The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
volume XX. — leto XX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 2, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
iz življenja in sveta ^^PHHHmaaamsiras^
poljska proti komunistom.
Varšava. — V soboto je policija aretirala tukaj 163 komunistov, ki so imeli v Krasinski parku shod proti vojni. Pamflete, ki so pozivali Španiji na pomoč. Je policija zaplenila.
V NEW YORKl JE ^oo KRAV
New York. — Zdravstveni u-rad je naštel v New Yorku 2700 krav, ki se nahajajo v notranjosti mestnih mej, kjer prav tako toirno in zadovoljivo mulijo tra-Vo> kakor njihove tovarišice na deželi, ki se pasejo ob potoku
idiličnem starem mlinu. amerikanci potujejo
2 letali
Washington. — Urad za zrač-110 trgovino poroča, da so leta-dvajsetih ameriških zrako-PWnih družb prenesla meseca junija 110,842 potnikov in preštela 5,811,404 milje. v smrt se je pklsmejal Hoaolulu. — filozofi pravijo,
Fašisti poročajo o svojih uspehih
Franco je sestavil novo "vlado"
V novi "vladi" prevladujejo monarhisti, ki bodo najbrž pozvali v -deželo bivšega kralja ali pa njegovega sina, da ga postavijo na prestol obnovljene monarhije.
Na fronti z nacionalisti, 1. av-*: gusta. — Maverska konjenica je ustavila ofenzivo republikancev,
da
Je smeh zdrav, toda za Ri-
bil,
^harda Kaniau-a najbrž ni ker se je do smrti nasmejal. Ka-ki je trpel na močnem pritisku krvi, je opazoval baseball 'gro. Tekom igre sta se zadela
dva
bralca ter padla na tla, pri
c&mer sta zarila z nosom po Zemlji. Kaniau se je temu tako ®mejal, da je na mestu umrl.
-u zamenjana za ^ILOTINO
Magdeburg, Nemčija. — V emčiji so zamenjali sekiro za r°j. s katerim bodo v bodoče javljali
v
^----na smrt obsojene.
°sedaj je takim rabelj odsekal £Vo 2 b°jno sekiro. jjsll 500 človeških
Toledo, O. — Henry Zelden ,e ZaPoslen 11 let v tukajšnjem °Pališču kot reševalec ali tako ^aniv "life guard". v tem času
Ijud^'1 Pred ut0P1Jenjem že 5<w ji«4 psa raztrgala
^uranov
%ria, O. _ Zgodaj zjutraj Sf°b°to sta dva psa volčjaka farmi Earla Smitha pomorila nihp0klala 150 puranov, vred-je ^ dolarJev» preden se
Podil 11 farmer' ki Je zvezi od"
^državljan volil
08 lex
ja^lttsburgh, Pa. — William in es Harris, ki je star 78 let je -Je v°lil že 14 predsednikov, Pravkar vložil prošnjo za svoj V1 Papir.
s katero so prodrli štiri milje do srednjeveškega mesta Teruela, kakor poroča fašistični glavni stan.
Mavri, mahajoči s sabljami in jezdeči na golih hrbtih konjev preko Aragonske Sierre, kjer ni cest in le malo steza, so pognali od 4000 do 5000 lojalistov v beg. Poroča se, da je bilo stotine mož ubitih in ranjenih v boju na nož, ko so se spoprijeli z bajoneti, puškinimi kopiti in noži.
Fašistični glavni stan poroča o zavzetju štirih nadaljnih vasi zapadno od Teruela, kamor so lojalisti poslali 14,000 svežih vojakov.
Če padeta fašistom v roke kraja Zezas in Rubials, bo s tem Francu omogočeno prodiranje v Cuenca provinco.
V	današnjih bojih, s katerimi je prišlo v Francovo posest 65 kvadratnih milj ozemlja, so uje li fašisti več sto republikancev in zaplenili deset tovornih avtov ter ducat strojnic.
Med republikanskimi četami, ki so bili zbrane okoli Teruela, je bilo tudi več edinic mednarodne brigade, v kateri je tudi nekaj tisoč Amerikancev.
HENDAYE, Francija, 1. av gusta. — General Francisco Franko je sestavil nocoj novi "kabinet" svoje fašistične "vlade". Petero izmed sedmih važnih mest v kabinetu so zasedli visoki častniki.
V	novi "vladi" dominirajo monarhisti, vsled česar se sklepa, da bodo kmalu poklicali v deželo bivšega kralja Alfonza ali pa njegovega sina Juana, ki ga bodo postavili na prestol vzpostavljene monarhije.
Velika avtomobilska nesreča
BELLEFONTAINE, O., 1. avgusta. — Ko se je avtomobil, v katerem so se vozili, zaletel skozi neko ograjo ter padel v vodo Indian Lake, ki je tam globoka osem čevljev, je utonilo
Poziv na kitajsko ženstvo k pa-triotični akciji
Čiang Kaj Šekova žena poziva kitajsko ženstvo na odpor proti Japoncem in kaže na ženstvo lojalisti-čne Španije.
NANKING, Kitajska 1. avgusta. — Madame čiang Kaj Šek jt, danes objavila proglas na kitajsko ženstvo, naj se bori proti Japoncem z vsemi močmi, ki so jim na razpolago. Med drugim pravi v tem razglasu: "Glejte na
troje moških in dvoje žensk, špansko ženstvo, ki se ob stra-
dočim so tretjo žensko rešili. Nesreča se je zgodila ob cesti št. 32.
Rešena je bila Miss Clementine Colucci, stara 30 let, ki je učiteljica v Lima, Ohio. Potrebno je bilo naporno delo štirih ur, preden so dvignili avtomobil z utopljenci iz vede.
Policist Tom Stevens, ki ^ . prihitel na lice mesta, ne more dati nobenih pojasnil, kako'se je primerila nesreča.
Smrtna nesreča Slovenke
v
ha
in
NOVI REKORD
NEW YORK, 2. avgusta. — Semkaj je priplul francoski parnik Normandie, ki je posekal s to vožnjo svoj lastni rekord. Za preplutje morja je potreboval tri dni, 23 ur in dve minuti.
Mrs. Jennie Turk, stara 48 let in stanujoča na 14705 Sylvia Ave., je umrla sinoči v Glenville bolnišnici, in sicer kmalu nato, ko jo je podrl avtomobil na 71. cesti in St. Clair Ave., kjer je hotela stopiti v voz poulične železnice.
Mrs. Turk je stala z neko drugo žensko in otrokom ter čakala na voz poulične železnice. Ko je prispel voz, ki vozi v vzodno smer, je druga ženska z otrokom naglo stekla v,varnostno zono, kamor je po kratkem o-botavljanju hotela steči tudi Mrs. Turk. Pri tem pa jo je zadel avtomobil, katerega je vozil neki 22-letni mladenič, ki je imel odprto pot, kakor so izjavile priče, ker je bila zelena luč. Podrobnejša dejstva se bo dognalo danes pred prosekutorjem.
ni mož bori v strelskih jarkih.
"V svetovni vojni so dale ženske vseh bojujočih držav vse, kar so imele najboljšega. In kitajske ženske niso nič manj pa-trijotične in telesno nič šibkejše od ženstva ostalega sveta, kar bomo dokazale svetu."
Vse kitajsko prebivalstvo se i j/.ivi da podari vsakdo plačo enega dne na met -c vladi, ki bo s tem denarjem po svoji uvidevnosti razpolagala. V kitajskem glavnem mestu vlada prepričanje, da je vojna z Japonsko neizogibna.
TIENTSIN, 1. avgusta. — Japonsko vojaštvo je danes vdrlo globlje v kitajsko ozemlje. O neki japonski koloni se poroča, da je oddaljena 35 milj od Peipin-ga.
CENZURA!
New York Times, najin-formativnejši list Zedinje-nih držav, nima o 'položaju v Jugoslaviji že nekaj dni nobene vrstice, Tear pomeni, da je vlada uvedla strogo cenzuro nad poročili. Drugače si tega ne moremo tolmačiti, ker ni dvoma, da bi sicer list poročal podrobnosti o požiganju cerkva v treh mestih ter o stališču in ukrepih vlade. Tako pa odmeva iz Jugoslavije samo—mrtvaški molk, ki tudi sam po sebi govori . . .
Senat sprejel predlogo o delavskih
Organizacija premogaijev kupila novo poslopje za svoj glavni stan
Predsednik John L. Lewis je odklonil povišanje svoje plače. — V Clevelandu je vandalizem še vedno na dnevnem redu.
POLICIJI JE BILO JAVLJENIH SEDEM NOVIH SLUČAJEV VANDALIZMA
WASHINGTON 1. avgusta — * John L. Lewis, "boss" bojevitega delavskega krila, ki vodi neizprosno borbo proti "ekonoii.-j skim rojalistom" in "knezom i privilegijev", je v imenu organi-
mezdah in urah^e Unfd ^
America kupil v Washingtonu 'poslopje University kluba, kjer
Zdaj prljde predloga še pred zbornico kongresnikov, kjer se bo vnel radi nje vroč boj.
Nesreča * a reki
I879 Ker voli že 0(1 leta Ča ' Prišel zdaj do prepri-
Je čas, da postane a-
XftiS! državljan. a^fiset nedelj v
Sal
in Loem' 0--Lyman Sommers
s0jenUls horsey sta bila občo jna Vsak za trideset dni v jesta vVSak na globo $100-00- ker nju °Zlla avto v pijanem sta-lji) d^odnik je ugodil njuni že-dn'i J* ^sedita svojih trideset
bosta nedelJah' kar Pre8edela v
,Grange, Ga. — Trije zlo-ki se znani k°t desperatje, S°bot0	ne strašijo, so
SkladišČPOnOČi Vdrli v jetni&ko tCr VZeli tam revolver-
Nato " in Puško na šibre. Palic ki prežagali več železnih ^elii/ S° ;iim zaPirale odhod, Hnili 0ekega Pazn»ka ter po-
pomeni, da ječi trideset
ARETACIJA DUHOVŠČINE V RUSIJI
MOSKVA, 2. avgusta. — Trideset oseb, med katerimi so škof Inocencij Nikiforov, trije dekani in 12 nižjih duhovnikov, je bilo danes v Orlu aretiranih, ker so obtoženi, da so hoteli organizirati protirevolucijonarno fašistično organizacijo med člani cerkve in reakcijonarnimi e-lementi.
