Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Izhaja vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place KUeMff, DL ^ ______ r4 OF THE GRAND CARNItfLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Saeond-Gtus Matter January 18, 1915, at the Port Offiee at Chicago, Illinois, under the Act of Angost 84, 1818. The largest Slovenian Weekiy in the United State« of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chleap. DL No. 6. Štev. 6. Chicago, 111., 16. februarja (February) 1916 Ameriške vesti. Vojni tajnik Garrison odstopil. Washington D. 0. 10. februarja. V Washingtonu, istotako tudi po celi Uniji je nastalo veliko razočaranje, ker je včeraj dosedanji vojni tajnik Lindley M. Garrison odstopil od svoje službe. Svojo resignacijo je Garrison poslal včeraj predsedniku, katero je Wilson sprejel in odobril. Zaeno z Garrisonom je odstopil tudi pomožni vojni tajniK Henry Bre-ckenridge. Vzrok odstopa se pripisuje dejstvu, ker predsednik Wilson ni odobraval načrte Gar risona za povečanje kontinentalne armade in ker se predsednik strinja da bi se filipinsko otočje odcepilo od Zedinjenih držav, ali da bi se ljudstvu tega ozemlja dovolilo popolno neodvisnost. Bivši vojni tajnik se bode sedaj naselil v New Yorku, kjer namerava v miru preživeti svoja leta. Kdo bode imenovan novim vojnim ministrom še ni znano. Kakor se čuje, namerava podeliti pred-šedniK Wilson ta važen urad sedanjemu ministru notranjih zadev Franklin Lane-ju, ali*pa go-vernerju panamske zone Goethal-su. V vladnih krogih se tudi govori, da je kandidat za to službo bivši, 5kratni župan mesta Chicago Carter H. Harrison. nih pušk je namer j enih v smeri proti Mednarodnem mostu, čez katerega bi lahko sovražnik udri. — KanadsKi guverner je prejel te dni od vlade Zediiijeni-h držav zagotovilo, da se ni treba Kanadčanom bati kakega vpada od strani tu živečih Nemcev, kajti vlada bo skušala vsak tak vpad mahoma zatreti. Za nesrečne Poljake. Long Beach, Oal. 14. februarja. Ko se je zadnji čas mudil v tej državni znani ameriški filantrop Nathan Strauss, je daroval za nesrečne Poljake, prizadete vsled vojne $250.00 njegova žena pa $100.000. Denar se je že odposlalo na pristojno mesto. Umoril svojo mater. Princeton, Ind. 14. februarja. Tukaj je bil obsojen v dosmrtno ječo 32letni tesar Bert Fleming ker je nedavno svojo lasto mtfter ubil. Umor je nastal vsled prepri ra, ker mu mati ni hotela dati zah tevanega denarja za gostilno. Leto IL Volume II. Ustoličenje novega chicaškega nadškofa. Za zgradbo državne žfelezolivarne. Razstrelba v premogovniku. Indiana, Pa., 12. februarja, premogorovu št. 2 Jefferson Clearfield Co., šest milj oddaljeno od tukaj, je nastala včeraj popoldne eksplozija plina. Vsled tega je bilo v rovu zajetih 37-premo-garjev, nad 100 se jih pa še pravočasno rešilo. Rešilno moštvo je po hudem in težavnem delu dospelo konečno do Washington, D. C., 14. februah . v, . ja. Senatska zbornica je minuli ujetih premogarjev, našlo je pa med njimi enega mrtvega in vec hudo poškodovanih. Kako je nastala razstrelba, se dosedaj še ni-moglo dognati teden sprejela zakonski načrt za zgradbo velike nove državne železolivarne, kjer bi se izključno izdelovalo velike oklopne jeklene plošče za bojne ladje. V to svrho se je dovolilo $11,000.000 kredita. Kje bode ta nova tovarna stala še ni