiknlantaeK. Pcitai aradi t Beljiji, FraKiji, fiolaadiji in Uilisem-tanja &pje/*a«i)o pjačile na Jekovne raiuoo. ZJŽtiL*?^ m; N r**- «j*t h i<*-at M. ?8mrt, »a tablero poSj^no bmotatno naSe tek. Bakasaite Čisti zobe - varuj . zobnega kasnno KAM £10 N TC PROTI ZOBNEMU KAMNU Naša uganka Izrežite iu dobro spravite! ^ rt r^,vnob 'strani Ivlje d^eta^ Kljnblitom' EtČFJgj. V* loina še nutogo lei srečnega M zadovoljnega življenja! KAJ JE NOVEGA —M—— Iz nove »Službene novine« od 13. marca so objavile novo lovsko uredbo, ki je 3topiia s tem v veljavo. To uredbo je z zakonito močjo izglasovala zadnja banovinska skupščina v Ljubljani, ki je torej odgovorna za njene dobro in slabe strani. Naj sledi nekaj važnej-8ih določb: V dravski banovini se v uredbi ne proglaša noben kraj za ogroženega po zverjadi ln divjih svinjah, zato iz razlogov ogroženosti ni dovoljeno neupravičencem pobijati zver-|ad in divje svinje b strelnim orožjem. — Četrto poglavje navaja ptice, ki so pri na« zaščitene. — Peto poglavje govori o zastrupljanju nezaščitene divjačine in zverjadi. O tem odloča okrajno načelstvo. Ui oceni potre- bo zastrupljanja po zaslišanju najbližje lovske organizacije. Od zverjadi se v dravski banovini zatirajo volkovi in divje mačke, od nezaščitene škodljive divjačine pa divje svinje, nadalje tudi lisice, jazlieci in dehorji tam, kjer se prekomerno razmnožijo. Deveto poglavje vsebuje odredbe o cenitvi škode po divjačini in postopku pred odškodninskim razsodiščem. V tem poglavju so podrobno opisane poškodbe na rastočem drevju, ki je visoko nad 2 m, a še ni dozorelo; dalje za poškodbe na dozorelem drevju, na mladih drevescih, na poljih, na sadnem drevju in trtah. Na splošno nova lovska uredba zelo upošteva lovske želje. OSEBNE VESTI Odškodnin® za p r»plav® prelet Nikola Uzunovič, mož ogromnega bogativa, je bil večkrat ministrski predsednik ter |e predsednik JNS. Njegova slika je oveko-večenn na ligitimacijah JNS. Leta 1026 je ustvaril davek za poplavljence, ki ga je plačevalo vse uradništvo dolgo let. O razdelitvi odškodnine poplavljencem pišejo »Becgrad-«k« narodne noviner 9. marca t. I. pod na-•lovom /Milijon dinarjev odškodnine zaradi poplave zemlje je prejel Nikola Uzunovič* naslednje: »Na čelu vlade je bil leta 1926 g. Nikola Uzunovič. Takrat so bile v naši državi velike poplave. Največje žrtve so bili uradniki Njim •e je leta in leta odtegovalo od plače H) od-Itotkov za fond. iz katerega so bili odškodo- vanj poplavljenci. Ali veste, kdo je prvi prejel pomoč iz tega fonda? Ali veste, kakšno pomoč in na naslov česa? Prvo pomoč je prejel Nikola Uzunovič, prvo pomoč — en milijon dinarjev — a to na naslov odškodnine, ker so mu poplavljena polja -»okoli Niša na vse štiri strank. Ta pomoč mu je bila takoj izplačana. Rila pa ni zadostna, da bi popolnoma odškodovala g. Uzunoviča, ker se je poplavljencem izplačevala le ena petina oziroma šestina škode.« CVIČEK originalni bi radi. Dobite ga v uiRtrolni viiiiPRl v Liabllani. d Zagrebški nadškof rir.Ante Baucr je odpotoval na oddih v Supetar ua cti.ku Bratu. d Z redom Jugoslovanske krone 1. stopnje je odlikovan ban dr. Dinko Puc. d 6® lei je dopolnil znani ljubljanski |K,d-jetnik g. Franc l.iatjel. Živijo! d Na Dunaj v avstrijsko zunanje ministrstvo je premeščen Herman Ph.enis, i/, red ni avstrijski poslanik pri beigrajskem d\oru. d Za našega poslanika v romunski Bukarešti je imenovan dr. Ninku 1'erič, pre lsi rlnik ministrskega sveta v po.oju. d 25 letni jubilej svoji ga umetniškega del« je slavil le dni ljubljanski igralec g. M. Skr-binšek. IZ DOMAČE POLITIKE d Pred določitvijo kandidatov. Line 21. marca je bilo v predsedstvu vlade daljše posvetovanje, katerega so se poleg p.o^ecui.k« vlade udeležili notranji minister Velja i'. pi -vič, minister za socialno poliitko dr. Marink" in ban dravske banovine dr. Puc. Dr. Puc j'' zapustil predsedstvo vlade v sprem>tvu dr. Ivra merja. ki se je zadnje dni zopet pi javil v lici gradu. d Srbsko-pravoslama cerkev iu volitve Metropolit Gavrila Dožič. ki je te dni pr.-sj.el v Belgrad. je na vprašanje, ali jr; tudi pravoslavna cerkev prepovedala kandidirati svojim duhovnikom, odgovoril: »Duhovnike,ni svoje škofije sem s posebno okrožnico dc.vclil. da lahko kadidirajo za narodne poslance na pr.-tl-lagi državnega edinslva ter vdanosti kralju in domovini, i. d Na shodu v Krškem je iijavil ministei dr. Marušič, da se bo iz enomilijt.nskega kredita za javna dela omogcčila gradnja mednarodne ceste iz Ljubljane na Sušak. Nova železniška proga St. Janž-Sevnica pa se začne graditi že — prihodnji mesec (aprila). d Iz govora ministra za prosveto. Dne 24-marca se je vršil volilna shod v Novem Sadu. Govoril je tudi prosvetni minister Štefan čirič in izjavil med drugim sledeče: Medtem ko je liberalizem francoske demokracije bankrotiral, ko je markist. socializem prav tako bankrotiral, ao črne žuljaste roke obranile, držala isrežite in dobro spravite! ALI STK m PLAfiALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? io bodo ohranile držav«. Vee se je japrsBeaila, vse je propadlo. le kmet. mali kmei čwr*. svojo grudo, ker je k njej privema. Vi ostanete tu, n živite tu ta čuvate to zemljo in jo ljubite. Lepo je rekel veliki sin nagega naroda, pokojni Nikoia Pašič, >ta-> Preiom- je v zaauji številki privltčil tole pojasnilu: 'l'a ne t» napačnih toimačenj. f^ao-čanui tovarišem, da smo Iz konzorcija . Prelo-nia. izstopili, Ker se s pisanjem lista glede volile« ne siniijanio. Tovariši naj se v jPretomo-\ ih«. zadevati vsiea tega ne obračajo več ua nas Stane Vidmar L r.. Stanko J-iorjaikač i. r.. Davorin Onič i. r.< Ki-rak g. Vidmarja in vanšev je v zvezi s sklepom giav m?«..! ooje«-luškega volilnega odbora, da stopijo t>ojevniki ua Lj itičevo stran. d Topalevieeva smola. \ nedeljo je =<*\a-listnua >.ran.\a sklicala volilni shod v dvoran: Edetu v Splitu. Na stu*! je prišlo kakih KAV ijudi. med njimi je bita večina Topalovi-če .h nasprotnikov. V začetku je dr. Topaii vič a. :iio govoril, a kmalu so pričeli padat; med-k ;c>. Govornika so končno prekinili. Po kratkem odmoru je zopet lahko govoril, i«ia med tem časom je nastai v dvorani tak hrup. da je n« ra: predsednik Hartl zaključiti zbo. vanje. K;ik-.i je videti, se vnemajo za Topaloviča iwj-b ; nekateri ljubljanski marksistični voditelji, de.avstvo na jugu. tudi socialistično, ga smatra za pievev »ait nekega marksista. d Op*.jar,aiiM> aa današnji oglas jDravev, ci..:n.vaine zaoru^e. Maribor. d frcBiiiijeraaje u »eaanji ras. Peni tem E*-, voii, pnotoije >Sk.veaski gospo-dart sle-dt.e. P-.o nastov-ai >Mače« v črniiut oenemo ' v > ..ražkm-Js >Drr4xiA»cafc< ta leto 1860. stran j aas«ecai je lam veliš ioaec in ■c*i «e nekij tata. Mac se «Jesg»e v pisker. pa spi:* ni»« teije ia pače notri. V rooca pa je tov? iar uii ei pnpranjer • čraik, ia m»« oevije. \es m z:«n c«ar bš «>n»7išiče. Miši ga ugle-dajc io se čutom eskitju. kak« s« je i^ia m- **rm$si msše k: lilijo sroi virok t pamaBjktpn hram in načam brlienja. ki je Ijadem vsUjea od da-iir^isicfti p-rtlik. $c krm resve. da bi se mogle sestaviti cele legije preraao ostareli Sadi. katerih trpi vsakdo aa kakem deiek-te pretvavnih »fraor. Zapeka, aapiiicjena*, ■ano delovanje črera«;.a. oiKtlesje ie^odca- jeter. ledne, vranice, žolča in od silne kislost &d. ae opaifite vedae iedaj. kc te it ptzpauia. Zato je sutesatičao čiščenje telesa velike ni-Eosti, a Mfrtii popeiamA sc tako *vana spo-mladajaska idraTljecj. jjsiaser t »Pi&aiiiia iajaea« Babovec. ki mi najrajši (paniki H-radi njegovega ia prijetac^a očin- koTaisja. vralnlk tako tsaeio spremenil. >Crno suknjo a je ofe.leke!,t stara miška. >C*m ba^"« je raameiije Wwti. msJek ialuje. da n»s je tako bodo preganjal in delal k»WJ.