xvn. letnik. V Gorici, 22. julija 1909. 29. itgvllka. Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za po! leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemfijo je cena listu & K, za druge deželo izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Jlskarna“ v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. pip ,» .> ' — Tk •■>'*-'. . r:-; ■■ • v ' 1/& ItlVSi •• ■'.*.rSSJAT, 'vV^T -fh Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semenlška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Kmetovi prijatelji. Liberalci na Goriškem so razkropljeni. Liberalizem je laž in 4až je centrifugalna. Do zdaj so se razleteli v tri stranke: GabrŠčekovo, agrarno" in Tumovo (socialistično). Pričakovati je, da pojdejo ti »kmetovi" prijatelji še narazen in da dobimo .še novih liberalnih strank. Kdo se ne spominja, kako mogočno sta dvigala pred devetimi leti glavi Gabršček in Tuma? Komu ne donijo na ušesa klici: Živio Tuma!? Za vsakim voglom, za vsakim grmom je bil: Živio Tuma! Kako strastno in navdušeno je zagovarjal in proslavljal Gabršček Tumo in Tuma Gabrščeka! „Soča" je bila vsa polna hvale in slave dr. Tume. Na vseh shodih je Gabršček proslavljal Tumo in Tuma zagovarjal Gabrščeka in »Sočo". S Tumo in Gabr-ščekoin pa so bili združeni tudi sedanji »agrarni" kolovodje. Vsi ti možje so se prej sami imenovali uzorne domoljube, požrtovalne delavce na narodnem in gospodarskem polju, modre politike, ne-omadeževane značaje itd. Kaj pa sedaj? Zdaj so se sprli in se zmerjajo po listih z lažnjivcl, hinavci, zahrbtnimi zvijači, pohujševalci naše mladine, zdražbarji, licermerci, koristolovci, babjimi jeziki, narodnimi izdajicatni, sebičneži, narodnimi škodljivci, prepirljivci, grobokopi slovenskega naroda, dremotijanci itd. Kdor se hoče o tem prepričati, naj čita polemiko v »Soči» in »Delavskem listu". Tako se obkladajo drug drugega stari liberalni lisjaki. Kdo more takiin ljudem še kaj verovati? Ali ni škoda, da so potegnili ti ljudje, ki se zdaj sami imenujejo sle-pilce in lažnike, svoj čas toliko ljudstva in zlasti toliko nadepolne mladine za seboj? Ali pojde naše kmečko ljudstvo in naša mladina tem ljudem še na limanice? Ali ni drzno, da se sedaj Gabršček in Tuma še poganjata, da bi dobila akademike na svojo stran ? Ljudje, ki se ometavajo z lažniki in slepilci, si hočejo pridobiti akademike? Vemo sicer, da so mej pristaši »agrarne stranke" tudi nekateri odkritosrčni prijatelji kmečkega stanu. Upamo, da bodo ti spoznali, da je .agrarna" stranka liberalna. Liberalci si ob zadnjih volitvah niso upali več stopiti pred ljudstvo z liberalizmom, zato so se mu približali pod imenom »agrarna" ali »kmečka" stranka. Možje so isti, le ime je drugo! Poleg tega so »agrarci" mej liberalnimi strankami najmanj delavni. Dočim imajo Gabrščekovi pristaši pokazati kako navidezno delo za narodno organizacijo, ne morejo »agrarci" drugega pokazati ko »Kmečko banko" s previsoko obrestno mero. Vzdržuje jih samo ime: Kmečka stranka. Kmetje so na sploh že začeli spoznavati hinavstvo te stranke. Pozivljemo vse odkritosrčne prijatelje našega ljudstva in zlasti kmečkega ljudstva, naj se oklenejo »SL Ljudske Stranke", ki se ne spreminja, ki se ne bojuje za osebne koristi, ampak za dobrobit naroda. Nihče naj se ne da slepariti z imeni: Agrarna, socialistična ali demokratska stranka, ker vse te stranke imajo iste može, ki si zdaj drug drugemu očitajo, da so sami slepilci, koristolovci, lažniki, sebičneži itd. Nova imena so le vaba, s katero lovijo nezavedne ljudi. Pustimo jih, naj se mej se- boj pričkajo, mi pa pojdemo složno na delo za kmečko ljudstvo, ki čaka pomoči. Poleg velikih del, ki jih je že izvršila naša stranka, izdelani se po prizadevanju naših mož veliki načrti za uravnavo Vipave, Lijaka, Branice in drugih potokov, za napravo raznih cest, za preskrbo vode v raznih občinah, za društveno in zadružno organizacijo itd. Vsi, ki so res prijatelji slovenskega ljudstva, naj stopijo v naše vrste in naj z delom pokažejo, da so res kmetovi prijatelji! Načrt za oskrbljenje vipavskih občin s pitno vodo. Goriško mesto je sklenilo, da hoče preskrbeti mestu zadostne pitne vode iz Hublja. Vodovod od izvirka Hublja do Rafuta, kjer bo glavna krnica za vodo, je proračunjen na 1,700.000 K. Delo se ima čimpreje izvršiti. To priliko je treba izkoristiti v to, da dobijo pitno vodo tudi one občine na Vipavskem, katere nimajo studencev in studenčnice. Mesto ne bode imelo pri tem nobene denarne škode, kajti za razliko cene cevi, ki bi imele nekoliko širji premer vsled preskrbljenja občin z vodo, bi skrbele občine, država in dežela, isto tako tudi za druga dela, ki ne spadajo k glavnemu vodovodu. Pač pa bi imelo mesto dobiček od te skupne akcije. Stalno je, da bode vlada raje podpirala podjetje, če velja isto tudi za vso vipavsko dolino, nego če bi veljalo le za goriško mesto. Ni treba niti naglašati, da vse podjetje bi bilo bolj varno, če bi se istega udeležilo tudi naše občine, nego če bi veljalo le za mesto. Izvestno je tudi, da bodo šle občine, skozi katere