Med ostalimi aretiranci so trije bivši posestniki, en bivši knez, dve bivšj nuni in osem nekdaj prominentnih hišnih posestnikov.
2alostna vest
Mr. Rudolph Kastelic, 744 E 236 St., Euclid, je prejel iz sta re domovine žalostno vest, da mu je umrla mati Terezija Kastelic, po domače 21ajpohova iz Žužemberka na Dolenjskem. Stara je bila 73 let. Tam zapušča moža Franka Kastelica, ki jt- poznan kot star pionir v Ameriki, ko je bil tu pred 16 leti, sina, dve hčeri, brata in sestro, v Ameriki pa sina Rudolfa, hčer Terezijo Glivar, Bridgeport, O., sestro Elizabeth Sirk v Eucli-du, in sestro Uršulo Blatnik v Lakewoodu ter brata Ant. Ur-bančiča v Euclidu. Naj ji bo rahla domača gruda.
Nesreča s kolesom
V soboto popoldne okoli 4. se je vozil po 61 cesti s kolesom John Rožič, star 15 let, ko ga je nekdo z avtomobilom povozil. John je šel še sam domov na 1091 Addison road, kjer so poklicali zdravnika, kJ ga je takoj poslal v Glenville bolnišnico. Tam so ugotovili, da se je njegovo črevo zavilo in ni bilo več pomoči ter je včeraj ob 1. pop. poškodbam podlegel. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča starše Johna in Mary in brata Stanleya. Bil je član mladinskega oddelka društva "Slovenec", št. 1, SDZ. Pogreb vodi Frank Zakrajšek. Čas naznanimo jutri.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminula Mrs. Frances Kavalar, na domu hčere, 701 E. 159 St. Pogreb i-ma v oskrbi August F. Svetek. Več poročamo jutri.
Na obisku
Nick Mutz in družina so prišli na obisk iz Chicaga, 111., ter o-stanejo tu par dni. Tukaj so pri Martinu Zugel, 8117 St. Clair Ave.
Pri Mr. in Mrs. Frank Kapel, 16301 Holmes Ave., se nahaja Mr. in Mrs. Joe Penko z družino iz Weirton, W. Va. Mrs. Penko je sestra Mr. Kapelna.
Družina Arthurja Falkowske-ga, starega 25 let in stanujočega na 4100 E. 64 St., je priredila včeraj izlet v naravo, nakar so se šli vozit v motornem čolnu po reki Chagrin River. V čolnu so bili Falkowski in njegova 22-letna žena Vanda, njuno dve leti staro dete, njegova tašča in njegova svakinja. Nenadoma pa je menda čoln nekam zadel, kajti z veliko naglico se je pričel polniti z vodo ter se potopil. O-če je zgrabil svojega sinčka, da bi ž njim odplaval k bregu, toda je sredi reke utonil. Ostali so se rešili. Njegovega sinčka so kmalu zatem našli na površini reke, ki ga je splavila h kraju. Sinko je bil nezavesten, pa so ga kmalu pripravili k zavesti in bo o-stal pri življenju. O utopljencu pa ni bilo nobenega sledu.
WASHINGTON, 31. julija. — Senat je sprejel predlogo, nanašajočo se na delovne ure in delavske plače.
Zdaj pride v ponedeljek prvi na vrsto Wagnerjev "housing-bill". Z delom hitijo, ker žele, da senat zaključi prihodnjo soboto svoje zasedanje za to sezono.
Wages and Hours Bill je bil sprejet v senatu s 56 glasovi proti 28. Predloga pride zdaj še pred zbornico kongresnikov, kjer se bo vršil radi nje vroč in oster boj.
V zbornici kongresnikov se bo zahtevalo, da se uveljavi kot najnižjo delavsko mezdo 70 centov na uro, delovni teden pa naj se zniža na 35 ur.
Proti sprejemu te predloge je glasovalo v senatu petnajst demokratskih in trinajst republikanskih senatorjev.
Do smrti zaboden
bo poslej glavni stan organizacije premogarjev. Za svoj lastni dom, ki se nahaja v Alezan-driji, Vnrginia, je dal Lewis $27,500.
Mine Workers organizacija, ki je prispevala $500,000 h kampanji za zopetno izvolitev predsednika Roosevelta, je plačala za poslopje, v katerem bo poslej njen glavni stan, $275,000. John L. Lewis ima na leto $12,-000 plače ter je odklonil ponudbo svojih majnarjev, ki so mu hoteli zvišati plačo na $20,000 na leto.
CLEVELAND, O. — Včeraj zjutraj je bilo naznajeno policiji sedmero slučajev vandaliz ma, ki ga pripisujejo sedanjitv, delavskim nesporazumom.
Skozi okno doma Barneyja Mate-a, ki stanuje na Cumberland Ave., je udarilo včeraj zjutraj ob treh četvero revolver-skih krogel. Mate je brez dela, zato sklepajo, da je zlikovec pc pomoti streljal v njegov dom in da so bili ti streli po vsej priliki namenjeni Steve Folwarskemu, delavcu v Worsted Mills, čigar j Z
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
—	25-letnico poreke sta te dni praznovala v družbi prijateljev, ki so jima za to priliko v Fludernikovi dvorani priredili presenečenje, znana Mr. in Mrs. Frank Fale.
—	Avtna nezgoda. V neki avtomobilski nezgodi na križišču So. llth in Union Ave., v kateri so bili prizadeti trije avtomobili, je dobil znatne poškodbe rojak Cenko Runtas. V drugem avtu se je vozil Albert Lonča-rič iz Milwaukee, v tretjem pa neki Cedric Baier iz Sheboyga-na. Oba slednja sta po naključju srečno ušla vsakim poškodbam.
—	V Kemererju, Wyo., je 13. julija divjala silna nevihta, kakršne še ne pomni nihče v tem mestu. Lilo je kakor iz škafa in strela je udarila v hišo rojaka Johna Kempa ter mu napravila znatno škodo.
—	V Newarku, N. J., je umrla rojakinja Ana Cerne.
E. Palestine, O. — Društvo št. 55 S. N. P. J. ima dva člana v bolnišnici. Edward Steber se nahaja v bolnišnici v Salemu, kjer je bil operiran za kilo, Barbara Erdely pa v River Fallsu,
Hrvatski dan
Včeraj so priredili cleveland-ski Hrvatje "hrvatski dan", ki so ga zaključili s piknikom na Pintarjevi farmi. Piknika se je udeležilo, skoraj 2,000 ljudi.
Nastopilo je več govornikov, ki so govorili za avtonomijo Hrvatske. Na prireditvi so bili re-prezentantje šestih hrvatskih organizacij. Naznanjeno je bilo, da bo poslanih 60 odstotkov čistega prebitka hrvatski nacionalistični stranki v domovino, 30 odstotkov bo šlo v tukajšnji stavkovni fond, 10 procentov pa bo darovanih tukajšnjim hrvatskim šolam.
Danes zjutraj je bil v pretepu na E. 65th St. in Lansing Ave. do smrti zaboden neki mož, drugega so morali odpeljati v bolnišnico, dva nadaljna moža pa sta bila lažje ranjena.
Zabodeni človek je Edmund Domovicz, ki je stanoval na Ho-smer Ave. Pretep je nastal zaradi delavskih sporov in slišati je bilo psovke "scab".
, Pa., kjer je bila operirana na
dom je tik za Matejevim.
Dalje je bila vržena opeka i skozi troje oken neke prazne hiše na E. 59. St. Tudi tu je mo-
;elodcu.
Smrtna kosa
Kot smo poročali v soboto, je rala biti pomota, sicer ne bi me- j preminula v Women's bolnišnici tali opeke v hišo, kjer nihče ne Anna Stinčič, roj. Herakovič.
Stara je bila 48 let. Doma je bila iz vasi Novo selo na Hrvat-
Vile rojenice
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Zni-daršič, 1086 East 66 St., ter pustile krepkega sinčka.
Pri družini Mr. in Mrs. Garity so prinesle čvrstega sinčka. Dekliško ime matere je bilo Kuhar k; Herrick Road.
Zalo hčerko so prinesle k Mr. in Mrs. Frank Rovere, 14211 Thames Ave.
Na obisk
Iz New Yorka je prispela k svoji bolni materi na 16420 Arcade Ave. hčerka A. W. Wess, bolničarka, ki je zaposlena v Lutheran bolnišnici v New Yorku. Tukaj ostane teden dni.
Na obisku
Zadnjo sredo je obiskal Andrej Mazek iz Waukegana, 111., družino Camilusa Zarnicka, 3587 West 65 St.
V bolnišnici
Mrs. Frances Martinak, 712 East 160 St., je bila včeraj odpeljana v Glenville bolnišnico v sobo 303. Obiski so dovoljeni.
Svetkova ambulanca je odpeljala v soboto zvečer v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Omer-za, 15500 Daniel Ave.
Pozdravi
Iz Elyja, Minn., pošiljajo pozdrave sledeči naši prijatelji, ki so tam zbrani na polletni seji JSKJ in navzoči na mltdinski konvenciji: Janko N. Rogelj, Andrew Milavec Jr., Matt An-zelc, Louis Campa, Frank E. Vranichar, Anton Zbašnik in Paul Bartel. — Hvala vsem jn prijetno bivanje v deželi tisočih jezer!
stanuje.
Kamenje je padlo skozi dvoje oken v dom Gaborja Zone, 2769 E. 79th St., ki je tudi zaposlen v Cleveland Worsted Mills.
Vedrica barve je bila vržena skozi okno v sobo doma Ane Cherney, ki je zaposlena v Worsted Mills. V domu Johna Pen-chaka, ki stanuje na Way Ave. so bile pobite šipe v štirih oknih. Penchak je zaposlen v Mc-Kinney-Corrigan tovarni.