znano, ker je določeno 5 let časa, da se jo zgradi. Obsojeni konzuli. San Francisco, Cal. 9. februarja. Včeraj je bilo pred tukajšno federalno poroto obsojenih in spoznanih krivim 32 raznih zarotnikov. Med temi je tudi generalni konzul Nemčije Franz Bobb njegov namestnik baron E. H. von SchacK in turški generalni konzul Maurice Hall. Vsem tem se pripisuje, da so bili v zvezi z neko nemško zarotni-ško družbo, ki je hotela pognati v zrak več ameriških tovarn in ki je pošiljala skrivnim in goljufivim potom premog in provijant neki nemški bojni ladji v pacifiškem zalivu. Ker se ne smatra inozemske konzule imunnim, ali nedotakljivim, se bode z vsemi postopalo natanjko po ameriških postavah. Posledice prepira. . Phoenix, HI., 14. februarja. Med delavcema Jurij Bolanda in Vojo Turškem je nastal včeraj njunem stfcnovaju prepir zaradi pravilnega naslova na n^cem pismu. Posledica tega prepira je bilo streljanje s samokresom. Bo-landov prijatelj Truski je obležal na mestu mrtev, njegov tovariš se pa bori s 3mrtjo. Kako sta se navedena rovala in streljala, ni nihče videl, ker so vsi drugi stanovalci istočasno zbežali iz hiše. Poravnana stavka. New York, N. Y. 14. februarja. Med zastopniki državnega arbi-tracijskega odseka in zastopniki stavkujočih delavcev, zaposlenih pri American Sugar Refining Co. v "Williamsburghu (Brooklyn) je prišlo danes do poravnave. Nad 4300 delavcev se bo sedaj vrnilo na svoja mesta v to cukrarno. Družba je zmanjšala delavne ure v tednu na 66 ur in je tudi povišala plačo z 18V2c na 23c na uro. Kanadčani v strahu. Niagara Falls, N. Y. 14. februarja. Ker je kanadska vlada v silnem strahu, da bi ne vdrli v deželo Nemci, živeči v Zedinjenih državah, je izdala razglas za splošno mobilizacijo in obrambo meje blizu tega mesta. Onstran mavrskih slapov straži mejo več divizij kanadskih pešcev in artilerije, tako, da so vse prehodne točke dobro zavarovane. Na tisoče strel-' Zarotniki v kaznilnici. Joliet, 111., 12. februarja. Kaz-nilnični ravnatelj Zimmer je prišel danes na sled tajni družbi zarotnikov med vrsto kaznjencev, katera je nameravala razstreliti ali pognati v zrak oddelek kaznil-ničnega poslopja, kjer se izdeluje čevlje. Neki jetnik je svoje tovariše še pravočasno izdal. Res so našli pri zapadnem vhodu v zemlji zakopanih 5 unč nitro celuloze, na dvorišču je bilo pa med premogom skritih 12 kosov dina-mita. , Ravnateljstvo kaznilnice ima že na sumu 12 zarotnikov, s kojimi se bo sedaj najstrožje postopalo. Država Kentucky ne bo suha. Frankfort, Ky., 14. februarja. Vprašanje glede splošne prohibi-cije v tej državi se je za mokre ugodno rešilo. Tozadevna ustavna prememba je bila namreč v se-natski zbornici ovržena z 54 proti 40 glasovi, torej so prohibicioni-sti pogoreli samo s 6 glasovi. Žrtev poklica. Valparaiso, Ind., 15. februarja. Ko je bil včeraj tukajšni znani zdravnik Dr. J. R. Wilson na potu k nekem bolniku, je križal železniško progo blizu postaje. Med tem pa pridrdra brzovlak, ki je nesrečnega zdravnika na mestu zmečkal. V našem mestu se še ni vršila nikdar tako velika cerkvena slovesnost, kakor minulo sredo povodom ustoličen j a našega novega nadškofa, Most Rev. George W. Mundeleina. Ta dan je prišlo na tisoče vernikov vseh stanov v katedralo sv. Imena, da vidijo in pozdravijo svojega novega dušnega nadpastirja. Ta redKa cerkvena slovesnost se je pričela ob 10 uri dopoldne in je trajala cele tri ure. Ko je dospel novi cerkveni vladika v dol gem sprevodu duhovščine do vhoda v katedrali, ga je Mgr. M. J. Fitzsimmons poljubil, pokadil in poškropil z blagoslovljeno vodo.