pelje vodovod, mestu bolj na roko, ako bodo tudi one udeležene pri tem nego v nasprotnem slučaju. To uvidevajo tudi mestni očetje sami, zato so pa novemu načrtu naklonjeni. Vprašanje nastane sedaj, katere občine pridejo pri tem v poštev. Ajdovščina ima svoj vodovod, nima torej potrebe pitne vode; pač pa pride v poštev mesto Sv. Križ in vse one ka-tastralne občine, ki spadajo pod mestno županstvo, namreč Cesta, Dobravlje, Plače in Male Žablje. Sv. Križ ima uže svoj po stavbenem svetniku Oberstu izdelom načrt za poseben vodovod, ki bi stal 121.000 K, in bi dobival vodo od Što-mažev. Stalno je, da bi se stroški za mesto Sv. Križ znižali vsaj na polovico, ako bi se oskrbele občine tega županstva z vodo iz glavnega goriškega vodovoda. Opomniti je pa še, da v Oberstovem načrtu ne pride v poštev davčna občina Dobravlje. Iz Malih Žabelj bi se pa prav lehko vpeljala voda tudi v Velike Žablje, katere nimajo dobre pitne vode. Tudi to občino bode treba preskrbeti z dobro vodo. Lokavec ima tudi uže po svetniku Oberstu izdelan načrt za svoj vodovod, čegar stroški so proračunjeni na okroglih 30.000 K. Tu nastane vprašanje, ali bi bilo bolje zgraditi za Lokavec lasten vodovod, ali pa ga zvezati z glavnim mestnim vodovodom. Kolikor Podor jharji. Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov. (Dalje.) Začetku decembra je bilo, ko je zapadel sneg in je Nadiža narasla, kot bi hotela odnesti vse, kar ji pride na pot. Podorehar je gledal vse to z zadovoljstvom v srcu in zdelo se mu je, da je padel sneg in narasla Nadiža njemu na ljubo, ker drva je imel že posekana in in iz gozda jih je trebalo spraviti po bregu navzdol do Nadiže. V par dnevih je sneg zmrznil in drva so vozili po bregu na saneh, da je bilo veselje. Teden dni pozneje so stale ob Nadiži velikanske vrs.e drvi, mimo kterih je bobnelo divje valovje in čakalo, zaganjajoč se vanje, da jih objame in odnese s seboj. In res, dan no svetem Miklavžu, ko so se vrnili ol praznovanja šagre Krejci zopet s Podi reharjem v Prosnid. so začeli izročati bore valovom, ki £0 jih z divjo besnostjo vsprejemali in gnali s seboj. Cele štiri dni je trajalo to delo in ko so vrgli zadnje bore v Nadižo so plavali prvi že daleč skozi Korita pod Kredom proti Poljani, kjer so jih zastavljali. Na vsej dolgi poti od Prosnida do Poljane so hodili ob Nadiži Podore-harjevi delavci, poganjali tu in tam v kakem otonu ali na plitvem ustavljena drva in drgetali mraza. Tudi Podoreharjev sin France je bil med njimi. Nadzoroval jih je, a tudi sam delal. Ko je šel skozi Korita po skalah nad ozko Nadižino strugo, se mu je spodrsnilo in padel je v valovje med bore. Ves premočen se je komaj spravil do kraja. Ko je prišel za streljaj dalje do kotline, je povedal Bricu, kako se je okopal in mož mu je svetoval, naj gre domov, saj ni daleč, in se preobleče. France mu je pokazal proti Kotu, ki je bil ves temen in pričal, da mora tam gori liti in snežiti. »Pa ostani, če misliš, da je tako boijše. Ampak nevarno je". »Nič ne de je menil France — sedaj mora biti vsak na svojem mestu, ker Nadiža utegne vsak čas narasti in potem ne vem, kaj bo z bori". Tako je rekel France in plavila sta z Bricem bore naprej. Kakor Podoreharjev sin so mislili in govorili tudi drugi delavci. Vsi so se bali, da se privali zdaj pa zdaj iz Kota Nadiža podvojena, potrojena. In če se zgodi to: Podorehar adijo!... Podoreharja je tudi skrbelo, a ostal je vendar miren, ko ni Nadiža do večera narastki. Pod večer je šel domov in naročil sinu. naj daja ta in ona povelja in naj skrbi, da svi delajo. O Podoreiiar, kaj nisi hotel gledati svojega pogina? Par ur potem, ko je odšel, so odmevali ob Nadiži naporni klici, kakor bi prišla divja z\er izstradana in zahtevajoča z rjovenjem dvigajočim se do neba. živeža, da utolaži glad, je pridrvela skozi Korita Nadiža, drveč s seboj izruvano drevje, mlinska kolesa, Podo- reharjeve bore in na dnu skale, ki jih je odtrgala bogve kje . . . »Ljudje božji, pomagajte, rešite, kar se da !" Obupno je klical Podoreharjev France in tekal od delavca do delavca, ki so ga spočetka slušali, a so potem, ko so videli, da so v lastni življenski nevarnosti, popustili brezvspešno delo in gledali, kako drvi Nadiža Podoreharja tisoče s seboj . . . Ko je prišel prvi delavec v vas in povedal Podoreharju, kaj se godi z njegovimi drvi, je mož prebledel, vzbulil oči in tekel gologlav, kakor je zaslišal grozno novico proti Nadiži. Bliže ko jc prihajal, bolj čuden je postajal. ..(iodci gredo po produ ob Nadiži. Meni gredo nasproti, ki bom sedaj tako bogai. Hahaha.... Nadiža da bi mi nesla drva!... Le godite godci, piti vam dam ... Nadiža pa je šumela in bobnela... (Dalje prihodnjič.) nam znano, ne bode kazalo za to občino ozirati se na mestni vodovod. Tudi Skrilje, ki so blizu državne ceste, bi lehko dobile vodo iz glavnega goriškega vodovoda. Toda 'ni nam znano, ali reflektira ta občina na to, ali ne, ker ni bilo nobenega zastopnika na shodu v Dornbergu. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Akcijske stranke. Dne 20. julija so imeli zaupniki akcijskih strank Sl. Jednote na Dunaju v biroju podpredsednika Zazvorka politično konferenco. V tej se je vsestransko in z velikim zadovoljstvom konstatiralo, da se odločen nastop proti Bienertliovi vladi v javnem mnenju med češkim in slovenskim narodom brez pridržka odo-bruje. Istotako se je dognalo, da se ni posrečilo omajati obstoja Slovanske Jed-nctc. — Don Oarlos umrl. Pretendent na španski prestol, don Carlos, ki je večkrat obiskal tudi Gorico, je umrl v Varese. Pogreb se je vršil v torek. Truplo so prepeljali v Trst, kjer ga polože v družinsko grobnico. Drobne politične vesti. Še vedno ni določeno, kdaj se skliče avstrijska delegacija. — V Pragi so zborovali v nedeljo socialni demokratje, ki so se izrekli proti obstrukciji v parlamentu. Tako kaže namreč socialnim demokratom. — Češka agrarna stranka v Pragi je imela minulo nedeljo shod, na katerem se je izreklo popolno zaupanje češkim agrarnim poslancem in se je obstrukcija odobravala. — Cesar se nahaja na letovišču v Išlu. — Novi nemški državni kancelar Bethman-Holhveg, ki je bil imenovan tedni na Biilovvo mesto, se predstavi tudi našemu cesarju. — Šesta obletnica smrti papeža Leona XIII. je bila dne 20. t. m. Ob tej priliki je bila maša zadušnica v sikstinski kapeli, kateri so prisostovali, papež, kardinali in diplomatični zastopniki. — Obešanja v Carigradu se nadaljujejo. Sedaj so spet obesili generala Cerkeš Mehmeda, generala Juzufa, poveljnika Derviš Vahterija, dva polkovnika, dva poročnika in tri vojake. — Bivši sultan Abdul Hamid se ne postavi pred sodišče. — Japonska vlada je odločno nastopila proti socialni demokraciji. — V Perziji je moral šah pobegniti. Odpovedal se je. K temu ga je ljudstvo prisililo. Vladal je svojeglavno. Naslednik na prestolu mu je njegov 11-letni sin. Dokler ne doraste, bo vladalo regentstvo. V Perziji so odpravili ime šah. Vsa-kokrajpi vladar perzijski se bode odslej imenoval sultan. — Protimilitari-stični proces v Pragi je končal. Razsodba se razglasi 31. t. m. — Francosko ministerstvo je odstopilo, ker je zbornica odklonila prioriteto dnevnega reda glede zaupnice. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": I’. n. gg. Ivan Kovačič, župnik. 2 K; dr. B. Piki, zobozdravnik 10 K; Ivan Čo-tar, krojač v Gorici 40 vin; Lipič Frančišek, trgovec Št. Ferjan 20 v. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Darovi za Slov. „A loj zi j e v i šče": Slovenski bogoslovci goriške nadškofije nabrali 27 04 K: kuratni urad v Drežnici za prodano v prid »Aiojzijevi-šču" nabrano žito I. 1907 in 08, K 59-40. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati! Domače in razne vesti. Volitve v deželni zbor gorlški so razpisane in sicer se bodo vršile: za splošni volilni razred dne 26. septembra, za kmečke občine dne 10. oktobra, za mesta in trge 21. oktobra, za trgovsko zbornico 29. oktobra in za veleposestvo dne 30. oktobra. Prevzvlšenl knezonadškof Frančišek Borgia Sedej je v sredo zvečer odpotoval iz Gorice ter se podel v Sekovo na Štajerskem, kjer ostane do 14. avgusta t. 1. Spremlja ga njegov tajnik preč. g. dr. Jos. Ličan. Duhovske spremembe. — Preč. g. Fran Cer v, vikar na Grahovem, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan preč. g. Nikolaj Sedej, dosedanji kaplan v Podmelcu. Novomašnik č. g. Leopold Cigoj pride za kaplana v Dornberg. Novi maši. — Na Brezju je v torek daroval novo sv. mašo naš rojak č. g. Mihael Toroš iz Medane ob asistenci več čč. gg. duhovnov in ob mnogoštevilni udeležbi ljudstvu. Te svečanosti se je udeležil tudi domači kurat preč. g. vikar K u ri n č ič. V nedeljo pa je pel novo sv. mašo v tuk. nunski cerkvi č. gosp. Alojzij Majcen. Č. g novomašnikoma voščimo vse dobro v novem, a v težavnem njunem stanu. Prva odborova seja »Zveze slovenskih kolonov", koje pravni obstoj je visoko c. kr. tržaško namestništvo potrdilo z odlokom dne 14. julija t. I. bo dne 8. avgusfa v prostorih »Slov. katol. delavskega društva" v Gorici, v Semeniški ulici št. 16. ob 2. pop. Deželnozborske volitve ln »Soča". Sobotna in torkova „Soča" se strašno jeziti nad razpisom deželnozborskih volitev. Ljudem okolu »Soče" se mora res mešati v glavi. Kdo se še ne spominja, kako nestrpno je „Soča“ čakala na razpust deželnega zbora in na nove valitve! Ako bi bilo šlo po volji matadorjev okoli »Soče", bi bile morale biti nove volitve razpisane uže kedaj. In sedaj, ko je vlada konečno vendarle izpolnila prevročo željo liberalnih agrarcev, ali agrarnih liberalcev in je deželni zbor razpustila ter se požurila razpisati nove volitve, pa „Soča" grdo zabavlja proti vladi, češ da je prehitro razpisala volitve. Kdo in kako naj vstreže človek tem ljudem, ko sami ne vedo, kaj hočejo ! Sijajni shod »Slovenske Ljudske Stranke" v Ljubljani. — V nedeljo se je vršil »Unionovi" dvorani v Ljubljani shod »Slovenske Ljudske Stranke", ki je bil obiskan od ogromne množice ljudstva. Ta shod se sme prištevati med najsijajnejše, kar jih je priredila »S. L. S.