< priposa-ni druga. > Seda j bo pokoro d(5tal,i modruje tretja. j-*daj se nam ga ne bo več treba bati. svobodno in varno se bomo gibale.c In res. naSa se tiresskrbno sučejo tawg črnega mačka, os pa mirno čaka. Ko se jih je prav veliko ca-bral«, plaae nad nje in napravi grozno morija >Jej, jojli vzdihujejo miši, a ie malokaterini se posreči smukniti v luknje. ; Maček le suknjo spremeni, ne pa svojih mistU modrujejo preplašene miške. DOMAČE NOVICE d Krasna materin*ka pr»-lar* se je vršita "25. marca 1935 v opernem gledališču v Ljubljani. Priredilo jo je krščansko žensko društvo. S svojim obiskom je počastil prireditev tudi knezuškot dr. Rt-iinan. Matere, imetje in otroci so napolnili gledališče do zadnjega kotička. Tudi po deželi so materinske proslave, prirejene «1 naših katoliških prosvetnih društev, povsod iz tvorno uspele. delnic, ki so dejansko dane« brez vrednosti Preureditev traravaja je nujna hi »nižanj* vsg-nih cen pogoj za večji promet. d Soklavi in brvi, ki jik še potrebuje U«b. Ijaiia. V pni vrsti pride v požtev Karlov^ most čez G ru bar je v prekop, ki ga je treba rs* širiti. Upanje je. da Ik> do te prepotrebne razširitve prišlo še letos. Kdo potretien hi t>i| pre. h'jd čez Gratiarjev prekop v Stretiški ulici. Prehud za i»eš« po olartoječam tno^lu zatvm-niče iz Slreliške ulice je ie odobren ic se bu v kratkem izvršil. Dalje bo treba obnoviti most čez tšco ua Ižanski ceaii. Prebivalci Trnovega se zelo potegujejo za napravo bru v Svabičevi ulici, vendar ni verjetno, da pride kaj kmalu do te brvi. Enako so napravljeni načrti za napravo brvi pri Gerberju, za napravo brvi pri Ge^trinovi ulici med zmajskim in šentpeter--kini motom, za napravo brvi v 2ivinozdrav-niški ulici, za napravo mostu na Katimičano-vem -tradonu. za napravo mostu cc-z Mali gra-ben za zvezo Ižanske ceste s trnovskim okrajem. Nadaijna potreba bo naprava mostu čez GruLarjev prekop za zvezo Ižanske ceste s Pruiami. Zelo potrebna bi bila naprava mostu čez Ljubljanico ob izlivu Iške za zvezo Croe SNEŽH0BE10 PEMO DA d Peja-aile Z ozarotn na razne vesti stjK>-roč.iBK., da %. Jakob Jan. župan v Gorjah, ni sprejel kandidature na nobeni !if#i. d Za p«vMti!ah Msajo 91588 drtn«s. Zeleajad goji 705 šoi. cv ebee CM, čel»obi^kwr je ms šolah 238, ki imajo i&bi panjev a premakljivim, 305 p« s nt^remakSjri-an saSovjesa. Skup«j 4e«iaj 3068 panjev, h drevesnic se je ratdelilo v preteklem šefetom kte toe^piMao 12.«88. prodalo pa 10-27«. skapaj tedaj ŽLS14 drevesc. ' d is drevje je sedaj v Ljabljani aa Sv. iak'Aa trgu in je pm\ dobro uils^en. d « aybj«MWT Dia maša novi ljubljanski por-račua tem praratana mestnih podjetij. d mgevt mcbtjaae iaiasajo ie m mii: jroav ia jKsgotoejo obresti in odplačevanje d-sk® lebao 55 ia pol nhlijanu dinarjev. d 2*4» je paM r taiaph ilreh ietik p«v me: iu, Ijabljaaske® Iranca-o. ra^j vKatolik« poroča, da so v Sibenikn odkrili tajno dijaško društvo pod imenom ?Crna nikar. Društvo si je nabavilo samokrese in svoje dijake vežbalo v streljanju. To vezbanje je imelo za posledico, da je bila taajena neka kmetica, ko je šla mimo vežbališča. Društvo je imelo v pni vrsti namesti, da bi »roje profesorje ustrahovalo. jEatoiik< pripominja, da je ta pojav povsem naraven, ko je dražim izgnala iz svojih družin {toga in ae živi po verskih načelih. Ako ne bo vsa vzgoja mladine prešinjena z globokim verskim duhom, bojno doživeli že hujše stvari. Kdor mladino teko aH tako od-tujava veri in Cerkvi, si gara spleta vrv. ki ga bo Kadrgaiia. — Pri ranirei^TOsti Sveev, glavobol«, pn manjkanju spanj«., atrajsnesti, po-bitosti. tesnobttoshiem teta isa&nxo 2 ravno »FrKos-Jo®«!* greaiico pri rokaH domače sredstvo, Id vsako rarfmrliivost, aaj izhaja ist kateregakoli prebameS? dela, takoj ukroti Zdravniški strdko-^aki pri-raavajo, da aciskuje »FnKsa-Josrf" ganealjiva tudi pri Ijttdeb visoke starosti. d Kaspisane so peSad. podčastniške šole v Zagrebu in Belgradu, konjeniška v Zemu-u«, artilerijska v Copriji i« iateajerska * Maribora za mladeniče o& 18 do 2t let starosti. Pojasnil« se dobijo pri Francu VcrMi kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14; priložiti 3 Din auinroko m odgovor. d Nenadoma. j« »mri rektor beigrsjske univerae g. Vlada Petkovi«. d Priznanja domači podjetatiuii. Na veliki mednarodni raastavi v Londonu je bil pred kratkim odlikovan st častno nagrado — velik srebru pokal — ter Urand prix diplomo in gvetiujo gospod Franc Trkman, uiizaidaki mojster v .Stužicah pri Ljubljani. Razstavil je namreč ukno, akoai Katero na noben načiit ne more uureti voda. izum — uspeh doigofetnega razmišljanja in lunogjk puikusov — je patentiran in bo dobro aiuiil v HtavUtto-nttzarakj str<,iki. d Obveze je treba iapeliijeraBi. Franeoaka tvrdka La Dalmatinne, ki ima velika podjetja v Dalmaciji, menda grozi sedaj, da bo ustavita vse delo. Kakor pišejo, se je ta tvrdka oljve-zaia svcječasno s pi^odbo, da bo svoja podjetja obdržala in da bo v letih 192» do l!Hi investirala v Dalmaciji vsoto 600 milijonov francoskih frankov. Občina Sitienik pa bo prejemata leuio «00.000 Din kot davek. Medtem pa je tvrdka plačevala samo dOOAM) Din. atoeni S);i župan Bačinič je že ukrenil vse potrebno, da bi oolaeti prisilile tvrdiko na iaponje-vanje obvez. d Cerkveni koncert v prid aursfcua ao priredila te o. d Carinsko sodišče je razsodilo, da je Kemična tevseEna v Ljubljani kriva uvoaeaga tihotapska, podjetje Bntfj« Gorami v Belgradu pa sodelovanja. Skupaj imata obe podjetji plačati m k&aai iu drugih dajatvah g kH-»ijoo&v $13.88» »in. Čedna vsoti ca t d Pri is&šjaj« sledi ua košare« naravo* »Krane-JoeeU®*«« jreočice, popito zjutraj 'a tešč«, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. nesreče__ d Gorela je goapo.larsko poslopje Janeza Drevenška v Kačah pri Maribor u. d Naenkrat »e ja revolver sprežiL V netki va«i pri »tsku se je pripetil ž»h>sten dogodek. K OS leteemft samouku Luki Tumpaku je nekdo prinašal popravit revolver, kateremu je v eevi zastala krojila. Tunipak je bil sicer strokovnjak za vse take reči, pri tem revolverju ni mogel ničesar opraviti. Ponudil se mu je sin Josip, da um ptunaga. Prijel je revolver in začel pritiskati na petelina. Naenkrat p* se je revolver sprožil in krogla je zadela starega Tumpaka. Prebila mu je črevesje. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, vendar je kmalu pi d-legei. d Mina ga j* mu mestu raztrgala. V rudniku Kafcanj, kjer ae je lansko leto pripetila strašna katastrofa, ki je še v živem spominu, se je fes dni dogenJila nova nesreča, pri kateri je Mguctil življenje rudar Frankič Ivan, tče štostih otrok. Ko je Frankič prišel na delov umi je tovariš, katerega je zamenjal, sporočil, da ste ostali še dve mini, ki še nista eksplodirali. Lego ene smbo um je točno označil, za drugo pa ni videl, kje se nahaja. Ko je Frankič odkopaval' premog, je zadek a krampom v kapselj mine«, ki je takoj eksplodirala fo ga na mestu raztrgala. d Prt pedes si je pre biLa. irepinjo in je na posledicah ua&ria G letna Lidija Sadarjeva, hčerka cestnega nadzornika v Senovem. d Ko je razstreljev&l v rovu se je snirtno-nevarno poškodoval 42 letni rudar Ludvik Opreanik iz Tehnrij pri Celju. d Nevarne opekline sta dobila. V Ivanj-koveth je izbruhnil požar na hlevu posestnika Janeza Trpljana. Ogenj je zajel tudi gosjio-darsko shrambo in drvarnico ter vse uničil do tal. V hlevu je zgorela krava, ki je niso megli več rešiti. Pri reševalnem delu sta dobila nevarne opekline posestnik Trpi jan in njegova žena. , d Kri litra runa je s pik da bi se rešil hri-pe neki kavaniar v Vel. Kikindi. M t ž je »mrl na zastrupljenju z alkoholom. d K« je fotlfeel a kladivo« večji kaniea, je zadel vel-ik kos v trebuh 24 letnega pomočnika Franca Uteta. Ule je na poškodbi umrl. d EiMiae n«cg«4». V skladišča Schne^der-Verovšek v Ljubljani je padla v nedeljo težka, it,silama, palissa na glavo 28 letnent« Ivan« Kruljeu s &«leijweg* in ga bodo ranila. — V ljubljansko bobtitaco je prišla 321 letna potiska delavka Helena Omahneva iz Veiavelj pri Trabeljevean- Ko je cvrla nad, se je a razbeljeno inastji> uwčao opekla po obrsun. V apoeniku * Pežovnikn pri Celju se je hudo ponesrečil feini deiavee Opteinik Lndovik-Pri raatreljevanjBE a dinacnitom asa je potonilo ranhelivo v glavo*. Udarnost je, da iagobi vid. — V sredo, 20. marca se je zgodila v tovarni podpefcaikov »a Gračnici pri Rim. Toplicah ' zopet nesjeftit. Lsporaika Francu. tovamišk.e>- [ mu dfrftve«, predsedniku skupine JSZ, je od- i aspirin aspirin AU amn ah aBHN ahn aspirin „ rus. 50J Si t> aiaEMt rezal stroj na desni roki tri prste. -- Z lokomotive je padel in se hudo ranil na glavi 98 letni železniški kurjač Franc Janmifc v Ljubljani. — Ko so se »plašili kouji, je padla k voza 22 letna Julka Platiša in dobita poškodbe na nogah iu telesu. — Ko je 44) letiii vocnik Janez Kejžar iz Gornje Sorioe peljal voe h!o>-d«v, so ga na vozu močno stisniti ter mu zmečkali več notranjih delov. Nevarno stanje! — V Mariboru sc postavljali delavci mestnega električnega podjetja drog za električno napeljavi i. Pri tem pa se je drog prevrnil in močno pobil dva delavca. Martinu Zorku je stisnile prsni kož, Avgustu Jančiču pa zlomilo levo roko in levo nogo. — Delavcu Francu Rincu v Rosenbergovenn mliuu v Mariboru je tr&nsmi-sija odtrgala roko od telesa. Nezavesten je omahnil proti stroju, od kode«- so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. d Pr! uagrnenju It maščobi, protlun, sfad-kosečnostl izholjšnje naravna »FranzcJose-fova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. KOV! GROBOV! d Zvonovi zvonite lepo, peljite naa v svete nebo. V avstrijskem Gradcu je umrl kapetan gen. štaba češkoslovaške armade v p. Karal Kubiicht. Je bil dobrotnik Cerkve, ebdiae in reveoev. — V Celju je preminul Ivan Hihar, zasebni uradnik. — Na zastrupljeiiju z gobami je tusrka Marija Glogf/všek roj. Umek na Malem kamnu pri Koprivni-ci. — V Žaten je zapustil solzao "dolino veleposestnik in biviK žnpan Franjo Robleik. — V Bistrici pri LimboŠN ao pol(4ili v grob posestnika Ludovilsa Rottnerja. — ¥ Ktummltu je odšla med nebeške krilatce petletna Knalliče^a Ivanka. — V Dobravi pri Škofij®«« »o pokopali nadpaztiška bivše prisilne delavnice v- p. Biafet Pajtesa. — V Mariboru je mmia KJči dr. Turššfieva. —■ V Ljubijaosi so tsmcl: maigts«ratini pin. mmteij v p. Jernej BoHar, ufiiteljfka v p. Ana Sat sna Petrovčič, NiedetgaM Viktor, Motor Aaleoija,, 57 tetna Muri ja Petriž, 76 tetoa Kafarim IfoiM*«^ vdova po n»<^»{Bent adtrointtn Beria TriUee, ntedSstka fttefi Sare, Neža Šinkovec, dlron^ .pretek; Božidar Bdtek, ntatec. nte^anake štoie Janko Ko-vič iz št Juoja jHi liiaji,, paevcanak Fmt Sir-ntk, davčni condntk v p. Ivan Stiene, te vdova po žel. zvaničniku Franja Božič. — Naj počivajo v mrnif V VSAKO RIgO »DOMOLJmr«t II. EVHARISTiČNI KONGRES V noči med 18. in ia marcem je tal pod-žagan in razbit evliaristifei križ na Kovi gori. Kova gor« je najvišja točka obširne ž-upnije škocijan: vidna je daleč v dolini Krke m Mirne. Zato je bil kraj prav primeren ta postavitev spominskega križa. Na posestvu Antona B redarja je bil pred nekaj dnevi postavljen 9 metrov visok krii iz hrastovega lesa. beki pobarvan, da bi bil še dalje viden, kot spomin na jubeljno leto našega odrešenja ter obenem priprava na letošnji evbsrisiu-ni kongres. Že v noči ua pepelnično sredo je uekdo prenesel krajši del križa. ko je še neizdelan ležal na tleh. ter ga s silo vrgel v vrata omenjenega posestnika, tako da 5=0 se zaklenjena vrata pod pritiskom odprla. V nocojšnji noči pa je pod žagal križ. ki naj hi bil danes blagoslovljen, Poskusil je — bilo jih je najbrž več — najprej na dveh nveetih. kjer se um pa ni posrečilo, v višini m .ia ga je r« pre-žagal in ker je križ zviška padel ua valovit svet. se je dvakrat prelomil, v zgornjem delu pa preklal. Motivi, ki bi vodili zločinca pri njegovem delu. niso uiaui. Ko daoes zjutraj ljudje, ki so šli k maši :wi TehV. ..pazili zločinsko delo. je vse pretresla groza, mnogi -o jokali. Ker pa je bil za danes oznanjen blagoslov križa, so možje šli takoj r.a delo. po? 'kali nov hrast, ga oMesali. tak . d« je v nekaj urah Mai na istem mestu r.ov križ ia dva tnetra višji k<«t prejšnji. V ,v.[x.; lanskih uran je bil še lepo "krasen z vtMiri. tako da se je mogla zvečer • iit; oarv-veda--* slo- Proti veVru je najprej g Mirk,, Oande. kap-an 11 S.; Jerneja, zaključil tridnevne du-h i\ne vaje aa dekleta, nato ps je g. dekan iz sprejem v dettišk 1 Ht . : <3 ■ it«. Po končanih slovesnostih \ cerk«. na Te^h se je :ai\:'a lepa ^*e»ija z točkami ' k na»vo jooett us;».u, -keniu kriiu na Nov; g.yr. Pester bil r-ra>.i nr. mBfv- Spremljala je sprevod g.nit* £kor jana. ki je 5ctbU mar.e pesmi. ki K»3o pe> tudi na e--.hti.Mrf-! eni 'k-tict^su. Krii sa- je bil razsvetljen Pr, v*-l«•• s-. vora pri kr;ru. ie g. dekan krii blagoslovil. I sled »-. j* Kraljev: zna <-.->. j s tem je bila lepa slovesnost Mkljaflena. Jla-i mesto žalosti, ki je zjutraj polnila srca zaradi i iločtoekega dela. ee je naselilo veselje. Ta dan bo gotovo vsem v naših hribih še dolgo ostal r spominu. ★ ded«" »»ro-AiiSi noš, v katerih bodo ljudje prišli na evharsiičm kongres, vlada kar razveseljivo tekmovanje med posameznimi kraji. Poznamo iuj>aijo. iz kalere bodo praT vsi prišli V narodni noši. Oui. ki je še nimajo, si jo bodo j d» kongresa nabavili. Značilno je sledeče i pismo, ki naj služi kot vodiki glede narodnih | noš: »Od vsepovsod prihajajo vesela poročila o jvripravai; za veliko slavlje na čast presv. Reinjemu Telesu, ki bo zadnje tri dni junij« ' v Ljubljani. Križem naše mile domovine so se »ršili zlasti » zimskem času sv. misijoni. duhovne vaje itd., da se pripravijo r.a la veliki p .znik naše o »RCHiOLJUB« najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v na»0M0Ul?BAl'a dolžim hčer, da je trmasta kakor maiti. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si oponese ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre iin mu žalostno očita: >Oče| Zakaj ste vendar tako govorili temu oderuhu? Saj sami doibro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mn ga dali kar po sil epi oeiu in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali v'«l!ii duše. Da, presleparil jih je!« V Petraču v/.kipi, ker ni vajen ugovora ue oporekanj: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh "e razumeš! Povej mi raje, kam si se umak-«>lu in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko J* bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš najhujše skrhi, pa si inoj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrjla, tudi jaz kam6'* 86 žejla iz polpriprte »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta >e obe zakleli proti meni?« je za rohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« deje počasi in tarepko. »VI se motite, ker me-e' d" nas bo ta človek dvignil še riše! Kveč- > DOMOLJUB«, dne 27. marca 1988. oimv/ jemu nas ho »propasti!, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nae pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v misli! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, te pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na štaeunarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je goeposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj jc sleparji že kar na debelo! Naš človek je dofcer, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slafoa stran, da verjame tujcu ln mu zaupa, če tudi ga le-ta preje prevaro desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečima! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v seibi jo nosimo in ne bomo se je še taiko hitro otresli!« * Starec jo presliši in dvigne svoj glae: Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogutije in blagostanja! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kaiko lahko bi mi tbilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji! »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskflbljen!« »Ali smo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sdm raje tama, le da and ni treiba živeti v njegovi bližini in gledati njegov sladki, flaueasti obraz, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, d« jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trdne. Angela ee »boji, da bi ne ziiesnel, saj ga ue mara dražiti in jeziti, zato molči. križ.) Potem je nastopil mlad lamt ter ognjevito de. klamiral »Ni življenja brez življenja — v Tebi, Kristus!« Deklice pa so pred kapelico Žalostne Matere božje odpele prisrčno spevoigro »Venčarica«. Nato sira sc uvrstili z lučkami v rokah v procesijo iu šli v Spodnjo vas. Med potjo so nas pozdravljala razsvetljena okna, mogočni kresovi, streljanje iz topi-čev; i smo litanije — skoraj cel kongres v malem. Ob 3. križu so nam razložili zgodbo križa v perzijski sužnosti in njega rešitev (Povišanje sv. križa). Nato je spet nek drug deček dovršeno lepo predna-šal »Velika nisi domovina moja« in še trelji »Slovenska zemlja, zemlja krasna!« Morda bodo zanimali še napisi na križih: V tem znamenju boš zmagal! O sveti križ — ti naša zmaga! Po sv. križu —-v večno srečo! Pozdravljeno, drevo življenja! O sv. križ — ti naše breme in plačilo! Pozdravljen, o presveii križ! Kristus Kralj naj živi! V naslednjih nedeljah pridejo na vrsto vasi v hribih. Kako lej>o se podajo križi na naši dragi slovenski zern1:f' — Iv. Pl. Z našega odra. (Polica pri Višnji gori.) Proslava materinskega dne, ki smo jo tuus prvič priredili, je bila prav lepa. V polni dvorani cerkvene hiše srno peti slavospev ljubezni do naših mater. Obrazi naših mater so sijali ob iepih govorih in deklamacijah, lica so jim od sreče žarela. Solze veselja so jim igrale na licih. Končno so nam pod vodstvom g. organista zapele deklice iz Mar. vrtca par pesmic. Pa tudi naše igralke so se lepo posta, vile z igrioo »Materina ljubezen«, ki so ji gledalci z zanimanjem sledili. Vsem, ki sle pomagali in sodelovali pri proslavi, izrekamo na leni mestu najlepšo zahvalo! — V nedeljo, 31. marca v prizori mladc-niška Mar. družba igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Začetek ob tren v cerkveni hiši. Vljudno vabimo k predstavi domačine in okoličane! Priprave za kongres. (Preska.) Pridno se pripravljamo na evharistični konj res. Imeli smo dva prav dobro obiskana pripravljalna sestanka. S primernimi prizori, s petjem in dekla-macijami ter predavanji smo navdušili ljudi za pripravo. Na tiho nedeljo bodo fantje in možje imeli svoj dan, ko bodo pred evharističnim spominskim križem obljubili Kristusu večno zvestobo. Križ že pripravljajo. Fantje in možje od Sv. Marjete pa so križ že postavili na vrhu Jeferbeitka. kjer naj izlet, nikom na Sv. Katarino naznanja navdušenje doma- Petrač »e še nekaj časa pesti in'preti, ker pa ženski molčita, trdo zapre za sabo vrata in zgine v sosednjo spalnico. Mati in hči «e vsedeta k mizi in se še dolgo pomenkujeta med tem ko stari Pelrač že zaspi. Angela ae j>ač neče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočka jevega Jo-žo. krepkega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa. da tudi on njo. Zdaj čaka. da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga lina in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otrokovo srce iji prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti. ker upa na ljubezen bajtarja Jože. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Militi, ki lini je že zdavnaj na skrivaj jiripela na prsi rdeči nagel in vršiček rožmarina ter mu v solzah sramežljivo priznala, da ga iuio res rada bolj kot vse na svetu. 2. Vinske gorice valbijo. Težki grozdi se jio-vešajo in silijo k tlom, listje je pričelo ru.me-neti in »premiiijasto sije, debele jagode blestijo v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peijejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jili je. Spredaj sedi v kolesljti sani gospodar. S sAoj je povabil jeroma, ki ponosno ždi poleg njega in ae pomilovalno ozira na oberače. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepe tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmudijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvovprežini iojtrskj voz z oberavci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zardela, a poleg sefoe ima širok jerbas poln dotire jedače iai kruha. fl' Iz našega prosvetnega dotna. (Bloke.) Imamo zdaj prav lepo in dovolj veliko dvorano, ki smo jo otvorill jeseni. Postavil« sta jo g. Jakob Kralj, zidarski mojster, m g. Miha Oražem, mizar, v splošno zadovoljnost. Dvorana ima krasen oder, ki je primeren za vsako igro. Imamo malo dvoranico za razne skušnje in še eno sobo, kjer posluje »Posojilnica«. Pri igrah nastopajo stare in nove moči, ki kažejo nadarjenost in spretnost. Nekateri igralci so naravnost sijajni. Prav je tako! Pričaku. jemo še veliko od njihove požrtvovalnosti. Poleg igranja imamo močan in dobro izšolan tamburaški zbor. Kar 30 nas je! Kako hitro nam minevajo ure pri skušnjah, ki jih imamo dvakrat na teden. Matica vsega tega dela pa jc dekliška družba, k) zbira okrog Marijine zastave dobra dekleta ier jim poleg duševne nudi še obilno druge liraaie. Ustanovili smo že davno lepo knjižnico, ki ima nad 1200 vezanih knjig. Tu se je porodila misel, da si postavimo dvorano, ki se je uresničila v veliko veselje vse naše župnije. Naši prosvetni delavci potrebujejo podpore; pridite jih pogledat, poslušat, zabavat se v našo dvorano, pa boste videli, kako krepko delujemo Za naše fante in može. (Skofja Loka.) Za praznik sv. Jožefa so imeli naši lantje in možje duhovne vaje. Ce kdo, je golovo moški svel potreben verske poglobitve in ureditve življenja po verskih načelih. C. g. kaplan A. Križman z Jesenic je s svojo spretno in kleno besedo sejal zlato zrnje resnice v naša srca. Vedno večji je bil krog njego- ; vih poslušalcev. Bog daj, da bi milost, ki se je na. i selila v naša srca, ostala za vedno pri nas. G. go- ! vorniku in domačim gospodom se za trud j»rav iz i srca zahvaljujemo! j Prosveta in drugo. (Nova Oselica.) Odkar obstoja naše prosvetno društvo, se še ni začelo nobeno leto tako živahno kakor sedanje. Prosvetno društvo si je ustanovilo dramatični in pevski odsek. Oba pridno dehijeta. Dne 18. februarip je dramatični odsek vprizoril igro »-Deseti brat«.' Bila ie dobro obiskana. Dne 25. marca smo imeli v Cerkvenem domu materinski dan. Številno so obiskale dvorano poseb. " matere. Lahko trdimo, da krepko vozimo po začrtani poti, da bo naš novozgrajeni dom v vedno večji meri središče in ognjišče vse župnije, njenega javnega in kulturnega življenja. Sedaj imamo ob nedeljah po sv. maši v domu predavanja o sveti deželi. Predava naš g. župnik. Ža velikonočne praznike že sedaj obetamo, da borno razveselili občinstvo z novo igro »Ljubavi cvet je zamorjen«. Tudi n&š cerkveni pevski zbor se pridno pripravlja ra evharistični kongres .v Ljubljani. Za čiščenje krpi uporabljajte znani PLAHiNKA.Iai BAKOVK. Pristen je le v plombiranih paketih. Heg. br. 7« od »./II. 1»M. tvharislični križi. (Hotič.) Stavim, da dve tretjini Slovencev ne ve, kje jc naš Hotič. In morda je prav zalo lako ljubek, ker je lako skrit in neznaten. Bil sem navzoč pri blagoslovitvi 2. in 3. evharističoega križa. Marsikaj lepega sem že slišal o hotiških fantih. Zato mi je razumljivo. da s tolikim navdušenjem postavljajo v vsaki vasi mogočne križe. Kako okusno so jih pripravili in okrasili za blagoslovitev! Vence, cvetice, trakove, mlajčke, vklesane napise, vse narede lastnoročno in kar strokovnjaško. Bil je miren mesečni večer. Po blagoslovu je govornik opisa! Kalvarijo v Jeruzalemu ter zgodbo najdenja sv. križa. (V cerkvi imajo sv. Heleno, ki jim z velikega oltarja kaže čine, iii lero na Jih očetov. Tudi ta križ bo slovesno blagoslovljen. Za naše male pa bomo imeli pripravljalni evharisiični sestanek na Cvetno nedeljo Narodnih noj 1» od nas na kongresu prav velifco. Dekleta ie pridno šivajo avbe in zavijaote. Za kongres smo do sedaj darovali taste o sv. Jožetu. — Gripa ae je že tudi nekaj oglasila pri nas. Vendar pa še oe v toliki treri, da b* napravila zmedo. — Za volitve ni kar nič pravega ognja. Tako je bilo rečeno pretekli teden v Krškem m nekem shodu, da bi kmetje radi volili k&ndktatc, ki bi si jih somi izbrali. Menda je bilo na leni shodu precej vroče. — Materinskega praznika smo se \eo veseli. Glasna pesem se razlega po (Vda. odmeva » goricnh in drami pridne oi»-ravce. ki so že preje prihiteli na delo. io se idaj i veselim vriskanjem odr.ivljej« i vinogradov, kjw preuašajo teiske brente polne gro adja kakor lahke igrače. Rariostno pričakovanje je t dnšah vseh teh ljudi, ki eo jisn ti dnevi srčna potreHa. ki si ži-rljenj« brez svojih gork niti misliti ne morejo. N» voe» rtu med obira »t i tndi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, kater« ra vos čas ogovarja in povprašuje. *e mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že bo dospeli po kolovozni poti v Tinogred, ki Jih sprejme ves prijar«! in smehljajoč «e poln gromdja. Obeeavej »e hitro razgabe po vinogradu, začuje se žvižganje in petje, lalini vriski, smejanje in šumenje listja. Oberači pridno obirajo grozdje. ki ga bren-t»či nosijo v kadi. Angela je ves fcas bliža Bnčksjevega. Srce. iosaboii. ko sporna. da se je motila v svoji Ijotveim, saj Jože ne mwa zs oi sMza. Najrajši bi šla od tod. od teb veselih in srečnih ljudi in se. skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne vidri in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petra*' je hoiei posebno oiavesito praznovati ta dain. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj tuožnarje. Odjeknil je pok. b sosednjega grič« se je oglasil drugi. Obiravci hite bolj in !>olj, modi se jim. Sonce pripeka vedno »ilneje, toda vročina jim ne vliva lenivoMi temveč neko vre-čično raz-raajanost, da še bolj Kite in se čutijo p«eebtio »drave t tem morju bleščave to zelenja, kjer kaT plavajo ne razigranosti in dnh se raztrese bol/ kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide meti delavce, gre nje«o» gost in se vleže vrhu griča pod nizko bresketr, kjer prične premišljevati iu »aujariti. Res pri Augeb je propadel, t odi kaj aatot Pri tej o« je vendar ženil sum »voljo denarja, a za iiiladeuko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa »eli tndi Ijuiveiini. Rnd bi, da M K« tista, ki postane njegov«, imU ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcatce ter se trenutno v njem (xwr!eda. Nejevoljen ga spran nazaj in zakol ne. Ta obraz mu ne ugaja, to M tisli, ki si ga on želi in si ga predstavlja. K«w se je spremenil in postaral! Največ so paf krivile strasti, preveliko pijaiK"evnnje. izži'" ljanje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo za|iela druga pesem! Nje* Stari om je dolžan in laže pojde! Puaiica se 110 pač hitro omehčala kakor vosek ii« topleui soncu. Res ui več lep. toda vendar l>o »rečno, « jo jioroči! Monla mu lm še hvaležna. ^ ^ "jen stari tako lahko otresel svojega jia darovali svojim gospodarjem, ki ju imajo pri hiši radi kakor prave člane svoj« družine. Lep zgled, kako je treba socialno vprašanje reševati ne s paragrafi, ampak v medsebojni ljubezni in zvestobi. Vsa tast vzornima služabnicam«, k»kor tudi njunima gospodarjema. Tako medsebojno zvestobo naj Bog poplača na tem in na onem svetu! Usmiljeni bratje ia drugo. (Mekinje.) Od nas so odšli usmiljeni bratje, ki so se tukaj nastanili leta 1920. Njihovo tukajšnje posestvo, ra-iuii žage, je namreč prešlo po razsodbi tretje sodne instance v Zagrebu v last Tujsko.prometnega društva v Kamniku. — V zadnjem času so bile v Društvenem domu tri prireditve; pri eni izmed teh se je udejstvovai domači cerkveni pevski zbor z igro, ki ie privabila polno dvorano gledalcev. — Sašev most, ki je bil skrajno potreben popravila, jc bil v februarju temeljito popravljen. — Dobro se razvija nova