Bodljiva krava.
Pri nas smo imeli kravo, ki je bSdla, da je bilo strah. Morebiti, da zato tudi mleka ni imela dosti. Jlučili so se ž njo mati in sestre. Ko smo jo gnali na pašo, pridrla je op61udne dom6v ali se je pa najedenkrat prika-zala v žitu in — hajdi, izžčni jo! Posebno, kadar je iinela tele, ni je bilo udržati. Necega doe je ves hlev razrila z rogovoma, a rogova je iniela dolga in ostra. Obetali so užč večkrat oče, da jej odpilijo rogova, a odlašali so vedno, kakor da bi bili imeli kak predčutek. Kako je bila pa gibična iu poskočna! Kadar je vzdignila rep, povčsila glavo ia zbezljala, — na konji bi je ne bil vjel. Jednoč pa, po leti, prileti od pastirja, dolgoje bilo še do večera — a imela je doma tele. Mati pomdlzejo kravo, izpustč tole iu pravijo sestri. deklici pri dvanajstih letih: ,,Pož<5ni ju, Micika, k reki, naj se malo popaseta ob bregu, ali gledi, da ne zaideta T žito. Dolgo je še do noči, kaj bi tukajstale! Micika vzame palico in žene tele in kravo na pašo. Ko ju prižene na breg, pusti ju, da sb paseta; a ona sede pod vrbo in začne plesti venee iz plavic, katerih si je bila natrgala med potjo v reži. Tako pletoč si poje veselo pesenco.
Micita zasliši, da je nekaj završelo v vrbovji, ki je rastlo ob obžh strandh reke. Zdajci ngleda, da se nekaj sivega plazi skozi grmovje in neumua deklica misli, da je naš pes Serko. Znano je, kako je vclk podoben psu, samo vr&td tako ne premika, repa ne krivi, gobec ima poveSen in oči se mu bliščč. Ali Micika še nij videla volka, posebno od blizu ne. UŽ6 zacne psavabiti: Šerko! Šerko! kar glej — teliček ia za njim krava se zaženete navavnost k Mieiki, kakor bi bile obnorele. Micika skočj, poprime se vrbe, in De ve kaj bi začela; tele k ujej, a krava obfl pritiska k drevesu, glavo nakloni, ruka, vije s pred-njimi parklji zemljo, a rogova nastavi navavnost proti volku. Micika se pre-straši, objame drevo z obema rokama, rada hi zakrieala, a glasti nima. Voik 8e zažene naiavnost nad kravo, a odskočil je. Prvič ga je gotovo zadela z rogOTOma. Ko volk vidi, da s silo nič na opravi, zaiSnS se zaletavati zdaj od te zdaj od dnige straaf, da bi ua kak naein prišel kravi za lirbet in odnesel tele. Ali od koderkoli se zažeae, povsodi inu gtrlita rogova nasproti. Micika si niti ne misli, čimu vse to; hože bežati, a krava je ne pusti, tako jo tišči k drevesu. Zdaj začne še le dekiica klicati na p<5moč in vpiti: ,,Pomagajte, za božjo voljo, pomagajte!"   Kmet ki je oral tu  blizo ob rebri,  zasliši, da
184
krava ruka io deklica kriči, vrže plug in prileti gledat. Kmet vidi, kaj se godi, a z golima. rokama si ne upa na.d volka, ker velik je volk ia b^sen. Mož začne klicati sina, ki je tudi oral nedaleč ua polji. Ko volk zapazi, da prid*-jo ljudje, zaleti se še jedenkrat, dvakrat, potem jo pa zavije v grmovje, Miciko so Ijudje komaj živo dom6v prinesli, takd je bilo prestrašeuo ubogo dekletce. A o6e so bili veseli, da niso odpilili kravi rogov.                  a. K.