“ v Ljubljani. Ko je stopil na oder dr. Šušteršič, je zaorila nepregledna množica huronski živio in slava klicev ni hotelo biti ne konca ne kraja.»Dame so z galerije obsule dr. Šušteršiča s cvetlicami in po veliki dvorani je zadonela »Lepa naša domovina". Ko se je vihar navdušenja polegel, je začel govoriti dr. Šušteršič, ki je pojasnil vzroke, ki so prisilili slovenske državnozborske poslance k odločnemu nastopu proti vladi, ki je zbežala pred obstrukcijonisti in zaključila parlament raje kot bi ugodila zahtevam slovanskih poslancev. Dr. Šušteršič je obširno popisal, kako so Slovenci in češki agrarci vodili ta boj. ki mora privesti do zmage slovanskih strank. Dr Šušteršič je rekel: „Za slovensko ljudstvo bomo delali, za slovensko ljudstvo se bomo borili, za pravice slovenskega ljudstva stojimo in pademo". — Govorili so še dr. Korošec, dr. Brejc in dr. Krek. Vsi govori so bili navdušeno sprejeti. Shod je brzojavno pozdravil tudi načelnik poljske ljudske stranke posl. Stapinski, kar je velike politične važnosti. Na shodu se je izrekla popolna zaupnica slovenskim državnozborskim poslancem. Krompir in Ivan fflrmolja. — Agrarni Ivan Mrmolja, ki se neutrudljivo peha, da bi čim več kalinov ulovil na svoje limanice in jih potem nesel Andreju Gabrščeku v naročje, tisti Ivan Mrmolja, pravimo, ki je Gabrščekov »laufburš", se je postavil letos na čelo kupčiji s krompirjem. Kmetom je zatrjeval, da bo uže on poskrbel, da bodo kmetje po pošteni ceni prodali krompir. Obljub je imel polne koše. Kaj pa je izpolnil? Nič! Cena krompirju je bila pred 14 dnevi po 2'/, gld. kvintal, minuli teden po 2 gld., danes pa po 160 gld. kvintal. Tukaj se je pokazal liberalni farbarvvsej nagoti. Kmetje so hudo prizadeti. V Št. Andrežu je huda predla Mrmolju in komuj so ukrotili kmečke pesti, ki so se vzdi-gale nad a gra r n o -1 i b e ra I n i m f a r b a r j e m, ki ne zna drugega, kakor kmete slepiti, jimoblj ubijati zlate gradove, a nič izpolniti. Kmetje v goriški okolici ne pozabijo tega agrarno-Iiberalnega švindla s krompirjem. Od nekod iz gorlških ravnin — dne 16. julija 1909 po Kristusovem rojstvu. — Nikar ne povejte Boltatumu Pepetu v Ljubljani, da tudi na Goriškem imamo nekje občinske očete, ki so tako »furbaci", kakor so v ljubljanskem rotovžu. V neki občini na Goriškem so modri občinski očetje bili nekdaj za »Slogo", potlej so postali »narodno-napredni", sedaj nečejo drugega več slišati, kakor da so »agrarci". Ti so šli v svoji »agrarski" nevolji enega lepega dne tožit svojega »gospoda" v škofijo in dekanijo; in čeravno so dobili »po nosu", kaj nam mar? to je njih stvar. S tem »nosom" niso nič ‘ bolj »furbaci", kakor drugi ljudje na tem božjem svetu. Ali vendar občudovati morate njih modrost, ker so bili tako »kujštni", da v občinski račun za 1. 1908 so postavili med stroške občinske tudi 32 kron za potnino, ko so šli tožit »gospoda" v škofijo in dekanijo, tn še ena modrost. Ta občina ima med »agrarci" župana. Ne vem, ali Nadslo-van in »zopervladni" Hribar, ali kdo drugi, je lani ob priliki 60-letnice vladanja Njegovega Veličanstva poslal, poziv posameznim občinam, naj za 60-letno slavnost pošljejo na Dunaj fotografijo svojega župana, ter ob enem naštejejo vse njegove zasluge; iz kakega vzroka, ne vem; to pa dobro vem, da tudi ta občina je poslala na Dunaj županovo sliko, pa — brez nobenih zaslug, ker pri vsej »furbariji" jih niso mogli dobiti. V občinskem računu za 1908 „fi-gurira" pa poleg onih 32 kron, ko so šli tožit »gospoda" v škofijo in dekanijo, tudi strošek za županovo fotografijo. Račun je bil razglašen in postavljen na ogled v občinski pisarni, potrjen od celega starešinstva, ker so si ti »agrarci" med seboj prijatelji. Ljudstvo je preveč brezbrižno, posebno ker se boji zameriti »vestnim" in mogočnim občinskim očetom. Edini eden je bil tako čuden, da se je predrzhil stopiti na »municipij" ter vložiti ugovor na slavno c. kr. glavarstvo zoper ta dva stroška s trditvijo, da občina ni nikoli pooblastila starešinstva, naj hodi »gospoda" tožit; in če se župan hoče fotografovati, naj se iz svojega žepa, ne pa občinskega, ker občina ne potrebuje županove slike. Pa kakor se zdi, modrim »agrarcem" ta tobak ni menda všeč, kakor tudi ne bo všeč ta dopis. Ta občina je zel6 »agrarna" in tudi njeno gospodarstvo je še precej »agrarno". Tako je. dragi moj Boltatu Pepe! Vevče. — Veselica vevškega delavstva je dne 20. junija povsem dobro izpadla. Reči moramo, da ta veselica je bila prva v tem okraju, pri kateri so bili vseh vrst osebe navzoče. Nad tisoč oseb je bilo navzočih, med katerimi smo opazili: g. dr. Pegana, deželnega odbornika, prečastite gg. duhovne župnika Ivana Miilerja, g. kaplana Antona Gole, nadalje s6 bili navzoči g. tovarniški uradniki z nadravnatcljem Tittel-nom itd. Res, tukaj se je videlo: delavca, paznika, uradnika, nadravnatelja, duhovne, učitelje, zdravnika, poštarico, župana, vse v prijateljstvu. Vreme je bilo krasno. Društvena godba iz Goričan je pokazala, pod vodstvom g. Kolenca, da je kos svoji nalogi. Naj se zamerimo komur hočemo, resnica je in Ostane; zasluge tej edinosti gredo v prvi vrsti g. nadravnatelju