tovarn« za gumbe, ki jo je lani v Mekinjah jxh stavil trgovec g. M. Kramar iz Kamnika. Zaposlene-ga ie v njej lepo število delavstva. — Občinske volitve za Kamniško Bistrico so preložene od 24. marca na nedoločen čas. NAZNANILA n Radna ob Savi. Duhovne vaje za tank iz bo. štanjske in sevniške župnije bomo imeli na Radni v jaktzijanskem domu od 28. do 31. marca. Začetek v četrtek zvečer. Pričakujemo, da bo udeležba pol-noštevilna. n Vse prijatelje pokojnega kurata Franca Bona- H obveščamo, da se sklicuje sestanek v svrho ustanovitve pripravljalnega odbora za postavitev spomenika pri Mariji Pomagaj na Brezjah v nedeljo, 31. marca ob 9 dopoldne v dvorani hotela Slara pošta v Kranju. n Homec pri Kamniku. V nedeljo, 31. marca ob pol 4 ho v Društ. domu na Homcu predstava oove, lepe naroJtie igre s petjem v štirih dejanjih »Črna žena«, Priredil Ivan Redenšek. Igrajo igralci iz Oro-beli P red prodaja vstopnic pri g. Francu Maroltu na Homcu Pridite! n St. Jurij pri Grosupljem, Živinski in krainar-ski semenj bo pno soboto v aprilu, to je 6. aprila 1935 Prodajalci in kupci vabljeni! n Zapoge. Da bi naši gasilci čimprej prišli do sredstev za zgradbo Doma gasilcev, liodo v nedeljo, 31. marca ob treh igrali v prostorih tov. Hoče- varja zelo poučno in zabavno igro »Svet«. Vsi prijatelji gssilccv vljudno vabljeni! n Prostovoljna gasilska teta v Smarfnem pri Litiji prostem leto« 1. ia 2. junija petdesetletnico svojega obstoja in delovanja. Na to proslavo že danes ojKizaijamo vsa gasilna društva in cenjeno občinstvo. n Votli« nad Ljubljano. Mlekarska zadruga Vodice bo imela redni letni občni zbor za leto t')M 31. marca ob treh v lastnih prostorih z običajnim dnevnim redom. Člani zadruge so vljudno vabljeni k občnemu zboru! d Tretji »Tromesečni eospodinjsko-kuharski te čaj. se bo pričel na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani (Šiška) dne 1. aprila. Učenke se uče v tem tečaju v prvi vrsti dobre kuhe in praktičnega gospodinjstva, ročno delo in šivanje. Po želji tudi serviranja in vrtnarstva. Praktičen pouk je v zvezi s teoretičiio razlago. — Vpisnina za ves tečaj 150 Din; mesečmna za notranje 600 Din, za zunanje 300 Din. Priglasiti sc je do 31. marca. DOBRO CTIVO k Sveta maša. Knjižice za duhovno prosveto. Rakovnik. Cena 1 Din. Naša verska dolžnost je, da se svete maše redno in prav udeležujemo. Žal ji ne prisostvujemo vselej s pravim umevanjem, kar ovi. ra in zmanjšuje potrebno notranjo zbranost. Ta knjižica nas poučuje o zunanjem, vidnem ustroju sv. maše Pove nam, kaj je v bistvu sv. maša, kako je nasfaia; pobliže nam predočujc njeno zgradbo in ogrodje. Mašo moramo razumeti, pri maši moramo sodelovati in sodarovati. Naš cilj bodi t pri vsaki maši k sv. obhajilu! — Lepo in umljivo pisano knjižico toplo priporočamo. k Pomlad - prehraaa — zdravje — te besede naj bodo opomin vsem, ki ljubijo svoje zdravje. Razmere nas silijo, da se čimbolj obračamo od sa-tnomesne prehrane k rastlinski. Človeški organizem, ki si je navite! v dolgih zimskih mesecih škodljivih sokov, je treba sedaj na pomlad obnoviti, očistili. To najtemeljiteje in najbolje naredimo, ako opustimo prekomerno uživanje mesnatih jedil in poskusimo pomladansko kuro z zdravo rastlinsko prehrano Marsikatero bolezen ali celo prerano smrt moremo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo rsz-rti zdravniki in znanstveniki, ki so potom preiskav in, primerov iz lastne prakse dognali škodljivost dandanašnji prehrane za človeški organizem. Rastlinska, presna — surova hrana ima v sebi VSe one prirodne vitamine v tolikem številu, da prav lahko pogrešamo mesno prehrano. Zato priporočamo našim gospodinjam 111 kuharicam, da sežejo po kuharski knjigi, kti jim nudi obilo receptov m praktičnih navodil za pripravo takih jedil. To je knjiga: Prebrana po najnovejših zdravstvenih aačelih, katero je priredila Štefanija Humekova. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. Cena nevezani knjigi Din 30, vezani v platno Din 40. Tudi pri nas Slovencih se brezmesna, vegetarijanska kuhinja vedno bolj uveljavlja. Poskusite tudi Vil Blagodejni učinki te nove prehrane se bodo kmalu po. kazali. RADIO PROGRAM RADIO LJUBLJANA od 28. marca do 4. aprila 1935 Vsak delavnik: 12 Plošče 12.50 Poročila 13 Cas, plošče — Četrtek, 28. marca: 18 Plošče 18.30 Stara Ljubljana 18.50 Srbohrvaščina 19.20 Cas, jedilni list 19.30 Predavanje 20 Prenos iz Belgrada 22 Cas, poročila 22.20 Plošče — Petek, 29.marca: 11 Šolska ura 18 Kulturno življenje starih narodov 18.20 Rad. orkester 18.40 Literarna ura 19 Rad. orkester 19.20 Cas, jedilni list 19.30 Predavanje 20 Prenos koncerta Ljubljanske filharmonije 21.40 Cas, poročila 22 Cifcre 22.30 Plošče — Sobota, 30. marca: 18 Rad. orkester 18.15 Aktualnosti 18.30 Rad. orkester 18.50 Francoščina 19.20 Cas, jedilni lisi 19.30 Predavanje I 20 Zunanji polit, pregled 20.20 Koncert 21.45 Cas, poročila 22.15 Rad. orkester — Nedelja, 31. marca: 7.30 O pogozdovanju 8 Plošče 8.20 Poročila 8.30 Maiidoline 9 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) 9.20 Prenos iz trnovske cerkve 9.45 Plošče 10 Najvažnejša določila obrtnega zakona za nameščence 10.20 Plošče 10.40 Slovenske narodne 11.40 Mladinska ura 15 Plošče 16 »Deseti brat« 17.30 Plošče 19.30 Predavanje 20 Cas, jedilni list 20.10 Mladinske pesmi, godba »Zarja« 21.30 Cas, jx>ročila 21.50 Rad. orkester — Ponedeljek, 1. aprila: 18 Program po napovedi 18.40 Slovenščina 19.10 Zdravniška ura 19.30 Predavanje 20 Prenos iz Belgrada, čas, po. ročila, jedilni list — Torek, 2. aprila: 11 šolska urai Lutkovna igra 18 Otroški kotiček 18.20 Ženska domača obrt 18.40 Nemščina 19.10 Pravna ura 19.30 Predavanje 20 Cas, jedilni list 20.10 Slov. instrumentalna glasba 21 Rad. orkester 22.30 Angleške plošče — Sreda, 3. aprila: 18 Plošče 18.30 Pogovor s posliišalci 19.20 Cas, jedilni list 19.30 Predavanje 20 Koncert 21.30 Akademski pevski kvintet 22 Cas, poročila 22;!5 Radijski orkester. ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran tre.sr- zn svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiravci se vračajo na delo. Jerom vstane iti se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jili ogovarja. Potem se približa temu in one-inu dekliču, spregovori kako prijazno besedo i" se prisiljeno smeje, hi ko «j>reza okoli Milke ojrnzi, da je Bečkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogleda, ie se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda pogumu ne zgubi, saj ve. dn je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Popoldne se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da škofi v liosto po drva. Sam povabi vrnivšega se K«sta, naj mu pomaga pri nrianj-u ognjišča. Jerom se halilja, a gospodar res prinese nekaj opek iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhim vejevjem, zakuri Petrač in dvigne na ogenj »elik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje »dijo, da ne bo prihodnja letina teko dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega Kuhanega!« Vino je zašuinelo. Petrač je dal vciiij ce-'ega cimeta in vsul kar po! kile sladkorjeve sipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že !>ow-tem pjjan obloži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno za-diš-i. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo ua visoke jjodstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kupiči v kadeh in podrhteva kakor kiipeča hladethia. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se za-pači in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z ofcema nogama pred ee: »Aha, že vem, da. zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš še vesel, pa Strukljt te čakajo I« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutno posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urno obrne, se opre. na roke iti se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer pri« ene laziti okoli deklet, jih dražiti in te jtm sladkati Mladenke ga pode od sebe in se Jitidujejo. Bu&ka pa je siten in nadležen. Fantje ga svare, a smeje ee in se ne meai. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter mirno čaka. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato ileti kakor naphana vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiračev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolisii, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbesni. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred se. Skoraj jkJ štirih prileze do delavcev, poišče Bečkajevega ter mu divje zapreti: ;Fani, to si bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je prevččl Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramama In se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obirati vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne črnka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba iii pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha T črnem loncu. (Dalje prihodnjič.) V Današnja sovjetska Rusija (Nadaljevanje.) Takih komun je še mnogo in nekatere imajo cele tovarne. V njih je bilo leta 1982. okroglo 20.000 mladoletnikov. Seveda so pa sprejele te komune le neznaten drobec vseh omenjenih mas. Večina izmed njih je pomrla, drugi so se polagoma porazgubili po neizmerni državi in danes je Število te propadle mladine brez dvoma zopet normalno, kakor je bilo še pred vojno v carski Rusiji. Skrbstvo zanjo so leta 1926. vnovič preuredili, naslednje leto so morali celo uvesti posebno »triletko«., ki naj bi to vprašanje popolnoma likvidirala, mnogo jih vsrkajo »Rdeči pionirjk, vendar je v Rusiji teh mladostnih, popolnoma propadlih potepuhov brez doma še vedno mnogo več nego v kapitalističnih državah. V tesni zvezi z boljševiškimi stremljenji po uničenju rodbine je končno tudi z odlokom z dne 26. avgusta 1929 izvedena reform* dotedanjega »meščanskega« tedna. Odpravili so namreč dotedanji 6 dnevni delavnik in počivanje sedmi dan, odpravili so tudi prav vse verske praznike, ter uvedli povsod nepretrgano delo. Ostalo je le še pet državnih praznikov. Delo je bilo pa urejeno tako, da je vsak delal le štiri dni, peti dan pa počival, vendar na ta način, da je praznovala vsaka skupina na drug dan in je delo lahko v vseh obratih stalno teklo. Kdor bi na nedeljo ali na kak velik praznik izostal od dela, je bil takoj odpuščen in tako so tega leta obratovale prvič prav vse delavnice tudi na sam božični dan. Ta barbarska novotarija je vzela družini še edini dan, ki bi ga lahko posvetila sebi. Sovjetske oblasti so skušale z vsem terorjem vsiliti ljudstvu ta novi člen v verigi komunistične odrešitve proletarijata, toda odpor Je bil vsesplošen, obenem pa tudi škodljiv za boljševiško gospodarstvo, da so morali odlok kmalu zopet izpremeniti v toliko, da so uvedli petdnevni delavnik, a šesti dan počivanje; nedelja je pa definitivno odpravljena. Tako so boljševiki že uničili ali se pa vsaj z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi čim prej uničili t r i v o g a 1 n e stebre današnjega kulturnega človeštva, to je vero, rodbino in pravo. Uničujejo vse tako srno-treno in do korenin, da bi se iz njih nikoli več ne mogla pojaviti kaka nevarnost za nov komunističen družabni red, ki ga hoče peščica fanatikov vsiliti milijonom. Njih napori so povzročili za enkrat le ogromno razdejanje v srcih milijonov: namesto tolažilne vere so uvedli mall-kovanje brezdušne tehnike, toplo rodbino nadomeščajo s topim kolektivom in pravo se jc moralo umakniti krvavemu terorju. Ali naj to osreči proletarijat in vsa človeštvo ? e) Sala iu ljudska prosveta. Komunizem družine lorej ne priznava in jo hoče uničiti, zato tudi uepriznava lastništva in oblasti staršev nad otrokom, temveč stoji na stališču, da je otrok last družbe, ki jo seveda predstavlja komunistična stranka. Pri leni niti najmanj ne upoSteva večno veljavnega naravnega zakona, da se pojavi otrok najprej v družini, s katero ga veže kri in šele nato tudi v državi, s katero ga veže le kos papirja. Samo zato, ker država še ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, prepušča prva leta otroku res da še staršem v telesno oskrbo, toda njegovo vzgojo si prilašča le zase, kakor hitro se otrok zave. V to svrho ji služijo na eni strani ogronine strankine mladinske organizacije (Oktobrski otrok, Rdeči pionirji in Kom-somol), o katerih smo že govorili, na drugi strani pa — šola, kateri posvečajo že od početka svojega gospodstva izredno veliko pozornost. Duh, ki preveva vse boljševiške mladinske organizacije in vse sovjetsko šolstvo je seveda izrazito materi-jalističen in komunističen. Prvi čas po prevzemu oblasti »o se zadovoljili le s popolno ločitvijo šole od cerkve, a kmalu jim ui to več zadostovalo, temveč so prepojili ves pouk z Izrazito protiverskim in brezbožnim duhom. Naročajte ^Domoljuba"! Namena šole nikakor niso gledali v tem le neko določeno znan e, temveč naj bi predvsem vzga ala novega komunističnega, to je kolektivnega človek^ ki bo prepojen z marksistično miselnostjo vladajoče SranL in kiteremu daje zmisel življenja v prv vrsti gospodarstvo. Drugo znanje je protidržuvno m družb,, n -varno zato ga zatirajo z najbolj surov,mi sreds vi, kajti vse znanje mora hia^evati le vladajoči stranki. Razen marksizma zanje ni nobene resnice več. Nit. najmanj niso upoštevali dejstva, da jc floveku zgolj go^podarsk, uspeh premalo in da v njem prevladuje duhovnost. Dočim je cilj krščanske vzgoje izoblikovati človekovo celotno osebnost ter vzbuditi v njeni čim globlji čut za vzajemnost, pa gleda boijševiška šola pred seboj le kolektiv, ki naj se ga vzgoji za kolektiv. Zato pač goji v otroku samostojnost, kolikor skuša s tem v njem zatreti vsako spoštovanje do avtoritete staršev, cerkve, vzgojiteljev itd., a le da pride tem bolj do izraza vsemogočna avtoriteta stranke. Na eni strani so izgubili starši prav vso pravico do otrok in vzgojitelji so bili zlasti prvih petnajst let pravi mučeniki razbrzdane samovoljnosti svojih učencev, a na drugi straui jim je materijalistično komunističen duh jemal vsako osebno svobodo in čut za osebno odgovornost, kar se je nad boljševiki samimi kmalu jako maščevalo. Sola je bila prva leta le del velikega komunističnega kolektiva brez vseh tistih neprijetnosti, ki jo zagrenjujejo našim otrokom (nalog, spričeval, kazni itd.). Ker gleda materialistični komunizem odrešenje človeka le v gospodarstvu, ima tudi boijševiška šola predvsem namen vzgojiti že v otroku maliko-vauje stroja in tehnike, kajti za komunista ima tudi duhovna kultura le toliko smisla, kolikor služi njegovim gospodarskim ciljem, a bosed krepost, dobrota, pravica, poštenje itd. pa boijševiška vzgoja sploh ne pozna in ne prizna. Člen 1. sovjetske šolske uredbe pravi: »Cilj sovjetske šole je vzgajati naraščaj v komunističnem duhu ter izoblikovati iz njega aktivne sodelavce v socialistični zgradbi in v razrednem boju mednarodnega proletarijata.« Šolskega vprašanja so se lotili boljševiki seveda takoj po prevzenMi oblasti. Ker so gledali v dotedanjem šolskem ustroju svojega velikega škodljivca in ker so bili prepričani, da dobi otrok jako hitro ono politično in tehnično znanje, ki so ju edini smatrali za važni, so do tal podrli vso dotedanjo šolsko zgradbo ter ustvarili na hitro roko novo. Ustvarili so novo, enotno šolo v dveh stopnjah in sicer: I. stopnja (osnovna šola za otrok od 8,—12. leta; II. stopnja (srednja šola) za otroke od 18,—17. leta. V vse sovjetski Rusiji je bilo 1. 1920. 94.205 šol 1. stopnje z 7,264.000 učenci; 4.126 šol II. stopnje z 457.000 učenci. Razen tega so obdržali še 750 starih srednjih šol in velik del visokih šol, seveda s popolnoma novimi učnimi načrti. Ker so bile za časa vojnega komunizma prav vse moči boljševikov zaposlene v državljanski vojni, v politiki in v gospodarstvu, še niso utegnili posvečati šolstvu potrebne pozornosti, zato je vladal v njem največji nered. Zaradi pomanjkanja denarja, učiteljev in šolskih poslopij je ostala večina načrtov le na papirju in še velik del prejšnjega šolstvu je docela propadel. U 1928. (za časa Nepa) so izdali novo šolsko reformo, pri kateri se zunanja zgradba šolstva ni mnogo izpremenila, pač so jo pa skušali vso prepojiti s svojim duhom. V to svrho so izdajali neprestano nove odredbe in reforme, katerih končni cilj je bil, da Jim vzgaja šola zanesljiv komunistični naraščaj in zadostno število specialistov za vse panoge, s katerimi so skušali obnoviti popolnoma upropaščeno gospodarstvo. Ves svoj vzgojni sistem so zgradili na idejo »delovne šole«, ki so jo prevzel. od Američanov. V tej naj bi si prisvojili učenci potrebno znanje s samodelavnostjo, ne pa da jim ga nudi šola ze prirejenega, kakor v drugi Evropi. Vso učno snov so osredotočil, na delo, na naravo in na družbo stari iez,k, so iz šol sploh izginili, a ostali jezikovni pouk in ro,n0aV?olt,8Pi?h. S° Sk,'fiii 118 nai'»«niSo mero, oziroma so dobile čisto novo vsebino (zlasti zgodovina). RAZNO V#8 kot 1000 pruaiL stanovanj ie v 0s|eU padle za 40 do 55 1 Pri vseh volitvah df 1,0 "^»teri W didat, gradili novo ielej. nico čer Kočevje, ifal •e pa obetajo kar W nove železnice, tako d, bo pri prihodniih volil-vah imela že y,ak, do. teniška vo» najtnodernejll kolodvor — v načrtu! Novo kričansko nacionalno stlaisko ustanavlja v Romuniji bivSi rainnisti predsednik Vaida Vo^ vod. Proti trem grikim p„. voslavnim Škofom je uvedena preiskava, ker n sodelovali pri zadnii «,. cialistični revoluciji. 