— V sprevodu je bilo nad 700 duhovnikov in raznih redovnikov, tem je sledilo 23 škofov, 2 opata, 3 nadškofje in apostolski delegat Mgr. Bonzano iz Washingtona, D. C. Najprvo je novemu nadškofu cerkveni zbor zapel znano pesem "Ecce Sacerdos Magnus", nakar je zavzel pre vzvišeni svoj sedež poleg oltarja. Temu je sledilo pre-Čitanje papeževe bule, da je bil imenovan Most Rev. G. W. Mun delein chikaškim nadškofom. Zatem so se poklonili svojemu no vemu nadpastirju vsi pričujoči duhovniki te nadškofije in so mu v znamenje svoje pokorščine kleče poljubovali roko. Slovesno pon-tifikalno mašo je pel apostolski delegat Mgr. Bonzano, nakar je izročil Most Rev. Mundeleinu in-signijo'nadškofijske oblasti in časti, "palium" kateri j£~bil poslan naravnost semkaj iz Rima. Mgr. Bonzano je prej novega nadškčfa obhajal, blagoslovil in zaprisegel. V imenu domače duhovščine se je v lepem nagovoru poklonil nadškofu Mgr. Fitzsimmons sedanji generalni vikar, ter je pri tem o-menil, da bode imel Most Rev. Mundelein v oskrbi 317 katol. cerkva, 800 duhovnikov in 438 katoliških farnih šol in raznih katol. zavodov. Te šole obiskuje redno vsak dan 113.000 učencev. Izrekel mu je vdanost in pokorščino v, i-menu vseh katolikov te nadškofije. Redka cerkvena slovesnost se je zaključila z Zahvalno pesmijo. Vsi ohicaški listi so ta dan prenesli lepe članke in sliko novega nadškofa, od katerega se pričakuje veliko stvari za napredek katoličanstva v naši veliki metropoli. Pri tem ustoličenju je bilo navzočih tudi 5 slovenskih duhovnikov te nadškofije in sicer: Rev. A. Soj ar. Rev. John Plevnik, Rev. Al. Kraševec, Rev. Fr. Ažbe in rev. Jos. Stukelj. Dne 10. t. m. zvečer je priredila domača duhovščina v poč as t svojemu novemu nadškofu banket v University Club dvorani. Vseh gostov na tem banketu >e bilo 300. Pri tem se je pa pripetilo nekaj izvanrednefa. Ko se je gostom delilo juho, je pričelo postajati kmalu slabo nad 100 ude-ežencem, kajti v juho je pomožni iuhar Jean Crones nalašč primešal arzenika. K sreči ni bilo pri tem nobene nevarnosti, ker strup je bil še prelahak. Navzoči zdravniki so imeli dosti posla, da so podelili nad 100 gostom prvo pomoč, od teh so že deloma vsi oklevali. — Policija zasleduje sedaj hudobnega kuharja in je te dni aretirala tudi še nekega Italijana, ki je bil ž njim v zvezi. Na stanovanju tega pomožnega kuharja so našli naslednji dan celo zalogo, ali 74 vrst kemikalij in strupov. Crones je še isti večer pobegnil iz mesta. Ta peklenski načrt (Vme- ša je vzbudil v celem mestu splošno ogorčenje, kajti lopov je mislil zastrupiti vse goste, pa se mu ni posrečilo. Banket se je radi tega vseeno še nadaljeval in zaključil čez dobre dve ure. Minulo nedeljo zvečer, dne 13. t m. se je pa vršil v počas^iove-mu nadškofu pozdravni večer la* jikov katolikov v Auditorium gledališču. Tega sestanka se je udeležilo nad 4000 oseb raznih stanov, — od milijonarja, do priprostega delavca. Navzočih je bilo tudi kakih 20 Slovencev. Našemu novemu dušnemu nadpastirju želimo tudi mi v imenu slovenskih vernikov našega mesta, da bi mu večni