Klemen Tit-telnu. Žalibog, da še vedno padajo pušice na nas od- raznih strani, toda to nam je deveta briga. Jeriha je pozdravil goste ter po-vdarjal, da ga veseli, ker vidi vse tu-kajšne stanove v prijateljskem objemu. Župan pozdravi goste in se zahvali za tako obilo udeležbo. G. nadravnatelj Tittel pozdravi splošno, seveda v nemškem jeziku, ter naprosi dr. Pegana, da prestavi govor v slovensko. G. dr. Pegan pravi: NI težka moja naloga. Kdor je opazoval nadravnatelja, je že vsak moral sam priznati, da tako iz srca govoriti, kot je zdaj g. nadravnatelj, se težko dobi taka" oseba na takem mestu. Pozdravil Vas je ne kot delavce, pač pa kot svoje otroke, pri drugi priliki zopet kot svoje sotrudnike. Konečno pripomni g. dr. Pegan, da on dvomi, da bi se še kje na Slovenskem dobile take razmere med delavstvom in uradništvom, kot so v Vevčah, ter pravi, da zasluge k temu nosijo voditelji te okolice. Odbor se najtopleje zahvaljuje vsem, kateri so k temu pripomogli, da se je veselica res dostojno izvršila, bodisi s prostimi darovi ali pa z delom. Bog ohrani še mnogo let odkrito in pravo medsebojno ljubezen brez razlike na stan. Velika tatvina v koperskl cerkvi. V noči od 16. na 17. t. m. so do sedaj neznani tatovi tllomili v kopersko stolno cerkev. Odprli so tabernakelj, vrgli po tleh sv. hostijo in jo poteptali. V sakristiji so tatovi našli ključe cerkvene zakladnice, iz katere so odnesli 300 K, nadalje so odnesli 3 srebrne kelihe, dragocen in velik kelih, ki je bil podarjen koprski cerkvi od nekega nadškofa, vreden 40.000 K. Ukrasti so hoteli tudi veliko monštranco piramidalne oblike velike vrednosti, a so jo najbrže vsled prevelike teže pustili. Pustili so tudi dve hranilni knjižici tržaško-koperske »Cassa rurale". Vrednost ukradenih predmetov se ceni na 60.000 K. O tatovih, ki so morali biti najbrže domačini, do sedaj ni sledu. Tatje so se najbrže skrili zvečer v cerkev, kjer so potem izvršili svoje bogoskrunsko delo. Dragocen kelih je prišel na dan. Prinesli so ga v uredništvo »Piccola" v Trst, ki ga je izročilo oskrkništvu ko-perske katedrale. Kdo je tatvino izvršil, ni še znano. Za istrskega deželnega glavarija je imenovan dr. Rizzi, za njegovega namestnika pa dr. Laginja. Zopet umor kočijaža. — V nedeljo sta v Litiji na Kranjskem najela dva rudokopa iz Škocjana kočijaža Andreja Župančiča, da ju pelje v Raduhovovas. Na samotnem kraju sta rudokopa od zadaj streljala na kočijaža, ga smrtno zadela in zbežala. Napadovalca so aretirali. Toča v Istri. — V Grožnjanu, Za-vršju in Castagni je dne 9. t. m. zvečer padla huda toča in grozno opustošila lepe vinograde in druge poljske pridelke. Osemdeset let stari možje ne pomnijo take toče. Potrebna bo hitra pomoč. Tretja češka ljudska Sola na Dunaju Čehi ustanove s pomočjo šolskega društva »Komensky“ z začetkom prib. šolškega leta tretjo češko ljudsko šolo. Objednem nameravajo ustanoviti v desetem dunajskem okraju tudi jedno meščansko šolo. Pričakujemo tudi pri nasl — Postava za mladino. Dne 1. aprila t. I. je stopil na Angleškem v veljavo zakon, k velja za otroke, za mladino. Prva točka te postave prepoveduje vsem dečkom, k še niso spolnili 16. leta, kajenje. Druga točka ukazuje, da ne smejo otroci poc 14. letom bivati v prostorih kake gostilne. Še tisti bi bil kaznovan, kdor b poslal otroka v pivnico, kjer se točijo pijače. Vsled te odredbe je prosilo veliko gostilničarjev, da bi smeli podaljšat svoje pivnice in jim dograditi čakalnice za otroke; toda oblast jih je večinoma zavrnila. Starši, ki imajo otroke pod 14. letom pri sebi vsled tega ne morejo več obiskovati gostiln. Tudi je prepovedano, da bi smeli bivati otroci sami v prostorih, kjer vidno gori ogenj. Knako je zabranjeno otrokom beračenje in prosjačenje po hišah. Angleži so povsod in v vsem bolj praktični, nego smo mi. Mi pometamo pajčevino in vpijemo, varujte mladino, pa zabranjujte, da se ne vda alkoholu. Anglež pa ubije pajka ter -prepove mladini gostilno, pa kaznuje tiste, ki bi jo zavajali v pijanske razvade. Ali bi se ne mogla uveljaviti enaka postava tudi pri nas?! „Vox Urbis". — Ravnokar došla julijeva številka ima na prvem mestu goriškega sotrudnika A. B. o grškem zgodovinarju Tukididu razpravo, katera se odlikuje mej vsemi drugimi po eleganci in čudoviti prožnosti latinske dikcije. Za augustovo št. je A. B. že napovedal razpravo „de philosophia Platonis". — „Vox Urbis" stane za celo leto 9 lir = 9 kron, naročnina se pošlje na naslov: Ad virum clarissimum, Ari-stidem L e o n o r i, equitem Roma, Piazza del Gesii 48. Mestne novice. Javna tombola v prid „Slov. siro- tlšču". — Visoko c. kr. finančno mini-sterstvo je dovolilo »Slovenskemu siro-tišču v Gorici javno, loterijske pristoj-bine-prosto tombolo.-Načrt je ta-le: Tom-bola bo na dvorišču restavracije »Central" v Gorici. Kartel bo 2500 po 30 v vsaka. Glavni dobitek (tombola) bo znašal 100 K, drugi dobitev (činkvina) 50 K. Srečkanje se bo vršila dne 26. sept. 1.1. Občni zbor »Alojzljevlšta" v Gorici bode 26. julija s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav predsednikov. 