O sličnih in manjših slučajih se poroča iz raznih mestnih delov.
Seja soc. kluba št. 27
Naznanja se vsem članom in članicam soc. kluba št. 27, da se vrši redna mesečna seja v sredo 4. avgusta namesto v petek. Vzrok je, ker se v petek vrši ljudski shod v public avditoriju, pod avspicijo lokalne soc. stranke, na katerem bo govoril Norman Thomas. Govoril bo o Španiji, kjer je bil pred nekaj časa na obisku. Prosi se vse člane in članice, da se seje kakor tudi shoda udeleže polnoštevilno. — Tajnik.
Seja
Redna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, se bo vršila v torek, 3. augusta v čitalnici Slovenskega delavskega doma. Ker je več važnih zadev za rešiti, se prosi članice, da so gotovo navzoče.
skem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904. Ranjka je stanovala na 14116 Thames Ave. Tu zapušča žalujočega soproga Nicka, štiri hčere, Anne, por. Hoffman, Caroline, por. Smith, Dorothy in Alice, ter tri sine, Nicka, Edwarda in Georga, v Fairport O., pa brata Nicka He-rakoviča. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda A. F. Svetek na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje in na Calwary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje.
Zadušnica
V	torek 3. augusta se bo brala maša zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnim John Dežma-nom v spomin četrte obletnice smrti. Brala se bo ob 8. zjutraj. Prijatelji so vabljeni, da se u-deleže.	»Jj
Urednik odpotoval
V	petek je odpotoval iz Cleve-landa v Ely, Minn., Mr. Anton J. Terbovec, urednik "Nove Dobe", glasila JSKJ. Udeležil se bo polletne seje organizacije, mladinske konvencije, nato se bo pa teden dni oddahnil na počitnicah. V Cleveland se povrne dn 14. avgusta.
Pozdravi
Iz Elyja pošiljata pozdrave Mrs. J. Povh in Mrs. Perdan. Hvala!
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
2. avgusta, 1937.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 53H-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
£0 raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
la. 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
C 104
V VRTINCU OBOROŽEVANJA
Mednarodno tekmovanje v oboroževanju je dobilo novega razmaha letos spomladi, z objavo oboroževalnega programa Anglije, sklepi fašističnega sveta Italije in razpisom vojnega posojila v Franciji. Posledice oboroževanja, ki je po zaslugi fašističnih dežel objelo ves svet, se kažejo predvsem na mednarodnih tržiščih za surovine. Do početka 1. 1936. so cene surovinam bile v stalnem opadanju, potem pa so začele rasti in so letos spomladi dosegle rekordno višino. Ako vzamemo 1. januar 1936 za podlago računu, so porasle cene: pšenici za 35 odst., koruzi za 80 odst./ bombažu za 20 odst., bakru za 120 odst., cinku za 150 odst., cinu za 40 odst., svincu za 120 odst., gumiju za 80 odst.
Ta porast cen, ki je brez dvoma močno pretiran, je imel kot neizbežno posledico zvišanje cen vseh živ-Ijenskih potrebščin, kar se občuti tudi pri nas. To povišanje cen pa je rodilo mezdne boje v vseh industrijskih državah (in je bila tudi fašistična Italija prisiljena, da "z direktom" primakne nekaj svojim uradnikom in delavcem).
Ker je industrija dobro zaposlena in dela z ogromnimi dobički, se zaključujejo mezdni boji brez posebno velikih stavkovnih gibanj, razen v Zedinjenih državah, kjer pa igra glavno vlogo vprašanje priznanja strokovne organizacije po podjetnikih (zlasti v jekleni in avto-mobilni industriji).
Na drugi strani povzroča mrzlično iskanje in nakupovanje surovin hitro opadanje svetovnih zalog in pomanjkanje nekaterih specijalnih izdelkov.
Nemčija, ki sploh nima denarja za nakupovanje surovin, je izdala že celo vrsto omejitev glede uporabe surovin. Angleška vlada je pričela omejevati zasebno gradbeno podjetnost in investicije, ker se "boje, da bi zmanjkalo jekla za oboroževalno industrijo. Nakupovanje petroleja je povzročilo, da primanjkuje transportnih parnikov za prevoz petroleja in nafte. Prevoz petroleja iz Perzije v Anglijo se je podražil od 25 do 39 angleških šilingov.
Bojazen pred pomanjkanjem surovin povzroča, da streme prizadete industrije, da nakupičijo čim več zalog, vsled česar postaja pomanjkanje surovin še občutnejše. Blazno nakupovanje surovin in polfabrikatov pa ima še drugo posledico: dogovori glede regulacije proizvodnje in razdelitve kvot med karteli so porušeni; ustavljena in nerentabilna podjetja spravljajo ponovno v obratovanje, obenem pa se grade podjetja za proizvajanje nadomestnih in umetnih surovin.
Pred očmi nam vstaja grozna slika kapitalistične anarhije: potem ko je kapitalizem potratil ogromno sredstev, zato, da je zaprl rudnike, porušil tovarne, uničil na sto in stotisoče ton surovin, da je plačal veleposest nikom odškodnino za omejitev setve in nasadov ter za prehod od ene vrste proizvodnje na drugo v tovarnah, je sedaj na delu, da z novimi sto- in stomilijoni nadomesti uničene surovine — z umetnimi. (Tako izdeluje iz mleka in olupkov banan tkivo, sintetična sredstva iz premoga. )
Ustavitev oboroževanja bi morala v nakrajšem času povzročiti še večjo krizo, kot je bila zadnja leta, vsled kupičenja surovin, za katere ne bi bilo odjemalcev. Ako hoče kapitalizem preprečiti bodočo krizo, mora nujno nadaljevati z oboroževanjem, ki bo prej ali slej končalo z uporabo produciranega orožja — torej z vojno.
Kakor dogodki uče, že sam boj za surovine ustvarja vojno nevarnost. Vmešavanje Nemčije v španske zadeve je pred vsem posledica njenega oboroževanja, ki ga zahteva njena imperialistična zunanje politika. To vmešavanje pa izziva vojno, ker Nemčija v vsojem pohlepu po surovinah posega v interesno področje Anglije.
Kakor vidimo, vodi politika oboboroženega miru svet v vedno večjo gospodarsko zmedo, žrtev te zmede pa je predvsem delavec in poleg njega kmet in obrtnik.
Draginja, ki jo povzroča skakanje cen surovinam ima za posledico pomanjkanje.
Vsaka motnja oz. zastoj v oboroževalni industriji more zopet pognati na cesto v bedo in glad na stotisoče in milijone delavcev in delavk.
Ako pa izbruhne vojna, bo delavstvo in z njim vse
r
Zanimive vesti iz stare domovine
Novi grobovi
Po daljši bolezni je umrla ga. Kossar Marija, soproga posestnika in gostilničarja v Ptuju.
Umrla je Ozimič Marija iz Vrhpolja v 50. letu starosti.
V	Zavinah je umrl posestnik Pole Franc, star 65 let.
Dne 26 aprila je umrla v Županjih njivah ga. Ana Osolnik, žena upokojenega trboveljskega rudarja, tukajšnjega domačina Jakoba Osolnik.
V	ljubljanski bolnišnici je u-mrl za vnetjem možganske mrene šolarček Tomše Lojzek.
V	Ljubljani je preminula gospodična Danica Jeglič. — V splošni bolnišnici je umrl gospod Ivan Korpar, višji uradnik drž. železnice.
V	splošni bolnišnici v Ljubljani je umrla Minka Svetlin, ki je slovenskim dekletom znana in jo je leta 1824 zadela huda nesreča, da je oslepela in je dolgih 13 let nosila ta križ.
Umrl je gospod Simon Riba-rič, bivši trgovec, gostilničar in posestnik na Uncu.
V	Ljubljani sta umrla: Gospod Oroslav Hočevar, vladni pristav v pokoju. — Gospa Marija Boncelj, soproga zvan. drž. žel.
V	Dol. Logatcu je umrl Lovrenc Balanč, višji sodni oficijal v pokoju.
V	Zagorju je umrla gdč. Varuška Golob.
Umrl je po mučnem trpljenju g. France Kobal, profesor III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Pokojnik se je rodil dne 31. maja 1881 v Ljubljani, tukaj dovršil gimnazijo, študije klasične filologije pa je končal v Gradcu in na Dunaju. Pokojnik je bil izredno marljiv literarni delavec, sotrudnik raznih listov in revij. Pisal je zlasti recenzije o gledaliških predstavah in o koncertih. Prevedel je nad 40 del iz dramske literature za ljubljanski oder. Poleg slovenskih listov ie sodeloval tudi pri nekdanji "Laibacher Zeitung" in zadnje čase pri "Prager Tagbla-tu". Poučeval je na gimnaziji moderne in stare jezike, ter je bil pri dijakih zelo priljubljen.
V	Tolminu je umrla gospa M. Rejec.
Umrla je v Kranju v 68. letu starosti gospa Marija Crobath, roj. Pollak, vdova po nedavno umrlem veletrgovcu.
Na Glincah je umrl g. Pavlic August iz znane Pavličeve rodbine.
V	Vopovljah cerkljanske župnije pri Kranju je umrl Blaž Zavori. Po prestani operaciji v ljubljanski bolnišnici je bil prepeljan domov, izdihnil pa je med potjo poprej, nego so dosegli prag domače hiše. Doživel je 70 let.
ljal v bolnišnico. Njeno stanje je smrtno nevarno.
Nesreča otroka Reševalni avto je prepeljal z Ižanske ceste 125 dveletno Amalijo Špetičevo, zidarjevo hčerko. Otrok se je med igro zaletel v mamico, ki je nesla lonec kropa. Krop se je po otroku razlil ter ga hudo opekel po nogah in rokah.