Stvarnik podelil svoj blagoslov v izvrševanju njegove odgovorne in težavne službe! Inozemske vesli. Nadškof Mundelein je zasedel stol na odru točno ob 8 uri; pri tem ga je občinstvo navdušeno pozdravilo in mu ploskalo več minut. Cerkveni pevski deški zbor reda Pavlistov mu je zapel dve krasni pesmi v pozdrav, nakar ga je v imenu navzočih in drugih katoličanov iz Chicaga pozdravil predsednic t6ga slavnostnega odbora Richard C. Gannon. Njemu je sledil govor in pozdrav preds. Zveze katol. Borltnarjev C. O. F. — Thomas H. Cannona. Dalje je pozdravil nadškofa v imenu 220 000 katoliških Nemcev sivolasi John P. Lauth. Pri tem govor« smo čuli nekaj izvanrednega in nepriotkovanega. Ko je govornik omenjal zasluge raznih nemških duhovnikov in misijonarjev, ki so si iztekli dosti zaslug v verskem oziru na našem osrednjem zapadu, je navajal tudi našega nepozabnega in znanega indijanskega mi sijonarja, Franc Ks. Pirca. — Nemci namreč sodijo in mislijo, da je bil Rev. Pire njih narodnosti, — a se pri tem motijo ker Rev. Fr. Pirca se mora prištevati v našo vrsto, ali v vrsto slovenskih misijonarjev. V imenu 360.000 v Chicagu živečih katoliških Poljakov je nadškofa pozdravil John F. Smulski; v imenu 200.000 tu živečih katol. Čehov, Slovencev, Hrvatov in Slovakov je pa držal ta večer nadškofu v počast govor Čeh Josip J. Janda, predsednik Zveze katol. čeških društev. Konečno je pozdravil nadškofa še Bernard P. Barasa v imenu 125.000 chicaških Italijanov. Poleg krasnih skladb chicaškega orkestra smo slišali ta večer tudi 2 pesmi "Salve^ Regina" in 'Creation', katere je krasno zapel James Goddart, član velike chi-caške operne družbe. Proti koncu je govoril še Most Rev. Mundelein in se navzočim lepo zahvaljeval za lepo prirejen večer in tolika dokazila spoštovanja in vdanosti do njega. Priporočal se je vsem vernikom v molitev in navajal, kako odgovorna služba in delo mu je naložena. Upa pa, s pomočjo svojih podložnih pastirjev, ali duhovščine nadaljevati svojo težavno pot in storiti vse potrebno za napredek in rast chi-caške nadškofije. Novi nadškof je tudi omenil, da enako ljubi in da ima pri srcu vse vernike brez razlike na njih narodnost. Konec tega večera se je zaključil z Zahvalno pesmijo, — pesmijo "Illinois" in "Star Spangled Banner." Naškof G. W. Mundelein je sedaj cerkveni predstojnik največje katoliške nadškofije v Zedinjenih državah, katera šteje 1,400.-000 duš. Cerkveno premoženje te nadškofije znaša nad $50,000.000, ta nadškofija šteje približno 800 duhovnikov 317 cerkva in 438 Katol šol in drugih izobraževalnih zavodov ter 50 bolnišnic in zavetišč. Odbiti napadi pri Bovcu. Dunaj, Avstrija, 12. februarja. (Uradno poročilo.) Na italijanski fronti ob Soči so se vršili včeraj ostri artilerijski dvoboji med našim vojaštvom in sovražnikom. Pri Bovcu se je posrečilo našim četam zavzeti neko važno italijansko pozicijo, v kojem slučaju je padlo nam v roke 73 vojnih vjetnikov in 3 strelne puške. Obstreljevanje laških mest. Pariz, Francija, 13. februarja Iz Rima se semkaj poroča, da je včeraj oddelek avstrijskih aero planov metal bombe na italijan sko mesto Ravenna, Codigoro in Bottrighe vsled česar je bilo ubi tjh 15 oseb in dosti težko ranjenih Med ranjenci se nahaja več žensk in otrok. Tako je sovražna zračna flotila tudi znatno poškodovala bolnišnice in ^airiliko sv. Apolina rija v Ravenni, ki je bila zgraje na 1 535—538 po Kr. r. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 13. februarja Minulo soboto popoldne je odde lek naših aeroplanov napadel ita lijansko . mesto Ravenno. Dva skladišča blizu -železnice sta bila vsled tega občutno poškodovana Naši letalci so zanetili tudi ondot ni tovarno žveplenih izdelkov in cukrarno. Pri Goreini so skušali domačrm naše lettflne stroje po goditi na tla. Drugi oddelek uaših letalcev je poškodoval pri Codi goru, Cavanelle ondotne vodovodne naprave ter se je konečno srečno umaknil nazaj. Boji z Italijani pred Dračem. Dunaj, Avstrija, 12. februarja Med Italijani in avstrijskimi četami je prišlo na Balkanu včeraj do prvega spopada in to na iztočni strani Drača. Na neki višini b)i zu Tirane, 10 milj oddaljeno od Drača so Italijani napadli naše prodirajoče čete. Uspeh tega napada se jim ni posrečil, ker se je moral sovražnik konečno umakniti nazaj. Kakor poročajo naši zrakoplovci, se v bližini Drača zbirajo številne italijanske čete, torej je pričakovati v nekaj dneh hudega spopada med obema armadama. Sprva so mislili Italijani brez kakega odpora predati Drač Avstrijcem v roke; zadnji čas so se pa izkrcale zopet v Avlo-ni številne italijanske čete namenoma braniti zelo važno pristanišče ob Jadranskem morju. Italija bo napovedala Nemčiji vojno. Rim, Italija, 14. februarja. — Te dni se je mudil tukaj v Rimu francoski ministrski predsednik Briand po naročilu svoje vlade Ta obisk je smatrati zelo važnim, ker se je doseglo med Francijo in Italijo še večje prijateljstvo. Italija bode vsled inicijative Francije začetkom meseca marca napovedala Nemčiji vojno. Italijanska vlada je izdala tudi danes prepoved, da se ne sme nobenega blaga več pošiljati v Nemčijo in Avstrijo istotako je tudi prepovedan uvoz kakega blaga v Italijo iz označenih dveh držav. Črnogorci želijo mir. Pariz, Francija, 14. februarja. Kakor se poluradno semkaj poroča je pričel črnogorski princ Mirko z nekaj člani kabineta delati resne korake za dosego pre- mirja z Avstrijo. Tozadevno je črnogorski ministrski predsednik Lazar Mivučkovič pisal sedaj v Franciji živečemu kralju Nikiti sledeče: "Da bi se zamoglo spraviti na&e raztresene čete zopet skupaj, smo naprosili Avstrijo za začasno premirje. Avstrija nam pa ni hotela tega dovoliti." Kmalu po prejemu tega poročila je črnogorski kralj Nikolaj brzojavil generalu Janko Vuko-tiču: 1.) Odbijajte z vso silo sovražnika. 2.) Umikajte se v oni smeri, kjer se nahaja srbska armada. 3.) Ne spuščajte se v kake dogovore glede premirja. 4.) Princ in člani kabineta morajo slediti umikajoči se armadi. 5.) Francoska vlada bode pomagala črnogorski armadi, da bo slednja lahko dospela na Krf. Bolgari nepredujejo. Atene, Grška, 14. februarja. — Številne bolgarske čete so se pomaknile sedaj iz Elbasana daleč proti Avloni, albanskem pristanišču, kjer se nahajajo Italijani Zaeno se semkaj poroča, da so si Bolgari dne 12. t. m. prisvojili albansko naselbino Pieri, 31 milj severno oddaljeno od Avion®. Sedaj pričakujejo ondi še svojo artilerijo, nakar bodo skuštfti napasti in zavzeti Avlono. Nemčija ščuva Rumunsko za vojno. London, Anglija, 14. februarja. Nemčija si na vse načine prizadeva, da bi pregovorila Rumun-sko, naj se slednja nikar ne vmešava v sedanji balkanski