2. Letno poročilo. 3. Sprememba pravil. 4. Eventualni predlogi. Zbor se bo vršil ob 2. pop. v učilnici »Alojzijevišča" (via Ponte Izonzo 7). Udje so uljudno naprošeni, da se udeležijo tega zbora v polnem številu. V Gorici, 15. julija 1909. Predsednik: Ivan Lukežič. ,.AloJzlJevlšče" v Gorici se nahaja v precej kritičnih denarnih razmerah. Zato prosimo vse dobrotnike, da se spomnijo ob raznih priložnostih tega zavoda. Tudi najmanjši dar je dobro došel in se hvaležno sprejema. Odbor. Odborova seja v »Alojzijevlšču" je bila 15. julija t. 1. Navzoči so bili vsi odborniki. — Voditelj poroča o vspehih v drugem polletju šolskega leta. Od 40 gojencev je 10 odličnjakov, 25 zrelih. 1 ima ponavljalni izpit in 4 niso zreli. — Zdravstveno stanje je bilo v drugem polletju bolje kot v prvem. Predlaga se, da se izreče veleuč. g. dr. Brecelj-u, ki je vse eventualne slučaje zdravil brezplačno, pismena zahvala. lidnako se zahvali odbor pismeno čč. oo. frančiškanom na Kostanjevici in čč. oo. kapucinom, da so hodili gojence spovedovat. Religijozne vaje so se vršile po pravilih. Hvalevredno je, da je večina gojencev, da si tega ni v pravilih — opravljala šestnedeljsko pobožnost v čast sv. Alojziju. Gojenci so imeli ob nedeljah in praznikih blagoslov in pridigo v domači kapeli. Blagajnik poroča, da jev blagajni suša. Občine ne prispevajo skoro nič, deželni zbor tudi ni podelil nikakepod-nore. — Sploh ima upravitelj mnogo „financijalnih“ težav. Odbor je zatorej sklenil naprositi preč. knezonadškofijski ordinarijat. da bi škofija sprejela »AloJ-zijevišče" v svojo oskrb in da bi preč. ordinariat imenoval vodstvo. •Sklene se. da se ima sklicati občni zbor na 26. t. m. ob 2. pop. Med drugim naj bi se spremenil 4? 17. pravil v toliko, da bi bilo besedilo formulirano bolj precizno. — Duh dotič-nega § ostane že itak isti. Odborniki so imeli še nekaj posvetovanj v prid uprave in vodstva zavoda, nakar se je preč. g. predsednik monsignor Lukežič zahvalil vsem so-trudnikom za njih delovanje v korist naše mladine ter je na to zaključil sejo. — Sklep šolskega leta v goriškem centralnem semenišču je bil v soboto dne 17. t. m. s »Te Deum". Kmetijsko predavanje. — V nedeljo dne 25. tek. meseca ob 10. uri predp. bo predaval ravnatelj deželne kmet. šole, gosp. Anton Štrekelj, na kmetiji nove deželne norišnice v Podturnu o zelenjagoji. — Povabljeni so vsi tisti, kateri se zanimajo za to pre-važno panogo našega domačega kmetijstva, naj se v obilnem številu vdeleže poduka. Po predavanju bo gosp. govornik razkazoval in razlagal vsa dela, ki so se izvršila na novo ustanovljenem poskusnem zelenjadnem polju. Iz goriške okolice. g Konferenca sodalitatis ss. C. J. za dekanijo Ločnik bode v Šmartnem dne 28. t. m. ob 3. popoldne. g V Mirnu je umrl danes ponoči ob 2. uri tamošnji veleposestnik in tovarnar g. Ivan Lokar, star 47 let. N. p. v m.! _____ Iz ajdovskega okraja. a V Rlhenbergu priredi v nedeljo dne 25. julija „Kršč. soc. izobraževalno društvo na dvorišču g. A. 1. Pečenka ob 4. uri pop. veselico s sledečim vspo-redom: 1. H. Volarič: »Vesela družba", poje mešani zbor; 2. M. K. Valjavec: »Od nebeške glorije", deklamacija; 3. Dav. Jenko: »Molitev", poje mešani zbor; 4. M. K. Valjavec: »Ovsenjak", deklamacija; 5. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko", poje moški zbor; 6. P. h. Hribar: „0ba junaka", prizor; 7. »Tri narodne pesmi", poje mešani zbor; 8. Nastop pevovodje dr. Jaroslava pl. Diri-gentinovskega s svojim zborom ; 9. A. Kosi: »Slovenka sem", poje ženski zbor; 10. A. Foerster: »Ah, ni li zemljica krasna", poje mešani zbor; II. »Šnofarji", spevoigra, pojejo goriški di-' jaki; 12. I. Kokošar: »Šopek narodnih pesmi", poje troglasni ženski zbor; 13. A. Kržič: »Zamujen vlak", šaljiv igrokaz v 5 prizorih ; 14. Nekaj po vrhu. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišče 50 vin., člani 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. a V Lokavcu bo kmalu dovršeno novo šolsko poslopje, ki ima prostora za tri razrede in učiteljsko stanovanje, in bo stalo blizu 40.000 K. Bilo je potrebno, ker dosedaj je bila šola na dveh crajih, ki nista bila več primerna za svoj namen. Kakor nova šola, potrebna je pri nas tudi nova cerkev, ker stara je mnogo premajhna za vedno se množeče prebivalstvo. Nabira se denar že več let v ta namen in bi se lahko kmalu pri- čelo z zidanjem, ako bi bili vsi Občinarji složni v tej zadevi in vneti za hišo božjo. Iz naše vasi je šlo pred leti več njih v Ameriko; nekaterim je šlo po sreči; to omami še druge, da gred6 za njimi; nekateri pa so se vrnili domov brez izpolnjenih nad. - Sedaj imamo novega cerkovnika, ker se je prejšnji odpovedal in šel v Ameriko. a Č. g. Poljšak, vikar pri S. Tomažu je toliko ozdravel, da zopet mašuje. Prosil je za pol leta začasnega pokoja. Vikarijat S. Tomaž oskrbuje začasno vikar iz Lokavca č. g. Črnigoj. Č. g. Andrej Mesar, vikar, je stalno vpokojen in biva v Lokavcu, pa ne more več maševati. a Sv. Križ. — Tukaj se gradi novo pokopališče, ker je staro že prenapolnjeno