STRELA UDARJA Tekom hude nevihte, ki je v prvem tednu julija razsajala nad celjsko kotlino, je strela u-darila v kozolec posestnika Li-povška na Ložnici. Kozolec je pogorel do tal. Druga strela je zažgala vojaško skladišče na Spodnji Hudinji. Vojaka, ki je stal tam na straži, je strela omamila in so ga šele po daljšem prizadevanju spravili k življenju. Skladišče je pogorelo. Strela je nadalje zažgala neko poslopje v Proženski vasi pri što-rah, neko poslopje v okolici Dra-melj in hlev posestnika Mimika na Ljubečni pri Celju. Pri nala-jganju sena na župnijskem travniku v Žalcu je strela ubila delavca Miho Obrezo iz Velike Pi-i rešice.
Bremena. Na parniku je bilo 24 mož, samih prostovoljcev, po večini iz Dalmacije in Istre. Poveljnik parnika je bil Istran Orel. Ekspedicija je bila dobro opremljena in imela je hrane za dve leti. Dobro je bilo, da so vzeli s seboj toliko živeža, ker bi bili drugače umrli od lakote. Dolge mesece so bili blokirani od ledu. Payer, kapetan Orel in Zanino-vič so po strašnih naporih prišli do najsevernejše točke Nove zemlje. Pot nazaj je bila še nevarnejša. Izgubili so se in 24. avgusta 1874, so bili rešeni od ruskih ribičev. Po končani eks-pediciji, ki je trajala točno 812 dni, je dobil Zaninovič službo pri pristaniškem poglavarstvu v Trstu.
168 cesti in Waterloo
Nesreča pod tramvajem.
Blizu nove Lukmanove hiaa v Gradišču se je pripetila huda nesreča. Tramvaj je podrl 60-let-no Ivano Lenassi, ki je obležal;) nezavestna. Ženska je dobila hude peškedbe na glavi ter je močno krvavela. Poklican je bil reševalni avto, ki jo jo prepe-
POŽAR POD GORJANCI V Dolžu pod Gorjanci je požar uničil hiše Janezu Kralju, Janezu Zellingerju in še enemu posestniku. Poleg tega je zgorelo še osem drugih objektov. Gasilci iz Novega mesta, Stopič in Gabrja so obvarovali uničenja ostali del vasi. Zažgali so otroci.
NEURJE NA HRVATSKEM Nad žumbi rKoin je dne 28. junija divjala nutia nevihta. V vasici Višči vrh, je strela zanetila hišo posestnika Ivana Mrkusiča, ki je pogorela do tal. V vasi Bre-zovcu je strela povzročila pravo katastrofo. Udarila je v dom nekega kmečkega posestnika in nastali požar se je naglo razširil na vso vas in jo uničil. Brez doma in sredstev za življenje je o-stalo 80 revnih vaščanov.
NADARJEN FANT Jovanu Hrnjaku, sinu revnih staršev z Like ni bilo dano, da bi nadaljeval šolanje na osnovni šoli. Postal je trgovski vajenec in pomočnik. Zdaj službuje v Požarevcu in v 15 mesecih je brez inštruktorja sam obvladal j vse predmete sedmih gimnazijskih razredov ter uspešno položil izpite. Nadarjeni in izredno [marljivi mladenič je star 20 let. Ko so g^ vprašali, če se ne bo po maturi vpisal na vseučilišče, je odvrnil: Seveda! Tehniko bom študiral.
SPOMIN NA POLARNO EKSPEDICIJO
I V visoki starosti 88 let je umrl te dni v Trstu Anton Zaninovič, doma iz 11 vara, ki je bil zadnji udeleženec znamenite polarne ekspedicije, ki jo je po naročilu avstrijske vlade organiziral in vodil Julij Payer. Ta ekspedicija je bila organizirana leta 1872 'i namenom, da razišče severovzhod Nove zemlje. S parnikom "Tegetthof" je odpotovala ekspedicija 13. junija leta 1872 iz
KAJ VSE SE POZABI
že pred tedni je bila razpisana volitev občinskega odbora v I Dugi Resi pri Karlovcu. Volitev j bi morala biti nedavno nedeljo, 1 a ni bila izvedena iz, menda v Ju-I goslaviji edinega in nepričako-j vanega razloga, ker ni bila v določenem roku vložena nobena kandidatna lista. Duga Resa po 'volilni agitaciji sicer ni zaostajala za drugimi občinami. Agi-| tacija je bilo celo tako burna in zamotana, da so tekmeci za od-borniška mesta pozabili na rok prijave kandidatne liste. Sicer pa morda roka niso zamudili iz pozabljivosti, temveč zaradi tega, ker se niso mogli pogoditi in bodo zdaj svoje prepire in svoja pogajanja morali nadaljevati še precej časa pod starim občinskim odborom.
opravljati več ali manj regularno delo do gotove ure. Počitnice mu nudijo priliko za izpremem-bo in s tem za duševni odpočitek, ki je dostikrat potrebne j ši od telesnega. Seveda je pri tem treba kolikor mogoče pozabiti vse, kar je zadaj.
Kako naj človek porabi počitnice, je seveda stvar okusa in pa, kajpak, tudi stvar financ, časa in drugih prilik. Nekateri ljudje čisto zadovoljivo prežive počitnice na domači verandi ali na domačem vrtu. Nekateri jih porabijo za sprehode ali obiske bližnjih prijateljev. Nekateri gredo
za nekaj dni na kako bližnjo far- fd" v Clevelandu stoji tovarna,
Nekatere zabava ribolov ali melfJ° razf k°stl in Paf"
kije v gotove svrhe. Naravno, da
tam zlasti v, poletni vročini hudo smrdi. France Barbič, ki vozi "štrickaro" in ki ima priliko marsikaj videti in slišati, pravi: Poleti v hudi vročini, ko so ckna odprta in vleče veter, se je tole pripetilo: Vozila sta se ženska in neki Irec.
Ženska: "Kaj pa tako smrdi?"
Irec: "Kondoktor." Ženska: "To je pa že od sile, tega ne morem prestajati."
Irec: "Jaz tudi ne. Ako bo še kaj takega storil, pojdeva oba iz voza!"
PROFESORJI NISO EDINI POZABLJIVI LJUDJE
Ko se je poljedelski tajnik Henry A. Wallace nahajal v Čehoslovakiji na obisku, je spravil potni list v kovček, katerega je poslal v London, sam pa je odpotoval v nasprotno smer.
J. David Stern, znani izdajatelj, je nekoč hitro korakal po ulici, ko je srečal prijatelja.
mo.
plavanje. Mnogi pa si zažele potovanja vsaj par sto milj daleč, da vidijo nekaj novega. Vsak ima svoj okus, in prav je tako, sicer bi bilo na svetu predolgo-časno.
Kar se potovanja tiče, nudi ta dežela vse ugodnosti, ki si jih je mogoče želeti. Vožnja na železnicah je prilično poceni, udobna in varna. Z busi je mogoče potovati še znatno ceneje, četudi z nekoliko manjšo udobnostjo. Gotove kraje je mogoče doseči z izletniškimi oziroma potniškimi i parniki. če se komu kam zelo i mudi, so na razpolago tudi leta-'la. Skoro vsak kraj v tej deželi pa je mogoče doseči z avtomobi-ilom, kajti cestno omrežje je ze-I lo razpredeno in ceste so v splošnem prav dobre. Iz tega vzroka v Zedinjenih državah potuje več ko tri četrtine ljudi z avtomobili.
Potovanje z avtomobili je tuT di vsled tega ugodno, ker se potnik lahko ustavi, kjer ga veseli, in ker lahko sproti spreminja svoje načrte. In v Zedinjenih državah je tisoče krajev, ki jih je vredno videti.
Naše glavno mesto, ki je za rojake na vzhodu in srednjem
zapadu primeroma blizu, ima toliko lepot in zanimivosti, da enotedenski obisk ni nič predolg. Tudi New York je na svoj način zanimiv za človeka, ki ga še ni videl. Philadelphija je svojevrstno mesto, ki hrani mnogo
"Pojdi, greva kosit," ga po-'	. , .., , .
v bi r at 1' "D br d e sPomenikov 12 z£°dnjih dni nase
^	..... '	republike. Chicaga, z lepimi par-
Stern ampak kje blizu, ker sem ]d jn muzeji in svojevrstnim vr_
ze itak kasen. Stopita v naj- v -em>	^^
bližjo restavracijo in se vsedei „
. . . ,, , .	o.	Pa nas Cleveland. Milijonsko
ta k mizi. Med jedjo se Stern1 ,	... ,	, ..
., » .. .	, • mesto, ne izrazito lepo, pa tudi
začne pritoževati, da ne ve, kaj	, .	,
,	. ... ne grdo, oziroma vsakega je ne-
je narobe z njim, ker sploh m , . . .	,	v.
r „ ,	... i kaj, kakor v vsakem večjem me-
lacen in da ne more jesti. I , »	...	.
, .'. , stu. Ima pa nekaj svojega, neko Oprostite, se oglasi natakar,, , , „ . , ,. ... . r . v ,	,	, I posebno domačnost, tudi v tistih
sai to ni čudno. Obedovali ste _ , , , . . v.u J	mestnih delih, kjer ni naših ro-
tu šele mi."
pred desetimi minuta
Zelo pozabljiv je bil tudi po-I kojni Dwight W. Morrow, či-! gar hči je Lindberghova žena. 1 Nekoč je odpotoval v Philadel-
jakov. Nemec bi to morda imenoval Gemuetlichkeit; to posebnost se čuti v ozračju in v razpoloženju prebivalstva. Za rojake, bivajoče na vzhodu in srednjem zapadu, je Cleveland pri-
' phijo in je od tam telefonično meroma blizu in lahko dosegljiv, vprašal svojega tajnika v New Skoro vsak ima tu svoje sorod-Yorku: "Prosim, povejte mi. nike, prijatelje ali vsaj ožje ro-
zakaj-sem v Philadelphiji?"