spor. Zaeno skuša pripraviti Rumunijo do tega, da bi vse svoje vojaštvo demobilizirala. Njen namen je tudi zanetiti med rumunskim kabinetom neslogo, ker ima Nemčija že določenega drugega ministrskega predsednika za rumunski kabinet, ki ji je baje zelo naklonjen. Ako se Rumunija v kratkem ne izreče, da hoče ostati strogo nevtralna, namerava ukreniti z Rumunsko jednako, kakor je storila z Belgijo. Boji ob reki Dnester. London, Anglija, 14. februarja. V južni Galiciji skušajo avstr^-ogrske čete odbiti sovražne vpade, da bi s tem ustavili Rusom pot čez reko Dnester pri Uscieszku. To mesto so zadnji čas Avstrijci dobro utrdili. Rusi ga pa nameravajo obkoliti in zavzeti, da si na ta način naredijo prosto pot sko-zi Bukovino do Černovic. Kakor se čuje, Avstrijci vrlo in hrabro odbijajo vse sovražne napade. Nemci napredujejo v Champagne. Berlin, Nemčija, 14. februarja. Glavnemu vojnemu uradu se semkaj naznanja, da so dosegli Nemci zadnja dva dneva v okraju Champagne velike vspehe. Na severni strani mesta Tahure, so si naši prisvojili 700 metrom strelnih jarkov. Pri tem je bilo ujetih 300 Francozov in zaplenjenih več strojnih pušk. Istotako je padlo pri Aberseptu na francoski meji nam v roke nad 400 metrov utrjenega ozemlja in strelnih jarkov. !?ri Lensu in Lievinu se vršijo vroči artilerijski dvoboji. Naše čete so pognale že parkrat sovražnika v beg. Novo vojno posojilo na Ruskem. Petrograd, Rusija, 14. febr. — ! luska vlada namerava v kratkem izdati razglas za novo 5% vojno posojilo v znesku 2 milijard rub-jev. Lansko leto je v mesecu novembru Rusija najela že za 1 mi-ijard rubljev vojnega posojila med domačim ljudstvom, katero svoto se je pa v sedanji vojni že porabilo. I M. Dopisi in društvene vesti. i Št NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 55 K S. K J. v Crested Butte, Colo, se s tem naznanja imena odbornikov za tekoče leto in sicer so bili na seji, dne 25. dec. m. 1. izvoljeni sledeči: Mihael Perko, predsednik; I-van Volk, podpredsednik; I. tajnik in zastopnik Math Skala. L. Box 41; II. tajnik Math Zakraj-šek; blagajnik Josip Pasich. Bolniški nadzorni odbor: John Golo-lobič in Josip Plut; nadzorniki računov in knjig: Alois Judnich, John Kočevar in Josip Pasich jr.; maršal Josip Somrak; zastavonoše: Anton Slobodnik in John Težak. Društvu in članom želim v tem letu mnogo uspeha ter napredka! S pozdravom do vseh članov in članic našega društva in K. S. K. Jednote! Math Skala, tajnik. kala, da mi lahko certif. še vsaka pošlje, do tega časa. « Dne 16. jan. je imelo naše društvo redno mesečno sejo katera se je vršila v najlepšem redu in na kateri je bil umeščen tudi novi <$bor za leto 1916 in sicer: Preds. Matilda Duller, podpr. Mary Kremesec, I. taj. Marija Ko bila dosedaj to navada. Člane, ki br. Ivan Zupan iz Chicaga, ki je bivajo izven Steeltona prosim, da v imenu lista čestital društvu k si vzamejo potni list, kakor to pra- 20 letnici, ter je navzoče pozdravil vila določajo. Upam da bodo vsi tako prizadeti člani našega društva te vrstice in ta opomin upoštevali in se ravnali po društvenih določilih, drugače naj si pa vsak sam pripiše, če bo trpel kako krivico iz la«tne krivde. S pozdravom do vseh članov in članic načega diuštva in K. S. K. sledeče "Slov. podp. društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. v Jolietu, 111., povodom 201etnice obstanka. (2. 