in premajhno. a Otlica. — Tu sc je dogradilo lepo novo župnišče. Bil je skrajni čas, da se je napravilo duhovniku spodobno stanovanje. a Župnija Ajdovščina je razpisana do 16. avgusta. Štrajk ajdovskih predllcev traja dalje. V nedeljo so imeli shod. Ravnatelj Ammann je izdal proglas, da sprejme v tovarno 150 delavcev pod starimi pogoji, a delavci so odgovorili, da ne gredo na delo. Potem je obljubil 5% povišek, kar so delavci odklonili. Delavstvo je složno in upa na zmago. Tovarna trpi veliko škodo. Iz tolminskega okraja. t Baška dolina. — Pri nas je vse veselo, po njivah žanjice srpe sučejo, po senožetih kosci veselo ukajo. Pač lep je poletni čas, le prehitro beži od nas. Tako mislimo kmetje, ko smo pričeli pospravljati prve pridelke, ki, hvalo Bogu, dobro obetajo. Pretečeni čas je bilo res preveč mokrote, to pa nas ni spravilo ob dobro voljo. Nekje pa, no, pri naših liberal-nih-agrarcih vlada zadnji čas pravcata suša. nekateri bolj »brihtni" tavajo sem ter tja, kakor smrtne sence; zavedli so se. da nosi liberalizem neozdravljivo bolezen — sušico, za katero ni nobene »štupe". Imajo pa naši nazaj-napredni še druge hibe in »hibice", o katerih pa več o priliki. Za sedaj, prijatelji, podajmo složno si roke, liberalizem poženimo, kamor gre___ t Podmelec. — Preteklo nedeljo po deseti maši predaval je v tukajšnjem izobraževalnem društvu kranjski deželni poslanec in župnik iz Boh. Bistrice, preč. g. Janez Piber. Predavanje je bilo, dasi čisto gospodarskega značaja, vendar prav zanimivo, s krepkimi gorenjskimi dovtipi osoljeno. G. govornik nam je podal mnogo zlatih naukov o živinoreji in o izboljšanju planin in pašnikov. Ljudje so ga s posebnim zanimanjem poslušali, ker se je takoj in očitno poznalo, da g. poslanec ne meče okrog sebe iz knjig naučenih fraz, temveč da govori kot izkušenec in veščak. Iskrena hvala g. govorniku za trud in požrtvovalnost ! Prihodnjo nedeljo, dne 25. julija ob 2. in pol uri pop. bodemo imeli v izobraževalnem društvu mesečni sestanek, h kojemu se uljudno vabijo vsi člani in članice društva. Predaval bo g. društveni predsednik o prelepem venčku Silvin Sardenkovih pesmi: »N ovc stopinje". Iz komenskega okraja. km Vabilo na veselico. Kat. slov. izobraž. društvo v Velikem dolu in Marijina družba priredita dne 25. t. m. v nedeljo popoldne ob 4. uri veselico s sledečim vsporedom: 1. Tamburanje. 2. Govor. 3. Petje. 4. Čašica kave. šaloigra. 5. Tamburanje. 6. Domovini, deklamacija, S. Gregorčič. 7. Petje. S. Dr. Vscznal in Štipko Tiček, igra. 9. Petje. 10. Tamburanje. II. Srečkanje. — Vstopnina: Sedeži: 1 K. Stojišča: 40 v. Šolska mladina: 20 v. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. km Temnica. Lov na kobilice je končan. V naši občini smo jih nalovili v 5 tednih 5 5 hektolitrov. Kobilic pa je še mnogo. Do 10. ure zjutraj se kobilice skrivajo po grmovju in raznem zidovju, potem pa gredo na pašo do 4. ure pop. V tem času bi sc jih največ ugonobilo. Tatovi so udrli v noči od ponedeljka na torek v gostilno Fr. Stepančiča, odnesli eno gnjat, kavo, sladkor, mleko. Ko so hoteli do tobaka, so domačini slišali ropot, nakar so jo tatovi pobrisali. Nadalje so tatovi obiskali tudi trgovca Trampuša, kjer pa niso mogli nič doseči. km Redka prikazen. — V Kobjeglavi na Krasu ima čebelar Jakob Grmek, kateri že nad 50 let čebele redi, zelo redko prikazen pri svojih čebelah. Od lanske jeseni si je prihranil le eden panj čebel (plemenjak), kateri mu je letos dal štiri roje. Od teh mu je prvi rojil dvakrat; a kar je še bolj čudno je to, da mu je tudi drugi dal deviški roj. km Na Krasn so polovili do minule sobote 75.000 litrov kobilic. Ostale so jih Še množice. V jeseni se lov nadaljuje. V Kobjeglavi so jih nalovili 50 hektolitrov. Iz sežanskega okraja. s Dolenje pri Šljaku. Pretečeno nedeljo 11. t, mes. vršila se je v naši mali vasici ginljiva slovesnost. Naš vrli rojak g. Luka Saražin iz Trsta dal je namreč napraviti sredi vasi prekrasno kapelico in kupil za njo dragocen prelep kip sv. Jožefa z detetom Jezusom v naročju. In v nedeljo po slovesni popoldanski službi božji blagoslovil je tukajšni g. kurat v domači cerkvi v Štjaku ta kip sv. Jožefa, ki se je potem v slovesni procesiji mej pritrkavanjem zvonov, streljanjem topičev in pobožnim petjem prenesel iz Štjaka na Dolenje v novo kapelico, ki se je tudi blagoslovila. Dolenje so bile vse lepo okrašene z mlaji, venci in zastavami ter krasnim slavolokom. Kljub slabemu vremenu udeležilo se je te lepe slovesnosti mnogo ljudstva iz domače in sosednih duhovnij. Hvala Boga, da je dež mej slavnostjo prenehal in nam je nebo vsaj za ta čas pokazalo svoje jasno lice in odkrilo zopet ljubo lice izza oblakov! Gospodu Luki Saražin pa izrekamo iskreno zahvalo, da se je spomnil na tako lep način svoje rojstne vasice in jo ozaljšal s tako lepo kapelico. Neskončno dobrotljivi Bog naj mu bode plačnik! Državno podporo gospodinjski šoli šolskih sester v Tomaju je dovolilo poljedelsko ministerstvo in sicer 10.000 K kakor ustanovno podporo in letnih 2000 K kakor vzdrževalno podporo