ŽABJI REKORD
Prvo nagrado v kontestu,
ijake. Poleg tega je letos v tem mestu Veliko jezerska razstava, i ki se sicer ne more meriti s kakšno svetovno razstavo, ki pa je ki kljub temu lepa, zanimiva in
se je nedavno vršil v Californiji, poučna. Za malo splošno vstop-
je dobila žaba, imenovana Em mett Dalton, ki je skočila 13 čev ljev in pet palcev daleč.
Kam na počitnice
delovno ljudstvo žrtev doslej še nevidene strahotne morije.
Kdor pomisli na vse to, bo uvidel, da se mora boriti na strafii delavstva za mir, t. j. proti mir ogrožajočemu fašizmu in od njega započetemu blaznemu oboroževanju, za nov gospodarski red, v katerem ne bo nikomur več padlo na um, da bi uničeval surovine, pridelke in izdelke, na drujg strani pa proizvajal z ogromnimi žrtvami sredstva za uničevanje civilizacije in kulture, za socializem, j ki pomeni politično, gospodarsko in socialno demokracijo in svobodo v znamenju obveznosti vsakega posameznika do človeške družbe in človeške družbe do vsakega j posameznika!—D. P.
nino je mogoče tam mnogo videti. Sama razstava raznih de-ipartmentov zvezne vlade (U. S. Government Exhibits) je vredna i tiste vstopnine. Nešteto knjig bi moral človek pregledati, pa še . , , .. ,	. ne bi dobil tolikega splošnega
Mnoge industrije, trgovine in pojmao poslovanju raznih delov druge institucije dovolijo svo-j federalne vlad kot tu vidi tako jim uslužbencem nekaj plačanih rekoč iRraje
počitnic vsako leto. Te počitnice i '	''. . ,
j	a j • i Slovenci, ki to poletje priha-
morda niso dalje kot teden dni, . . ...	, , .
, .....„ a \	jajo na obisk v Cleveland, naj ne
,vendar so vsakemu dobrodošle, , .J .... , , , .. ' ... i ~	* j■ • bi zamudili si ogledati Veliko-
ker pomenijo nekaj prostosti in1. , i
. .__„ ,„„ , ,., ; jezersko razstavo. Pa tudi cleve-
oddiha. Pri tem se ne gre toliko1; ... . ,	, , „
za odpočitek, kakor za pretrga- landskim rojakom ne bo zal, če nje vsakdanje enoličnosti. Vse-	P°čitmC P°"
ga se človek naveliča, pa se ne
bi dela!
rabijo na tej razstavi.
Ta dežela ima tudi mnogo narodnih parkov skoro v vseh svo-
Največji užitek počitnic jej jih delih. V teh parkih preživ-( „_ , ..............., (
i vsekakor zavest, da je človek za ji ja svoje počitnice vsako leto( te si to veliko in lepo deželo, kj^ nekaj dni ali morda nekaj ted- milijone ljudi." Potem so taka nam zvezdnata zastava ianlL
"Koliko pa ti je brivec računal za striženje las?"
"Sedem dinarjev."
"Toliko? Moj brat bi te ostri-gel zastonj, če bi mu plačaPliter vina."
Kandidat glasbe: "Gospod profesor, kaj mislite, ali mi bo moj glas koristil?"
Profesor: "O, za na pomoč klicati bo dober."
"Toliko zaslužim," se baha mlad zakonski mož pred svojo ženo, "da bi lahko preživel dve
ženi, ne pa le tebe!"
"O, to je pa imenitno! Jutri naj se moja mati preseli k nama!"
Yellowstone park itd. Severna Minnesota je poleti izredno prijazna in država Wisconsin z lepim in čistem mestom Milwaukee je tudi prikupi j i va. Mnoge pennsylvanske soteske so izredno mikavne. Pa kdo bi mogel vse našteti!
Potem je naš zapad s slikovitimi gorami in ken j oni, bistrimi rekami, vodopadi, puščavami, gozdi, snežniki, krasnimi sadnimi vrtovi itd. Lepih mest, kot s o Denver, Colorado Springs, M> nitou, Salt Lake City, Portland, Seattle, Sacramento, San Francisco, Los Angeles, Dallas, NeW Orleans, človek nikoli ne pozabi, če jih je enkrat videl. In kolik" je drugih, nič manj zanimivih!
Kdor si zamore vzeti počitnice pozimi, bo našel dovolj lepote pod palmami Floride in Cali* form je ali med magnolijami Ar-kansasa in Louisiane ali med Jakami, agavami in kaktejami Ai'1' zone itd. Pacifična obala, vse od skrajnega severnega konca države Washington, preko Oreg0' na, do San Diega ob južnem koncu Californije, je izredno lepa m zanimiva. Kdor je ni videl vsaj en del, ni videl Amerike.
Kdor ima čas in denar za obisk Evrope, naj le gre tja, če ga ve' seli. Za nas vse pa bi bilo pr&v' da si ogledamo toliko Zedinjen'h držav, kolikor nam je mogoce' Tu je najti toliko in več lepot i" mikavnosti kot v vsej Evropi- ln doma smo, v deželi, katero sm° si prostovoljno izbrali za svoj" domovino, kjer ni na vsakih Pfl' korakov z bajoneti zastraženi mej in narodnostnega sovraštva-
Rojaki, če vam čas, finance i® druge prilike dopuščajo,
nov prost, da je sam svoj gospod, ko mu ni treba vsako jutro lob določeni uri vstati in potem
jar
naravna čuda kot Niagarski sla-Itako svobodo, da nas zanjo povi, podzemeljske jame s kap-1dajo skoro vsi narodi sveta! t) niki v New Mexico in drugod,	"Nova
2. avgusta, 1937.
enskopexvnosu
rsaaffl B.
««W8K;
:»»nit8im»»»»ž»»iim»»»»n»»»n»»n»»:»»ms
ALEKSANDER LIČAN:
S« • • • • • pomim i z Sibirije
dnem, ko je omenjeni zakon stopil v veljavo. Vse te prednosti in omejitve veljajo le glede skladov za odpomožna dela, ki so bili dovoljeni za fiskalno leto, ki se je pričelo 1. julija 1937 in se bo končalo 30. junija 1938.
Nedržavljani, ki imajo prvi postaje, naj mi shrani kuzuhovi-'paph% so pQ omenjeiiem zakonu
no v svojem stanovanju, kar mi gicer nominelno kvalificirani za je prav rad ustregel; tudi sta- zaposlitev pri work reliefu, v noval sem pri njem. Sele čez prakgi pa bo to najbrž le malo_ teden dni smo po polževo na- kje prišlo v pošteV- odpomožna daljevali pot. Vodovodi na po-'ncija WPA ima letos za raz-stajah so bili po večini uničeni. I na dela znatno manj denarja na ovina iz najbolj oddalje-1 Ženske so za plačilo donašale' azp0lag0! kot ga je imela prej?
Mesto Jakutsk stoji ob reki
♦fm m ima 10 do 12 tisoč prebivalcev; po večini so Jakuti, nevkaj Pa je Rusov. Je glavno tržišče kožuhovine, dobe se tu "ajredkejše in najdražje kože, ker se steka v to mesto vsa
kožuhi
mh krajev širne Sibirije.
v 4udje stanujejo po večini v šotorih (jurtah), ki so pokriti
Jelenjimi kožami, ob straneh Pa
potrebno vodo v lokomotivo.
in je bilo pri raznih projektih
Bilo je pa to zelo počasno in|0dpuščenih znatno večje število utrudljivo delo. Na drugi posta-1 delavcev, kakor je bilo tam zapo-ji je že spet manjkalo drv za|sienih nedržavljanov. Ker daje z zemljo in mahom dobro lokomtivo in čakanja, dokler'novj zakon prednost vojnim ve-
* elani- Podobni so majhnim
Platni dam. Obleka in obutev je
^Jelenjih kož, perila pa sploh
Poznajo. Hranijo se s čajem
® mesom; sol, sladkor in kruh
JUtt neznani. O posteljah ni-
afga sledu, spijo kar na tleh v soti -
k da
ni drugi vlak pripeljal potrebno j teranom in potem ameriškim dr-kurivo, ni bilo ne konca ne žavljanom in ker bo število za-
kraja. Blizu Habarovska se je vlak ustavil zaradi pomanjkanja vode. Nanosili smo poln tender snega, a namesto zaželenega uspeha so zaradi mraza popokale vse cevi na lokomotivi. Ves dan smo čakali, preden nas je
šotorih. Posebnost teh ljudi , se nikoli ne umijejo. Vse
^ namažejo z živalsko ma-|druga lokomotiva rešila iz te
poslencev pri raznih wpa projektih sploh močno znižano, je skoro gotovo, da bodo odslovlje-ni vsi nedržavljani oziroma, da zaposlenja ne bodo dobili, četudi imajo prvi papir.
Delavci, ki bodo hoteli dobiti ali obdržati delo pri wpa pro-
•"•uiaicju z zivčusKU ma-i---o— --------------------,, ^ ^ i""
'' ki jih pozimi obvaruje zadrege. Iz Habarovska do Via-1 jektih, bodo morali dokazati, dj;
— % . .	Ji____i..i__- ~	XI ~	Irnl* a«. '	?yi • i y _ i • • m. i
I'WUllill W M V 1*1 UJV/ I	^
t72a> poleti pa mrčesa. Ko se| divostoka je pa šlo vse kakor
sn utu rodi otrok, ga umije v p°
e&u> zavije v nalašč za to ^'pravljeno kožo ter obesi pred 0 na drevo. Vsak dan ga oči-jel^pod°ji in ga spet vtakne v , 3o kožo, pa hajd nazaj na bi t° ^akuti so prepričani, da
jen ' če ne bi bil tako vzg°" '.vlle bil kos težavam v po-
maslu. Srečen sem bil, da
so ameriški državljani. To bo
včasih precej težavna reč. For-sem spet med civiliziranim sve- eign Language Information Ser-tom, vesel morskih valov, zado-jvice je vsled tega apelirala na voljen, ko sem spet zagledal,WPA oblasti, da tolmačijo novi svojo drugo domovino Vladi- zakon kolikor mogoče humani-
vj?em življenju. Nalašč sem kožo • r°ko k otroku v jelenj°
vostok.
tarno, da se delavcem ne povzro-
Simonetti je kar zijal, ko je ča preveč neprijetnosti. Znano
pregledal vso kožuhovino. "Veš kaj," mi je rekel, "teh
je, da je mnogo ljudi, ki so ameriški državljani, ki pa ne morejo
kak -n kar začudil sem se, v.	otrok topel in svež
čudni posteljici. Nakim'1
sein pu. odnosno zamenjal mi mtl°go blaga. Posrečilo se
kožice d°biti tudi štiri sobolJe naj^'v.^ so menda še danes
kita ^ožuhovina na svetu.
kih t mandarini so ob veli-
8če, r°vesn°stih oblečeni v pla-
bolk1 so Vdelani iz samih so-
Jih kož:
ic. Tak plašč stane
dragocenosti pa ne prodava tu J tega zlahka dokazati. Takim o-Ko se odpočiješ, odrineva v sebam naj se dovoli dovolj časa, Singapore, kjer jih bova še en- da morejo doprinesti take doka-krat draže prodala."	ze.