41 mandatov 90 prldo. bili socialni demokrati pri zadnjih okrožnih volitvah r.a Danskem. Močno monarhiatlino gibanje obstoja v Grčiji Veletrgovci hočejo imeli za kralja vojvodo keot-»kega, ki ie je nedavno poročil z tfrško prince-zinjo. Podržavljeni« Meh premogovnikov na podlafi določb starega zakona o agrarni reiorrai zahtevi klub senatorjev češkoslovaške kmet. stranke. Zt iS milijonov zlotov je kupila poljska vlad, Skodove tvornice na Poljskem, kjer 10 ae v prti vrati izdelovali motorji za letala Od 4 opekam v Onja-ka obratuje danei urno le ona, a ie ta v zmanjšanem obsegu. Ustavil« je delo tvor-niča stekla v Paračln«, ker 90 baje akladiHa prenapolnjena z blago*. Vsem delavcem so delo odpovedali. 189 radarjev i« stavkati v premogovniku Ladanje Donic, k« ni« prejeli že več tednov svojih mezd. Hotel na ps* imajo r Londonu. Psi dobilo hrt-no po jedilnem listu » Londonu že obstoja olep-Sevalni salon za P?«- M lahko sami prihajalo « hotel, ali pa se jim hrana pošilja na dom. Pečajo njih lastniki. N« Angleškem, ki jo vodi delavski voditelj M»« Donald, ie Se vedno v«« milijonov brezposelni« delavcev, ki gotovo »« žive — »pod psom«. Tudi birokratiiom. Nekdo je prijavil na pol«> da mu je bila ukraden« ura. Naslednji dan pa P"' de povedat, da se je zmotil in da je uiro nate, loma v miznlci. Totla » policiji ga zavrnejo, »J, da je že prepo®no. ki vam je ukradel smo že prijelil' Mesar pomočniku! »J«" nez, izvicci M gospe Kosti i« prereži na dvot« njen svinjski želodec Kdor f* v vinu kop«, tudi v vinu utone. B-skl: Ob dvajsetletnici svetovne m&ršjje (Nadaljevanje) V »Spominih< sem i« omenil, da žive po mnogih krajih Rusije živali obeh »polov svobodno Skupaj in da je zato včasih težko trditi, kako je t biejosljo. Žalosten tozadeven dokaz nam je nudila tudi kajnska klavitica. Prav njč ne pretiravam, če trdim, da je bilo tam zaklanih več kot 50 odstotkov brejih krav. Bile so v raznih mesecih nosečnosti. Pri reztelesenju so metati proč — ne samo kakor miška majhna nerazvita bitja, ampak že tudi teličke v velikosti ovčarskega psa. Klanje takih živali se mi jc zdelo re« velik greh pred Bogom in ljudmi. Govejih glav smo za eeno 20 do 25 kopejk na kajriski klavnici kupili, kolikor smo le hoteli. Za mal denar je bila na razpolago tudi drobovina, če bi kuhali skupno za vse v laBlni režiji bi liste i lahko sijajno izhajali. Tako pa mno bili pri vsej obilici svežega mesa v veliki večini lačni reveži. Zakaj ruski vojaški načelnik je hotel, da se kuha v njegovi bližini in v njegovi režiji, ker je tako tudi zase lažje kaj »priknhaU Pa o kajn-skem vojaškem načelniku, ki smo mu bili podrejeni in ki se je pisal LomanosOv, bo še govor na drugem mestu. Nekega dne je prišel na klavnim zdravnik in si je ogledal vodnjak, iz katerega smo črpali neko belkasto vodo. Ukazni je vodnjak zapreti, pitne vode pa le ni preskrbel. Neki štajerski Slovence mi je v kajnskein taborišču pripovedoval, da je preteklo zimo, ki sem je bil preživel v Bijsku, umrlo v Hamaulu nad 1neboc. Raz strop sta, visela dva Ilelua lestenčka. Obbajilna miza je bila zaokrožena. Pod je bil lesen. V cerkvi je bila peč, ki so jo pozimi kurili in par skromnih spovednic, ki jih je daroval kairski cerkvi Ludvik Voieik, Poljak iz. Krakov«. Katoliška hiša božja . je zelo svetla, saj ima izredno velika okna. Ogledal sem si tudi kor. Tam je našel zavetje h ožji grob in številni venci, ki bo jih po tamošnjih običajih na kor spraviti pogrebei. Orgle so majhne — podobne j onim na Javorji) nad Litijo. Tiv*'. v s;ote »eni vtak- | nit svoj nos. Za spomin sem «i napisal sledeče tri skladbe: a) M. Haller Missa Qissrla opus V.IlI.a | bdi«. XV., b) Missu tertia ad diins voc.es aequles. M. Haller. Opus Va (60 kopejk), c) Missa uro de-functis: Uns voce cuni orgaro. .loanne Riebold op. XXXVI. Freiburg. Avstrijski oficirji slovanskega rodu so stanovali v Kajnsku v posebni Hiši. Usoda ji mje bila bolj mila kol nam, saj so dobivali menda po 50 rubljev na mesee. Svobode seveds niso imeli nobene, Med drugimi so bili tedaj v Kajnsku nad-ueitelj (iabrovšek, sedaj upravitelj šole v Ribčah " litijskem okraju, Anton Turk in Anton Kadunc, Waj »vetovno znani stavbeni inženjer v Julni Tudi. VI bost od veselja objeli pisaioiHsSo, ko Vam ho prinoeei zavilek nd Trgovskega doma Stermecki, - ampak preje je treba pirati po nove vzorce svile, volne, celirja, tiskanine, etamina, modrovine in raznih drugih modernih tkanin m damske, dekliške in otroške obleke. Cene so zopet zelo znižane, izbira pa je ogromna. tlGOVSKl-BO« termctM TOVAMtA ■ PUlIt/* • ITI ■ OBLEK Cel)e št. 19. Vsorsi is veliki ilustrirani cenik z-aaioui. 'J DROBTINE Zemlja se manjga. Prof. Ernst. Jaeneeke je predložil heidelberiški akademiji .znanosti v Nemčiji zanimivo razpravo o manjšanju zemeljske oble. Po njegovih računih se' je zemeljski ftolumei- od Cezarjevih časov skrajšal za približno 1 m. Prostoru i nsko pa izgubi, zemlja vsak dan kubični kilometer, kar se nam seveda ne more videti veliko v primeri z več nego 'bilijonom kubičnih kilometrov, kolikor znaša vsa zeaneljiska prostornina. Ščuka premagala ribiča. Na Češkem ie ujel ueki. ribič tako velikansko ščuko, da je ni mogel potegniti iz vode. Ker pa kljub temu ni odnehala in .ie vlekel palico s trne-kom. kolikor je mogel k sebi, je močtla riba v vodi naravnost jXKliff.inin in s tako silo jk>-tegnila trnek, da je ribič, k' ni hotel spustiti palice, padel in si pri tem dvakrat zlomil nogo. SUr* žita« ,r.raa. V neposredni bllliol Budimpešte, v. pluiini.^udakalas?, izkopavajo starinoslov-ci neke starine Pri tem delu so kopadi. naUteli na trdnjavskl pps nekdanjega, v Panonijj umrlejja phnonskeija cesarja Valentinijana. V 16 m visok soi stolpu sa našli med ostanki pepela precej pšenie-nega in rženega zrnja, ki ie ležalo tank poldrug tisoč let. ne da hi izgubilo svoi6 življenjsko silo. S prekooceanšlam parnikom se je vozila tudi zelo sitna in zadirčna ženska, kateri končno niti rešilni pasovi niso bili po volji. »Kaj pa ni v redu s temi pasovi?«je vftrašal kapitan. — »Tako umazani se mi zdijo. Treba bi jih biio oprati. Ako bi se morala kakšna dama poslužiti takegs pasa ter sko- . _ .----.mu ., < .. , j....i.,,,, , ,, i j , - .. , Ameriki, (fabrovšku in Kaduncu sem dolžan e!o-ooko hvaležnost, zakaj olajšala sta ml težko liv-v Kajnsku z marsikaterim rubljem. Naj jima ™ izrečena na tem mestu iskrena zalivala! Se to: Jože Istinič, novinec, ki je prišel med 0 !»8. pešpolka leta 11)14, mi je povedal, da je ™>1 stari znanee in prijatelj ir. dijaških let, nad-Porocnik Abram, doma iz Avbra im Krasu, padel • Karpatih pri Lipki v noči i>d 21. do 22. no-p™'',ri1 1914. Istotam je umrl junaške smrti tudi | rodboj Andrej iz Planine hišna št. «1, ki je bil ' prej okrog 4 leta v Ameriki. Naj počivala v miru! I > . " dvorišču kajnske klavnice" se ni naš po razaj prav nič izboljšal. Nedoslajalo je dobre pitue V , j , P'° hrano smo dobili samo vsakih 21 ur. Vr„'i 80 nanl dali le enkrat vsakemu po 4 K i za 8la m med kravjeki, kjer jiii je pre-vsak dežek. Za stranišče je služila velika jama v stepi, oddaljena kakih 30 m od dvorišča. Po vsej poli do te jame so bili r.eli kupi parkljev, kosti in drugih odpadkov iz klavnice. Creva in drugi gnijoči živalski deli so ustvarjali res neznosen smrad. Zato je bilo za vsakega izmed nas pravo mučeništvo. kadar je moral zadostiti človeški običajnosti, posebno še zato, ker je nepopis-acn smrad hude komarje prej vabil k sebi, kakor jib odganjal. Pomagali smo si takole: Ko smo počepavali tam okrog, smo. se z levico držali za nos, v desnici pa smo imeli primerno vejo ali vejico in z njo odganjali nasilni harabinski mrčes. V Kajnsku nismo imeli nobene svobode. Kdor se je izmuznil v mesto, je bil od kozaške stražo običajno prej ali slej krvavo lepoti. — Ujetniki so začeli v takih razmerah bolehati drug r.a drugim na nevarnih boleznih, posebno na budi griži. A le redkim se je posrečilo priti v bolnišnico, kjer so bila — napram klavnici — seveda nebesa. Žalostni smo bili in zelo obupani. Hočeš — iiodeš smo si domišljevali, da nas hoče vojaški načelnik Lonianosov počasi a gotovo vne spraviti na drugi svet. Tedaj sem se spomnil, da je proglašena neka grofica v Moskvi za saščitnieo slovanskih vojnih ujetnikov. Časopisu >Kuskoje Slovo« (.»Ruska beseda«) sem poslal sledeče pismo: »Zaščitnica Slovanov g, grofica Sabanskaja bi izvršila veliko človekoljubno delo, ako bi priSIa ne-najavljena v Kajnsk in se ua svojo oči seznanila s položajem vojnih ujetnikov— Slovanov, ki uživajo obljubljene privilegije (izredne dobrote) na-dvorišču kajnske klavnice. Več vojnih ujolnikov V Kajnsku, dne 25. 6. 