skozi tri leta. Drobtinice. Drobne vesti. V Požunu so prišli na sled velikim tatvinam, katere so izvršili . nedoletni delavci v tovarni za sukno. Zmanjkalo je blaga za 100-000 K. Vinskega pridelka na Balkanu bo letos jako malo. Mnogo trt je po zimi pozeblo. — Dne 12. t. m. je toča potolkla v Sremu v Slavoniji celo okolico. Vinogradi so uničeni: Toče je bilo 15 cm. na visoko. — V New-Yorku je div-ljal 20. t. m. silen vihar. Neka ladja se je potopila vsled viharja in ž njo 20 oseb. Vihar je podrl neko verando. Nevarno ranjenih je ‘»0 oseb. — Na Dunaju je neka služkinja ponudila nekemu zidarju, ki je delal v istem dvorišču skozi okno čaSo kave, katero je zidar rade volje popil. Ko se je vračal spet k delu, je napačno stopil in padel na dvorišče. Ostal je mrtev. Analfabetov je v Lvovu 58.000. To je jako veliko Število, ako pomislimo, da biva v Lvovu 179.000 ljudi. Sedaj tuhtajo v Benetkah, kako bi napravili most s kopnega v Benetke. StroSki so proračunjeni na 4 milijone kron. V Neapolju sc je 18. t. m. predrla streha neke trinadstropne hiše, podrla vsa nadstropja ter v pritličju zasula družino čevljarja Hantija. — Orajščak Morgabor v Naviji na Španskem je povabil na obed več svojih prijateljev. Komaj so se k mizi usedli, je v sobi počila bomba. Učinek je bil strahovit. Bomba je na kosce zdrobila graj-ščaka, soprogo, hčerke in trije goste. Zločinec je najbrže nek grajščakov političen nasprotnik. 25 milijonov kron za ljudsko štetje so potrošile ameriške zjedinjene države. V finskem parlamentu imajo ženske 19 svojih zastopnikov. Med njimi je tudi neka kuharica, ki je dobila tudi mnogo moških glasov pri volitvah, to pa zaradi tega, ker zna izvrstno kuhati. V bližini Krotneriža je sprejela neka udova v prenočišče neko redovnico, ki je pustila pred vrati tnal zaboj. Ko sta se gospodinja in redovnica podali spat. je dekla pregledala oni zaboj ter našla v njem moško obleko. Koj je tekla k vaškemu sodniku, ki je »redovnico" aretiral, ki pa se je pokazalo, da se je pod redovniško obleko skrival velik ropar Danjek. Našli so pri njem nož in nabit revolver. Za kralek čas. Dijak, ki je bil na počitnicah, je šel neki dan čez neko senožet, kjer so sc pasle krave, ter je čital knjigo, v katero je bil tako zamaknjen, da se je zaletel nevede s čelom v kravo. — Ves preplašen je prvi hip zaklical: „0, oprostite gospodična1'! Žena je obdelavala moža, ki je prišel domov pijan : Sleva pijana, nikdar ga nimaš zadosti. Se krava ve, kdaj ima dovolj, ti pa ne“. Mož pa je odgovoril : ,.0, ljuba Tončka, ko bi jaz pil vodo, kakor krava, bi tudi jaz vedel, kdaj bi imel zadosti". Dve opravljeni sobi se oddaste v najem. Oglasiti se je v gostilni na te-kališču Josipa Verdi št. 32. GOSTILNA „Pri zlatem križu“ Kapucinska ulica št. 2. Podpisani se najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za obilen obisk. Toči izvrstna vipavska bela vina, kraški teran in punti^amsko pivo. Kuhinja izvrstna, po zmernih cenah. Na razpolago ima tudi hleve za konje, prostor za krogljanje in kegljišče. Priporoča se posebno vipavskim rodoljubom. Udani Anton Lasič, gostilničar. Sode vsake velikosti iz ruij-b o 1 j S e g- n 11rasto veg*a lesa ima na prodaj „Sodarska zadruga v Tacnu, pošta St. Vid nad Ljubljano46. J JNfazrcanilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo prevzeli od g. Ant. Jeretlča mirodilnico in papirnico v tekališeu Josipa Verdija, (tik sadnega tr£a.) Za mnogobrojen obisk se toplo priporočamo Toroš-Drobnič & drug. Slovenska manufakturna trgovina®^ DFn laiiil, ''gorica — Raštelj 16 — GORICA p-iporoč^ slavn?mu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega ...... oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. ar Postrežba ločna in solidna! VIKTOR T0FF0LI = (SORICA = r Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ugodnejših krajev ______ Jedilno olje po S 6 v. liter Jedilno fino istrsko , Corfu , Puglie Jesih vinski K 1-04 „ 1 20 „ 120 „ 1 28 Mar iglia Bombay . Bari . . Luccn . . . K 1 28 . „ 120 • „ 140 . „ 1 60 najfinijSe . . . „ 2'— Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 1G in via Se-minario 10. 01tm mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela ra stavbe. ****** SS Oinske stiskalnice Frrnlp“ nainovei5e£a >n >zvr- viUIC 9 strojem za dvostroki so naše stiskalnice stnega sestava so VjVJI^š 9 strojem za in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidtavliške brizgalnice ..SvFhcnia" Ig' Delujejo same. Pi sode za grozdje' Sidje, plugi za vino gi 1 de, m Silnice za sadje; ročne stiskalnice za str.o ; n latilnicezan vrsteno, mlatilnice za pSenic stitnice za žito, rezali stroji za krmo in rofnimalni za žito, razne velikost Sc še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo ii prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovej5e, iz borne, priznane in odlikovane I*h. Maytarth-OVe lil dr. Nagrajeul v vneh državah l \cč ko 000 . , , .. . . zlatimi, fireliruiuii in častnimi kulaiuami. tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na lluhtro’v,ni ,.eniki in nl.1(,(!0br.