"Va bene, va bene, dragi So primeri, ko so državljani prijatelj, a zdaj me vsaj mesec izgubili svoje državljanske pa-dni pusti pri miru."	pirje. Nekateri so državljani
(Dalje prihodnjič)	vsled naturalizacije svojih star-
šev ali, v slučajih žensk, ki so se poročile z ameriškimi državljani pred dnem 22. septembra 1922, potom možitve. Dobiti gle-: de tega vse potrebne dokumente
gove naturalizacije. Le tako bo mogoče dobiti potrebne podatke, ki bodo dokazali državljanstvo po očetu. Dostikrat so to precej komplicirane zadeve in v takih slučajih je priproročljivo se obrniti za pomoč na kako lokalno poslujočo dobrodelno organizacijo.
Foreign Language Information Service je priporočala wpa oblastim, da naj liberalno tolmači ono določbo postave, ki daje tretjo prednost zaposlitve onim inozemcem, ki so izjavili svojo namero, da hočejo postati ameriški državljani, predno je ta postava stopila v veljavo. Znano je namreč, da mora ino-zemec, ki je vložil prošnjo za prvi papir, čakati precej časa, včasih pet ali šest mesecev, predno se mu izda prvi papir. Takih inozemcev naj bi se ne odpustilo od dela, ampak naj se jim da dosti časa, da federalna vlada najde njihov rekord in jim izda prvi papir. Poudarjalo se je, da bo odpustitev inozemcev najbolj prizadela njihove družine, v katerih so včasih tudi ameriški državljani. Kongres morda čez čas ta zakon kaj izpremeni, toda za sedaj ga mora wpa oblast upoštevati takega, kakor je bil sprejet.—flis.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
Zanimiva demonstracija
Norwood Appliance and Furniture Co., 6104 St. Clair Ave., ima te dni zanimivo demonstracijo, ki kaže koliko stane obratovati električno ledenico. Tvrd-ka prodaja Frigidaire ledenice.
Skozi cel čas kar se prodajajo električne ledenice, je cena za i-ste obratovati bila znižana, toda Frigidaire ima letos najnižjo ceno pri obratovanju električne ledenice.
Seveda veliko drugih električnih ledenic se proda s trditvijo, da obratujejo najcenejše, zato je pa Frigidaire letos pripravljena dokazati, da obratuje najceneje. Zato ima Frigidaire sedaj demonstracijo, ki kaže na električnem merilcu natančno koliko toka se porabi pri Frigidaire ledenici. Te Frigidaire ledenice o-fcratujejo pod ravno istimi okoliščinami kot bi jih imeli na svojem domu. Demonstracija ne rabi nobenh pretvez, da dokaže to.
Išče delo
Inozemci žgube delo
Slovenski mesar, ki ima 15 let izkušnje, bi rad dobil deio v slovenski mesnici. Je mlad in po-strežljiv. Kdor rabi dobrega mesarja se naj oglasi na 953 East 76 Street ali pokliče HEnderson 6883.
ves
Inozemci, ki so nezakonito v ^	Zedinjenih državah, in oni ino-|vzame čas in včasih tudi precej
?kr°g 10 000 ,	fC 6 zemci' ki nimaJ° vsa-i "Prve£aj stane. Ako kaka oseba ne ve, kje
150 ian°V' Je papirja'" bodo izSubili del° Pri,inkdaj je bil njegov oče natura-
WPA projektih. Poleg tega bo- iiziran, naj pošlje na prišel jedo pri teh napravah ob delo tudi niški in naturalizacij ski urad v mnogi delavci, ki imajo sicer pr- (Washirigtonu natančno ime oče-vi papir, toda še niso postali ta> njegovo starost, rojstni kraj ameriški državljani.	|in sploh vse) kar zna glede nje-
Nedavno je namreč zvezni kongres sprejel postavo, glasom katere se mora pri WPA zaposlitvah dajati prednost veteranom špansko-ameriške in sve-
v tisoč dinarjev, ^es^ kutsku sem ostal J2ve(jej ^ogo zanimivega sem
od (. 0(1 domačinov in še več Alda^ev- ki so se vračali od ležj zl" je pokrajina, kjer kožuh a.° med peskom. Tudi Ho n0°V*na Se dobi tam razmer-tja, toC^ni- Namenil sem se iti
ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI
Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts.
NAZNANILO
Prevzel sem gostilno od Edward Leskoveca na 472 East 152 Street. Vabim prijatelje in znance, da me obiščejo. Postregel bom s dobrim pivom ali vinom in okusnimi jedili.
Se priporočam
m KRAICH
472 East 152 Street-
IZNEBITE SE GLAVOBOL*
Olajša mesečno trpljenje
Brez opija ali kinina
Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine. bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat 10c, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
7 ■ (itaii II Pišite za brezplačen / AN I I!It I! poiskus Garfield pra-ška proti glavobolu— cudi Garfield čaj prot-i zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn. N. Y.
AVGUST
8. augusta, nedelja — Letni piknik, priredi Društvo "Delavec" št. 257 s. n. p. j. pri Zornu, na Bradley Rd.
8. avgusta, nedelja. — Dr. Mir št. 142, snpj piknik na Stuš-kovi farmi.
15. avgusta, nedelja — Prosvetni klub s. n. Doma piknik Slovenske šole s. n. Doma na Močilnikarjevih farmah.
15. avgusta, nedelja — Dr. Sloga piknik na Stuškovi farmi.
15. avgusta nedelja — Piknik kluba Slovenskih Zapadnih društev pri Hartman's Grove, North Royalton, Ohio.
22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Jadran" na Pintar-jevih farmah.
29. augusta, nedelja — Piknik Soc. kluba št. 28, jsz pri Zornu na Bradley rd.
el°žiti Z
leto , potovanje za drugo
secev 2lnia traja sedem me-	.....^
nož^ )etu- zato sem moraljtovne vojne, ki so v potrebi; za
njimi pridejo na vrsto drugi a-meriški državljani, ki so v potrebi, in šele potem oni inozemci, ki so dobili prvi papir pred dnem 29. junija 1937, to je pred
Ha
Aid;
tak
an.
°J pomladi odriniti
^stio 1 Sm° Se po isti poti' V toitia sem daroval Jaku-
in jelena in druge
pilila 2Sti; clomenil sem se z
Vta a drug0 pomlad, da me
sJreniljala v Aldan. Pla-
ka> Odr)U' PraVtak0 tudi P°"
nic°ter Prtljago na želez-H>ku Se °dpeljal proti Vladi-
f^adih •
0jev smo morali osta-[> prti Narin^aja. Drago-zatoJSa me Je pa zelo skr-sem prosil načelnika
SKODELICE
vatn -LD čaja %Sstite odznotraj
Pokaže kako LAHKO

v? vJas ta	ko boste občutili
zan?HŽivi čez nofi in ka-5» V>o«, kl va« muči, po-N b0^v, ;Jtd' Garfield čaj ne S4C8otovo n® ak0 6te ZAPRTI ^ an p/^agal. i0c m 25c v
a^S ZA BREZPLA-
^ž? Proti n/ čaJa m Gar-" V. Vco glavobolu na: GAB-• UePt. C, Brooklyn,
^ kašelj
% ----
Cm POŽirkov in-lcot olaišanje tu!
&C^a?nonma0k; prl BucUe^
na, l2vrs,° moCr"em) - en po-kŽSff ZdravU» kmalu
^.^'k^J-trd!, dobro u-
Si
, ^uS? kom nl« vef va olalSan1 8 pa' ' neW, nl ^eba tr-h,^ hit Je S® morete spati
Se>to>estkS bl odrezal." Ne C v Vseh , T JamCeno, 4f - ^OchLt	' W. K

ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE?
MEN, because they aro men, can never understand a throe-quarter wife—a wife who is all love and kindness throe weeks In a month and a hell cat the rest of the time.
No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband.
For throe generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vege table Compound. It helps Naturo tone up the system, thus lessening tho discomforts from the functional disorders which women must endure in tho three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Ap-proaclung "middle age."
Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through."
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either boeauso of stomach disturbances, food fermentation, or tho wearing of (ulso teeth, old people froquontly have halitosis (bad breath). No wonder others consider them u nuisanco.
But now Sclonco has found that tho regular uso of Listerine will often overcome olfensivo mouth odors due to tho fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat/, surfaces.
This safo antiseptic and quick deodorant Works quickly. It cloansaa mouth, tenth, and gum surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and than counteracts tho odors themselves.
Try using Listerlno every two or three days. Bee how much moro wh^losomo It leaves your mouth. IIow It sweetens your breath. Lambert Pbarmacal Co., Hi. Louts, Mo. r
Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE
Župan na starem White
avtomobilu
V ponos Jimmy Meltonu
nemu radio pevcu,
nastopa
na velikojezerski razstavi,
1910 White avtomobil, ki
]e ravno tak kot tisti, ki ga mu ni pustil oče, da bi ga voi-jl. Ko je prišel sem se je oglasil pri županu Burtenu in ta se je peljal z njim, vzadaj so pa sedele lepotice iz Billy Roseovega glc-jdališča "Aquacade".