1915. čiti v morje, bi njena obleka najbrž ne bila vti za rabo « Budilka s kavo. Pariški sejem izumiteljev prikazuje celo vrsto svojevrstnih iznajdb. Posebnost razstave pa je vsekakor čudna budilka. Človek naravna na pr. kazalec hudilne naprave na sedem, zjutraj. Namesto, da bi ob teni času začel peti zvonec, se vključi zveza električne pečice, v kateri je že pripravljena voda. Kadar začne voda vreti, se prenaša para jx> cevki v vezano fiosodo, od tam pa kaplja kava v skodelico, ki je pritrjena na koncu. Ko se skodelica napolni, pritisne njena teža mehanično na gumb, ki sproži gTarrKjfonsko ploščo, Nato zadoni kakšna koračnica ali Vesela pojjevka in zasrxmA, ki je do tega časa mogoče dvignil glavo z ležišča, se lahko iztegne ter posrka skodelico dišečega osvežila. Šyicarii elektrilicirajo. Uprava švicarskih zveznih železnic nameraya v prihodnjih letih elektrifi-eirati "Je 100 km svojega železniškega omrežja. Ker bo fako obsežna elektrifikacija zahtevala precejšnje električne sile, bo uprava začela graditi najprej velikansko električno centralo. Centrala bo stala ob velikem dolinskem jezu, nad katerim bo 9 km dolgo in jx>ldrug kilometer široko zbiralno jezero, v katerem bo zastajalo 26 milijonov kubičnih metrov vode. Zajezili bodo namreč reko Etzel v bližini Ein-Siedls v kantonu Schwyz. Tako nastalo novo jezero bo ležalo 900 m nad morjem. Vsa dela, tako zgradi, lev ogromnega , jezu in elektrarne, bodo stala 62 milijonov Švicarskih frankov. Ko se je neki moravstki trgovec, ki je gradil svojo vilo zunaj, mesla, vrnil z daljšega potovanja, ni od vile naše! niti tiiega kosa opeke. V njegovi odsotnost! so mu sosdeje, ki so si tudi postavljali hišice v bližini, vso vilo dobesedno odnesli. Moderni stroji so silno dvignili tekstilno industrijo na Japonskem. Leta 1022 je en tkalec pri 11 urnem delu napravil 1700 m blaga, danes, ko dela 8 ar i« pal. pa 5000 metrov. Najcenejšo železniško vožnjo na svetu imajo Finci. Za razdaljo oteoli 1400 km plačajo v ilf. razredu samo 250 Din. Anglija ima brez Irske okroglo 40 milijonov prebivalcev, vsak peti Anglež pa ima biritelj, k>7*j Tirajo osem milijonov bicikljov. Ce bi bilo treba tam plačati takso v višini lwt pri nas, bi dobila država oboli 200 milijonov dinarjev na leto. Iz neke angleške jx>boljševalnice so za prazniSoe izpustili 40 gojencev za dva dni domov. Niti (Bti* Oospodarsku avsat) — V račun vsamemo tndl hra iiitne knjižice članic /Bdrufcne srezfl. Čevlji brez peta prihajajo v modo in so pri se. vtrnjakih že zelo udomačeni. ■MtMUiaaiHUiHsa8ii8iieBeiiiBWiiHnaaiawii» Kdor bi rad poznal i u j e dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih jx> vsem širnem svetu, nsj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „ Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje t razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letu« naroč. nina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovitega življenj« Avslos 250 Buraos Air«, Rep. Argentina. On se je prebudil, vihal nekaj časa nos, nato pa ie skočil s postelje. »Minka, hiša je v plamenih! Hitro ven, prav nobenega časa ne sineva zamuditi! Le brž, le brž!- — Jaka, Jaka. tak ne hiti vend&r tako! Pusti me, da vsaj nekoliko deuein sobo v rod, d« ne bo vse narobe, ko pridejo gasilci..,« Velika noč se bliža! Kriza nas ie vedno muči J Nov* obleka, nova rut«, novi čevlji, nov klobuk pa razveseli staro in mlado. Iežko jt danes gospodarju obleci družino, ker denar se !e s težavo dobi, zato je potrebno, da se še pred n »k upom zanimate, kje ae kupi ceneje in vendar dobro. Dolgoletne izkušnje in dobre zveze s tovarnami mi omogočajo nabavo (plaga 'z prve roke. Da pokažem svojim zvestim odjemalcem. kako jih cenim, sem se odločil cene in tudi moj skromni dobiček ponovno znižati. _ Pri meni dobite že moško iioiasto obleko . . od Din žensko volneno obleko . . od Din žensko svileno obleko ... od Din žensko svileno ruto ... od Din__ moški lepi klobuk . . .. od Din 28. 1 par mošk. čevljev iz boksa z močnimi podplati in vsem priborom od Din 58,— naprej 1 par ženskih nizkih čevljev od Din 47.— naprej V zalogi imam tudi KOLESA (biciklje) in uadomest-■* .dele. - Posebno lepo izbiro imam v modernih moških SRAJCAH in ženskih nogavicah, volnenih in svilenih rutah. - Stalno jc na zalogi betonsko železo, razno orodje, okovje, šipe, steklo, porcelan, cement, umetno gnojilo, živinska sol, modra galica, žveplo ZAJAMČENO NAJBOLJŠE GUMI VRVICE xa cepljenje irt, vinogradniške briigalsice itd. itd. Vse, kar rabite za dom, dobite po najnižjih censh pri IVAN A. GROSEK trgovina z mešanim blagom, TREBNJE, LMeajsio. 117.— naprej 68 — naprej 35.— naprej 18.— naprej "" naprej Moli ©0l£&SIlfi€ Vsaku drobna vrstica ali uje prostor velja ze ankrai Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, alio kupujejo kmetijske po trebščine aH prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In uarobe. Manjši posBsSie kupioi v bližini Škofje Loke, Kranja ali Ltub-Ijane. Plačam v golo vini. — Ponudbe na F. Bizjak, Žiri. MkP gglUlKi sprejmem takoj ja liru šenje sekir in druga orodna dels. - Nastop takoj. Matevž Krmelj, sekirni kovač, Log, p. Skofja Loka SsniiRsfti kroipip sdrav ima na prodaj Ivan Siukovie, Auibrus št. 12, p. Zagradec. Cena po dogovoru Lep tnnih Vrmfv ravnem ob veliki ce^ti blizu trga iaželezni-ke postaie, jiosebno primeren za stavbišča, proda Žveglar. Sv. Jurij ob julni železnici. Oglja staro 17do25let-"»»«'« m vsa kmečka dela sprejme Jakob Jernejčič. Begunje pri Cirknici. Silil® m »» zmožen vsakega dela. Naslov se pofzve v upravi Domoljuba 3281 iilaaM »"lenega polj-hi8|»W ski h del, z daljšimi spričevali, sjirej-mam. Zgor. Šiška 29. Kftil 0(1 divjačine 'udi *■•» polhove in jazbe-4eve kupujem skozi celo leto vsa ko količino, Zdravi6. Ljubljana. Florjanska 9 SšBKia Mnesliilf0 ka- Ijiva dobro poljsko orod e, špeceri-jo in ieleznino kupite pri J os. Jagodič. Celje, Gubčavn ulica - Glavni trg BebSa 15-18 let staro, "S®1® za kmetsko deio sprejme Frane Porenta, Stekanja vas št. 47 pri Ljubljani. za 50 kra-i njliev-kot-nov, pa 17 panjev čebel in precej praznih panjev se poceni proda v župnišču v Veleso vem. flshln za kmečka dela USHIS iSčem. Urbančič, Brezovica pri Lj št. 9. ftsfonniii« '^"dg" zavarovanja. Plačamo ugodno provizijo. Po-nu tbe na naslov ,,Dra va1 zavarovalna žari r uga Mari bor. Trg Svobode 6 Rnino iago LJŠ nove, ceno predam — Korošec Janez, Mengt š šl 43. Hosa hiše trafiko ali brez obrti naprodaj za hrunilne kntižice Mestne hranilnice iz Radovljice. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 3080. TpbBMijs&i mu? žslrzo, špecerijsko in manufaklurno blago nu ile najceneje pri Mfll!er-ju, Grosuplje z gospodarskimi poslopji proda Jos. Lipovec želimtje št. 9 pri Igu. Fe >>»M|! fFataest! in trpetni izdelavi najcenejši čevlji se dobiš pn Jerneju Jeraju. Za-poge 10, p. Smlednik. najboljši etlthi, hlače, perilo itd. kupite zelo ugodno pri Pres-kerju. Sv. Petra c. 14. Ljubljana. tačiio posestis (hiša, gospodarsko poslopje in 13 zemljiških parcel) v ravnini blizu Mengša se odda v najem odnosno proda. Ponud besjirejema Hranilnica in posojilnica v Kamniku r. z. z n, z. do 4 anrila 1935. Seimsll im domač in inozemski nudi Sever & Kom p., Ljubljana ui.«,. kršč. Gorenjca, fliflgcs 7a vsa kmečka dela sprejmem aprila, Dnbrisnje št 38, p Sp. Hrušica pri Ljubljani. V Berlinu imajo na tisoč prebivalcev dva in po, policaja, v Iranci j I 3.18, na Anglšekem pa 5.08. * Skoraj 18 milijonov ljudi je sedaj odvisnih v Ameriki od državne podere. To je toliko ko 15 odstotkov prebivalstva Severne Amerike Vsakovrstno kamaikttt '* (dinamon), smodnik, viigaln« vrvice, kapice itd. ia ceitj^, dela. rudnike, premogokop«, kamnolom«, apnenlc« ima vedno na zalogi Fran SlUpiCa, železnlna Ljubljana, Gosposvetska 1. Nakup starega šsleaa iu dragih kovin u drobno in na vagone. Urednik nekega časopisa in njegova žena st« M vračala od j*>jedine. Ona je bila vso pot čemerni, doma je pa izbruhnilo: »Sram me je bilo, da, zW sram« — »Kaj pa je bilo napačnega, ljuba moj»?i je s skrbjo spraševal urednik »Le kako monj biti tako raztresen. Ko je gospa l.oranova ponujal« torto in druge dobrote, »i vsifco ponudbo odidonj z besedami, da zaradi pomanjkanja prostor« ponml-be ne moreš sprejeti...« fig«? se£> oddam po najnižji ceni tvrdka IVAN JEIA»i pridem jutri?« -Mlad zdravnik: »Dvakrat aii celo trikrat UHko pridete, če vam ni neugodno Ljudje bodo mislili. Ji imuni toliko pacijentov.« * Gost: »Pa sem ura žejen.« — CicBiitoi&u': »Malo počakajte, vam prirsesem vode « — tjost: «Ju aem rekel da sem žejen, a« umazan!« OolSait noisr^te^I vrat je utiolenje Sčlla<.' tlele, ki se luorft pravočasno zdraviti, ker s« ilcer dctovsnj« len« vaJneg« organ« v svoji fnritcolll kot ibMiI« proti strupom vse provof prcprfcfuje, z&rndi česar lahko nniloptjo neprijetni, s često tudi nevarni pojavi. Zdrnvniška znanost Je dognala, do 8" soli. w vsebujejo Jod. pri rasnih oblikah golSs I«; redno učinkovita. Številni bolniki no ugotovili z. uporabo nagega zelo preprostega domaČega zdravlieal« » pi«8«»« ungel ln povsem neStiodljtv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki Je bolan na gol Si, Ous nabre"! vrat, otefene itoza, naj zahteva neSo knjiži'''-ki jo v.-t*komiir popolnoma nrezpioaio pošljemo. Zadostuje deplsnica. Poštno ibiralno mesto- GEORG FULGME8, Berlia-Neukfiln mnatosnntiracse M, »trt. f. H'. Izdajatelj: Dr. Oregorlj Pečja!; Uredniki Jož« KoJIček Zs Jugo«lnv»nsko tiskarno: Karel teč