SEPTEMBER
4* septembra, sobota — Skupna društva s. s. p. z. Olimpiada tri dni v avditoriju s. n. d.
5. septembra nedelja — Društvo "Nanos", št. 264, snpj priredi piknik pri Zornu na Bradley Road.
4. 5. in 6. septemra — Skupna društva s. s. p. z. Olympiada v Auditoriju s. n. Doma.
11.	septembra, sobota — Društvo Sv. Janeza Krstnika 37 jskj. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
12.	septembra, nedelja — Jugoslovanski Delavski Narodni Dom v West Parku otvori kampanjo za novi narodni dom, z velikim piknikom in bogatim sporedom.
18.	septembra sobota. — Društvo Comrades 566 snpj Plesna veselica v avditoriju s. n. Doma.
38. septembra sobota — Young Men's Democratic Klub 32. warde, ples v s. d. d. na Waterloo Rd.
19.	septembra, nedelja — Koncert Združenih mladinskih zborov v Slovenskem Narodnem Dcmu.
25. septembra sobota — Martha Washington 38 sdz Ples-1 na veselica v avditoriju s. n. i Doma.
25.	septembra, sobota nycrr j Electrician's Union ples v s.1 d. d., Waterloo Road.
26.	septembra, nedelja, — sdz Modern Crusaders prireditev v sdd Waterloo Rd.
26. septembra nedelja. — Nationality Radio Club, Koncert, v Auditoriju s. n. Doma.
26. septembra nedelja. — Igra in ples pevskega zbora Cvet, v s. d. d. na Prince Ave.
OKTOBER
2. oktobra, sobota — Peto obletnico obhaja Slov. ženska zveza v Sachscnhcim, 70011 Denison Ave.
2. oktobra sobota — Društvo sv. I Anna 4 sdz. Plesna veselica1 v Avditoriju snd.
8.	oktobra, nedelja. — Koncert "Kanarčkov" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
9.	oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Auditoriju snd.
10.	oktobra, nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert' v Slovenskem Narodnem Domu.
16.	oktobra, sobota. — Slovenske Sokolice 442 snpj Plesna veselica v avditoriju snd.
17.	oktobra, nedelji — Radnič-ka organizacija, Koncert in Ples v Auditoriju s. n. Doma.
22. oktobra, petek — Community Welfare Club, Zabava v prizidku s. n. d.
23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota. — Društvo Clairwoods 40. sdz Plesna veselica v Avditoriju s. n. d.
24.	oktobra, nedelja — Pet-let-nico obhaja društva Commodores, 742, snpj v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
24.	oktobra, nedelja, — Mlad. Pevski zbor "Slavčki" Koncert v Avditoriju s. n. Doma.
30. oktobra, sobota, — Društvo Carniola Hive 493 T. m. Plesna veselico v Avditoriju snd.
NOVEMBER
6.	novembra sobota — Roust-About Club, Plesna veselica v Avditoriju s. n. d.
7.	novembra nedelja — Blaue Dcnau, Jesenski koncert in ples v avditoriju s. n. d.
7. novembra, nedelja — operetta pevskega dr. Jadran v sdd na Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja. — 25-let-nica društva "Kras". 8, sdz v Slovenskem Domu na Holmes avenue.
13.	novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1 sdz Plesna veselica v Avditoriju s. n. Doma.
14.	novembra nedelja — Sam. Pevski zbor "Zarja" Opera in Ples v Auditoriju s. n. d.
20.	novembra sobota — društvo Svobodomiselno Slovenke št. 2 sdz Plesna veselica v Avditoriju snd.
21.	novembra nedelja — Slov. Pevsko društvo "Lira" Koncert v Avditoriju snd.
21. novembra, nedelja — Pevski zbor "Cvet" priredi Koncert v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
21.	novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v s. d. d. na Prince Ave.
25.	novembra četrtek — Soc. Pev. zbor "Zarja" Koncert v Avditoriju s. n. Doma.
26.	novembra petek — društvo Sv. Cyrila in Metoda št. 18 s. d. z. Prireditev v Avditoriju
Slov. Nar. Doma.
27.	novembra sobota — Warrety Club, Ples v Avditoriju snd.
DECEMBER
4. decembra sobota. — Društvo Spartans, št. 98 sspz. Plesna veselica v Avditoriju snd.
22.	decembra, sreda, — Addres-sograph Union, prireditev v s. d. d.
Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji!
Kidneys Must. Clean Out Acids
The only way your body can clean out Acids and poisonous wastes from your blood Is thru b million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under Kics, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chances. Get the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it myst bring new vitality, and is guaranteed to fix you up in one week or money back on return of empty package. Cystfc c costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. ^
Full-flavored
—perfect for cooking 1
# Kraft American lias a mellow, full-flavored richness that makes it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to melt perfectly.
STRAN ?.
ENAKOPRAVNOST
2. avgusta, ■ 1931'
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Bussi-Leclerc je zavil po stopnicah nizdoli ter je privel Fav-sto na dvorišče, kjer so čakali njeni štirje konjeniki z nosilni-co. Tudi narednik je stal tam z dvema ječarjema, ki ju je bil poklical.
"Pojdi po mojo jetnico!" mu je ukazala Favsta.
Nekaj minut nato se je pojavila Violetta z dvema vojniko-ma, ki sta jo držala vsak za eno roko. Ni se upirala, čeprav je trepetala od straha.
"Naprej!" je velela Favsta Bussiju-Leclercu.
Pot je bila dolga, šli so navzdol po stopnicah, ki so se vile pod zemljo, kakor bi vrtale v njeno osrčje. Naposled sta je-čarja obstala pred nekimi vrati in sta jih odpahnila. Favsta je mahnila spremljevalcem z roko. Vsi so se ustavili. Vzela je Bussiju-Leclercu plamenico in je vstopila sama.
Celica je bila tesna. Oboki so viseli z vseh štirih strani, kakor bi se z vso svojo ogromno težo naslanjali Favsti na ramena. V kotu je zdela na tleh shujšana deklica, malone še otrok; ko so se vrata odprla, je vstala. Njen obraz je bil miren in v njenih očeh je sijala nadčloveška luč. Bila je lepa vzlic svoji izmuče-nosti; v njenem nastopu je bilo nekaj izzivajočega. To dekletce je bilo Ivana Fourcaudova.
"Ali ste prišli, da me odvete na morfšče?" je vprašala. "Pripravljena sem . . ."
"Ivana Fourcaudova," je rekla Favsta, "ne bo vam treba umreti, živeli boste, Svobodni ste."
"Oh," je zamrmrala nesrečni-ca, "kdo mi govori s tem milim glasom? Ali ste angel, da me tolažite v tem peklu? ..."
"Nisem angel, Ivana Fourcaudova," je povzela Favsta. "ženska sem. ženska, ki se je usmilila vašega gorja in je porabila svoj vpliv, da vas je rešila . . ."
"Tedaj je res, da mi kralj daruje življenje?" je zastokalo u-bogo bitje.
"življenje in svobodo. Izpuščeni ste. Pojdite z menoj! . . ." , Ivana je že hotela planiti skozi vrata, omamljena kakor vsak jetnik, ako mu zakličeš čarodej-no besedo: svoboda! ... Tedajci pa je zamrla na mestu. Strašna misel ji je prešinila glavo.
"In Magdalena?" je zasopla. "Moja sestra? . . . Oh, gospa,
brez Magdalene ne grem odtod! Raje umrem! . . ."
Favstin obraz je vzdrgetal od nestrpnosti. Na to zapreko ni mislila. A že se je nasmehnila:
"Tudi vaša sestra Magdalena je rešena. Ona je že odšla iz ječe in vas pričakuje zunaj. Poj-diva..."
Ivana Fourcaudova je pala na kolena, prijela Favsto za roke in jih obsula s poljubi. Vse se je rušilo v njej. Naj je bila poprej, spričo gotove smrti, še tako hrabra in mirna, nenadna vest, da se vrne v življenje in v svobodo, jo je malone ohromila. Njena hvaležnost si je dajala duška v vročih solzah . . . Favsta jo je neučakano vzdignila in jo je potegnila s seboj na hodnik. Tam jo je predala ječarju, rekoč:
"Odvedite jo k nosilnici in spravite jo vanjo ..."
Ječar je vlekel ljubko bitje s seboj. Tedaj se je obrnila Favsta k njegovemu tovarišu in mu je pokazala Violetto:
"Zaprite to deklino . .."
Violetta se je zgrozila pred zi-jočim žrelom odprte celice; sklenila je roke in bedno zaječala j Toda surova ječarjeva pest jo je i pahnila naprej, še trenutek in j vrata so se težko zaloputnila, za-j pahi so zarožljali . . . Favsta je nato z migom roke odslovila je-| čarja in oba vojni^fi. Ko je ostala z Bussijem sama, so se zga nile njene ustnice v bledem nasmešku.
"Pardaillan," je vprašala v mislih, "ali se boš upal iskati svoje drage na dnu teh grobov?"
Bussi-Leclerc jo je opazoval s prestrašenim strmenjem. A že se je osvestila.
"Ali ne razumete?" se je obrnila k njemu.
"čakam, da mi razložite . .
"Kje je Magdalena Fourcaudova?"
Guverner je iztegnil roko proti sosednji celici.
"Tamle," je zamrmral.
Favsta ga je pogledala, kažoč na celico, kamor so bili vrgli Vio letto:
"In tu je Ivana Fourcaudova ..."
Vzlic svoji brezčutnosti je Bussi-Leclerc vztrepetal. Slutnja, da meri ta zamenjava na čin krvoločne osvete, ga je pretresla do mozga.
"Kaj!" je zajecljal. "Dekle, ki ste jo pravkar priveli..."
"Je s tem trenutkom postalo Ivana Fourcaudova ... Obljubili ste, da predaste Fourcaudki sod-
LIFE'S BYWAYS
^jvjjxt- tujlie camt under-■stamd wuy our ei-uem wiul spend so muomtime "betorje tme mirror tt4 mSTaki mg-e:paratioh< —
-usiNc QUEER, ELECTRIC I>EVICES -0BL0M& BurrcF-s FfeMADE-S- - jAJ?S "<F CRAY r \UD -CRIMSOM PAiKtT.s - golden
LIPUIP5 IN ODD ^HAPrp BOTTLES CURIOUS ATOMIZERS' - ANU> ULTRA VIOLET RAY5 —
l=OL*0VMcr> SY5ERIOU5
mokhts Selecting- her.
PRfcTTl EST VROCK. - - SO
I -SHE WILL LOOK. HER. best-VXMEM THE.Bo* FRIENP C?AU_S --AND THEN-
		
		
	M	
	IQBgB	
		
		
bi naroda. Evo, držali boste dano besedo! . . ."
Ko sta prišla Bussi-Leclerc in Favsta na vrh, so posadili Ivano Fourcaudovo v nosilnico. Bila je skoro onesveščena od svežega zraka. Belgoder je pristopil k Favsti.
"Jeli, rad bi vedel, kaj se je zgodilo s Claudovo hčerjo?" ga je vprašala.
"Vse moje misli so vam očitne, gospa," je dejal cigan, kriveč se do tal. "Violetta je moje upanje, saj veste. Osem let je že, kar je moja. čuval sem jo kakor zrenico v svojem očesu... Znano vam je, zakaj ... Ko sem mislil, da jo predajam njegovi vojvodski Visokosti, se je obrnilo tako, da sem jo dal v vaše roke . . . Kaj nameravate z njo, ne vem. Slutim pa, da prihaja ura, ko se bom mogel pomeniti s Claudom . . ."
"Kako se pomeniš, ko ne veš, kje je?"
"Ne skrbite, najdem ga. Claude in jaz ne izgrešiva drug drugega ..."
Njegove oči so se sovražno za-iskrile v temi.
"Nu, je zamišljeno povzela Favsta, "obljubil si, da mi poveš svojo zgodbo. Ta trenutek je prišel. Spremi nosilnico v samostan; moji ljudje pojdejo s teboj in te nato privedejo k meni v dvorec. In ko mi poveš, zakaj sovražiš Violetto, povem jaz tebi, kakšna usoda ji je namenjena."
"O, ni me skrb," je mrko rekel Belgoder. "Uverjen sem, da je v dobrih rokah."
"Gospod guverner," je glasno izpregovorila Favsta, obrnivši se g Bussiju-Leclercu, "obkorej in kje bo jutri veselica, ki ste jo oblubili Parižanom? ..."
"Ob desetih dopoldne na GreV-skem trgu ..."
"Prav! ..."
Vzpela se je na konja. Belgo der je prisedel k Ivani Fourcau-
dovi. Odpravili so se. Ko so prišli iz Bastilje, je Favsta nek ukazala svojim ljudem.
"A vi, signora?" je vprašal e-den izmed konjenikov. "Mar se
hočete vrniti brez spremstva?"
"Pomnite, grof," je rekla Favsta, kažoč s prstom proti nebu. pomnite, da me spremlja Tisti, ki me je poslal na zemljo. Idite, kamor vam je rečeno! ..."
Gledala je za nosilnico, dokler ji ni izginila izpred oči; nato je sama krenila proti Staremu mestu.
Ko je Belgoder dospel v mont-martrski samostan, je odvedel svojo novo jetnico v ograjeno hišico, kjer je bila Violetta zaprta do tiste noči. V temnem brlogu ga je pograbila radovednost, da bi si pri sveči ogledal Violettino naslednico. Imela je bujne lase in velike, skrivnostne črne oči, kakršne videvamo pri jutrov-skih hčerah. Belgoder je nekam osupnil spričo te lepote, ki je bila tako malo podobna vsakdanje mu liku pariških mladenk. Maia-je z glavo je zaprl vrata za seboj in jih je dvakrat zaklenil. Ivana se je zdrznila. Čemu jo zaklepi je jo, ako je svobodna? . . .
"Kdo bi utegnila biti ta deklina, ki naj poslej pazim nanjo? Vrag naj me vzame, če slutim, kaj je z njo . . . Croasse! ... In kam me vodi signora Favsta? Nu, to zvem še nocoj . . . Croasse! . . . Rekla je, da mi pove, kakšna usoda je namenjena Vi-oletti. Moja ura se bliža ....
Croasse bo stražil namestu mene, dokler se ne vrnem . . . Croasse! ..."
Croasse se ni odzval. Uverjen, da dolgin trdo spi, je Belgoder srdito pograbil krepelec in je zlezel z njim na podstrešje, da bi ga premikastil. Toda ležišče je bilo prazno. O Croassu ne duha ne sluha! Cigan je zaradi lepšega dvakrat, trikrat udaril po senu;*nato se je sprijaznil z neizogibnostjo in je vzel na znanje, da jo je malopridnež odku-ril. Tudi v okolici hišice ni bilo sledu o njem. Belgoder se zaradi tega m bogvekaj vznemirjal. Prav za prav je bilo umevno, da je čutil Oossae po nedavnih ba-tinah pot*<ebo. umakniti se iz bližine	krepelca. Cigan se je potolažil z mislijo, da mu jet-nica tudi tako ne more uiti, in se je vrnil k Favstinim konjeni-
kom. čez pičlo uro je stopil v ta-■ iinstveni dvorec, kamor je dan 'po svojem dospetju v Pariz privel Violetto, meneč, da jo predaja vojvodi Gulškemu.
XXXII.
Belgoderova skrivnost
Favsta je pričakovala cigana v sobi, ki jo naši čitatelji že poznajo. Myrthis in Lea sta ji pripravljali krepilno pijačo. Videč, da Belgoderu uhaja pogled za temi pripravami, je ukazala, naj prineso vina. Nekaj trenutkov nato je vstopil sluga z mizico, na kateri je stala obilna steklenica s krasno čašo od suhega srebra. Vse to so postavili pred Belgodera, ki ga je Favsta povabila, naj sede.
"Krasna čašica," je rekel cigan, da bi začel pogovor.
"Pijte, mojster, nič se ne cere-monite. Čašo pa vzemite s seboj v spomin na nocojšnji večer."
Belgoderove oči so se lako-mno zableščale. Nalil si je, položil levico na srce, dvignil kozarec in zvrnil njegovo vsebino vase.
"Imenitna kapljica!" je dejal, mlaskaje z jezikom, čeprav se mu je zdelo vino nekam pre-blago za njegov ustrojeni golt.
"Lacrimae Christi so," se je nasmehnila Favsta; "Kristove solze . . . Nu," je nadaljevala, o-močivši ustnice v kristalni kupi, katero ji je podala Myrthis, "rekel si, da mi poveš zanimivo zgodbo."
"Hm!" je začel cigan, "tako zgodbo imamo do malega vsi, kar nas je našega nesrečnega plemena. Kdo ve, ali se vam bo zdela vredna poslušanja. Morda ste slišali že sto podobnih pa
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5311-5312 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John Steblaj, 390 E. 162 St.
Za Newburjj in West Side:
John Peterka, 1121 E.68S+.
oaomoc
c
j Knjige:*-
V
I
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —'TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10c vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
o i locaoi
o
D
o
o o
Hiša naprodaj
10402 Yale Ave., 7 sob, 4 spalne sobe, dvojna garaž. — Cena $5300. — Pokličite SKyline 6409 W.
PRODA SE
Slaščičarna, ki ima dober promet se proda radi bolezni. Kdor želi dobro trgovino naj kupi to. — Naslov se poizve v uradu tega lista ali pokličite ENdicott 9025.
vam niso ganile srca. Kako bi, ko je šlo samo za ubogega neje-vernika cigana!"
"Ali ti nisem rekla, da štejem cigane prav tako za ljudj kakor kristjane?" je resno dejala Favsta. "In da spoštujem tudi njih vero in običaje?"
"Da, rekli ste . . - In to, vidite, še najbolj to je vzrok, da sem vam vdan kakor pes."
Favsta se je spet nasmehnila.
"Pripoveduj brez strahu," je povzela. "Ako se ti je zgodila krivica, jo nemara lahko popravim ..."
"Prepozno!" je zamrmral Belgoder.
"Ako te skeli v srcu neozdravljiva bol, te morda lahko potolažim!"
"Raje naj me ubije strela, kakor da bi se dal potolažiti!" je zaškrtal Belgoder.
"Ako te peče sovraštvo do njih, ki so ti storili zlo, ti lahko pomorem, da se osvetiš."
"Da!" je rekel Belgoder. "Do osvete mi lahko pripomorete. Močni ste in mogočni. Vi lahko
pripravite Claudu hujše trpl]f nje od mene samega ..."
"Claude je tedaj edini, ki S mu želiš osvetiti?"
Belgoderova steklenica je $ prazna. Pobesil je glavo ter je naslonil v ogromne Favsta je mignila in steklenico je zamenila polna
"Jelite," je naposled izpreg* voril Belgoder, "jelite, da podoben zveri? Kaj bi rekli," vam povem, da bije tudi v i"0^ prsih človeško srce?"
Favsta ni rekla ničesar. & kala je.
"Naj se vam vidi še tako lo verjetno," je povzel Belgo« "v mojem življenju je bil darle čas , ko nisem mislil ne sovraštvo ne na osveto - ■ ^ ko sem ljubil! . . "
Belgodef je premolknil, k®*" da ga je strah odgrniti zaS'°' prošlosti.
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V- J
"ENAKOPRAVNOST V.vavavaw/^AW/A^I
clemumw
IS 0»
HE MR-
POSLUŠAJTE FAKTE
o vprašanju transportacije — govori William Feather — znani pisatelj, tiskar in publicist . . . nocoj.
WGAR 9:30 P. M
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
¥ -V
Gran dsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
S : J

48239153484823482353234823532353234823532348235323485353484823