6. 1916.) Kako vesele zrem obraze, Med Vami danes tukaj vse; Srca radosti Vam izraze, Današnji praznik vsem daje. Da, — praznik to je dan čestiti, Za Vas in mesto Joliet! — Je semkaj vsakdo želel priti, Čestitat Vam iz srca vnet. Pozdravit društvo Vaše celo, Pozdravit sestre, brate Vas: / NAZNANILO. Naše društvo Marije Pomočnice štev. 147 K. S. K. J. v Rankin, Pa. je izvolilo na svoji glavni seji sledeče odbornice: predsednica Katarina Blazina;. I. in druga tajnica. Ivanka Halovanič; zastopnica, Doroteja Slobodnjak; blagajničarka, Agnes Krčel; bolniška odbornica: Bara Babinčič-; nadzorna odbornica: Ana Repič. S tem prosim v imenu odbora vse članice našega društva, da bi skušale pridobiti kaj novih članic, da bo nas drugo leto v tem času večje število skupaj. Sosestrski pozdrav do vseh članic in članov K. S. K. J. Ivanka Halovanich, tajnica. Iz urada blagajnika društva sv Barbare štev. 68 K. S. K. J. Ma nor, Pa. Westmoreland City, Pa. Tukaj podajem članom gorina vedenega društva celoletni račun našega društva in sicer je bilo oc 1. januarja 1915 do 30. dec. 1915 dohodkov ..............$407.79 Na jednoto smo odposlali ...................$405.09 Poštnina Money Ordrov .$ 2.70 torej vseh stroškov sku- Ker članov v društvu je krdelo, Veliko že naraslo Vam. paj ..................$407.79 Naše društvo šteje sedaj 17 članov in 4 članice. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam naše si. K. S. K. J. Frank Raspotnik, blagajnik. Iz urada tajnika društva sv Barbare štev. 97 K. S. K. J. Mt. Olive, m. Naše društvo je na svoji redni seji dne 6. februarja t. L sklenilo in odločilo, da je za vsakega novega člana ali članico sedaj pristop prost in sicer za dobo 3 mesecev. Cenjeni rojaki in rojakinje! Sedaj se Vam nudi lepa pri ložnost da lahko pristopite k na šemu podpornemu društvu brez kake pristopnine. Člane našega društva prosim torej uljudno, da po svoji možnosti skušajo pridobiti kakega novega kandidata, da se bo naše društvo še malo bolj odpomoglo in postalo še večje! Istotako prosim tudi vsa ona bratska krajevna društva K. S. K. J. koja imajo se naše žrebalne ti-kete za zlato uro, da mi iste zanesljivo vrnejo do 29. marca t. 1. ker ura bode izžrebana dne 30. marca 1916. S sobratskim pozdravom Anton Muič, tajnik. Chicago, HI. Iz urada društva "Marije Pomagaj," štev. 78 K. S. K. J. Podpisane opominjamo s tem vse članice gorinavedenega društva in jih prosimo, da naj redno plačujejo mesečne doneske ali asesmente. Vsaka članica' plača lažje asesment le za en mesec, nego pa za več skupaj. Posebno se opozarja one članice ki dolgujejo društvu že večje svote, da to kakor hitro mogoče poravnajo. Prosimo Vas, da to obvestilo vpo-števate zakaj, naše društvo se bo zanaprej ravnalo strogo po pravilih. Nadalje prosim še enkrat, da mi pošljete stare certifikate, katere mi jih niste še poslale, da jih potem odpošliem na glavni urad Jednote. Do 25. t. m. bom še ča- med drugimi in je sedaj drugo največje slovensko podp. društvo v Jolietu. bal, zapisnikarica Mary Sluga, I Jednote! zastopnica Ana Schneller, blaga j-J M. Matjašič, I. tajnik, ničarka Mary Blaj, nadzornice 556 So. 3rd St. Steelton, Pa. Katy Kenig, Ivana Perko in Li-j-- zie Lotrič, ravnateljica Tereziaf Joliet, 111. Šinkovec. Izvolile in naprosile Cenjeni sobrat urednik: — smo za to važno sejo in umesti- Blagovolite priobčiti sledeče vr tev novega odbora sobrata g. P. stice v naš*m Glasilu, s katerimi Ker 20 let že dobro delo Schneller-ja gl. preds. K. S. K. J. bi rad širši javnosti naznanil o Opravljate, smo čuli glas! ki se je tudi odzval in prišel. Tem slavnosti dvajsetletnice, katero je Let 29 -ie» ko Vžus Jednota, povodom je držal prav lep nago- praznovalo naše društvo sv. Fran- Je naša V2ela v svo3 krog. vor za napredek društva in Je- čiška Šaleškega št. 29 dne 6. t. m. Da bi ljubezen in dobrota dnote, ta govor nam je bil vsem Radi poostrene policijske nedelj- se' Je velel Bopr v poduk. Toraj želeti je, da bi ske postave so razmere nanesle SaJ to načeto, geslo sveto, nam njegove besede ostale vsem tako, d.i smo ta društveni jubilej Slovenec naš kaj rad goji, v spominu in da bi se vse ravnale obhajali bolj ni bkromen način, a- % bJaU !jubi vedno vneto, po njih. Toraj Vam sobr.pred- li v ožjem krogu. Prirediti kako Tcjlaži^rad ga v žalosti!^ sednik v imenu članstva našega sijajno veselico ». drugo zabavo ali Tako je tudi društvo Vaše, društva izrekamo najlepšo zahva- plesom je bilo nemogoče. In na- V Poteku 20 let, lo za Vašo naklonjenost, osobito vzlic vsemu temu se nam je naša Skrbelo za sobrate našo za lep nagovor pri umestitvi no- 20 letnica hvala Bogu dobro obne- Skrbelo bo še dalje spet. vega odbora. Ob enem pa kličem sla tako, da se bode tega dneva Oj bratje, sestre mi predrage, vsem onim dekletom in ženam, ka- gotov? rad spominjal marsikak Kdo bi naštel tu vse gorje! tere še niste pri nobenemu pod- član že dolgo časa. Katero roke Vaše blage pornemu društvu, da ne obklada- Naše društvo se je vstanovilo So ublažile, — kdo solze te, ker ne veste kedaj in kje Vas pravzaprav dne 2. februarja leta Prešteti mogel bi vse iste, nesreča zadene? 1896; ker je bil ta spominski dan Katere ste sušili Vi? — Naše društvo je največje in e- 20 letnice med tednom, se je dolo- V bolezni> smrti nikdar niste dino slovensko žensko katoliško čilo az slavnost bližnjo nedeljo, to Pustili bratov brez skrbi; podporno društvo v Chicagu. Na- je 6. febr. Zato Je večni Stvarnik delo, še društvo deli po $5.00 tedenske Omenjeni dan popoldne ob 2 uri ITo Vaše blagoslovil sam, podpore proti mesečnem vplače- se je zbralo v stari šolski dvorani vanju po 50c v društveno bla- 0koli 180 članov, da so prisostvo-, . J _ . v , . gajno. S tem je plačano za pod- vaIi slavnostni seji povodom 20 uBog' da.bl1?c1v v.edm poro in $50.00 za pogrebne stroš- Ltnice društvenega obstanka. O- J so1l!ratst^u 111 ^^ tej ke, ob času smrti. Za smrtnino se ficielni del seje se je zaključil že dru^tv0' ~ da se mno& pa lahko zavarujete, ali za krog 3 ure> na kar se je pričelo 0bhajah bl JublleJ $250.00 ali za $500.00 ali pa slavie 20 letnice V to svrho ie \ v • • • Jt , * $1000 00 i letnice, v to svrno je Konečno je izročil odboru druš- v ' društvo preskrbelo za svoie člane L . .v. Naznanjam tudi da naše dru- nekai okusneira Drifrrizka in pila- V JmenU, uredmst7a irJ uPrav.niJ štvo sDreiema dekleta 79 s 14 le J« ? -1 štva lista krasen šopek svežih sivo sprejema aeKieta ze s 14 le- če povabilo je k tej prireditvi tu- tom v bolniški sklad in za pogreb- di domačega župnika Rev. John CVetllC' ni sklad. Toraj ko leto doseže, pivnika ter nekaj glavnih odbor- Za*em je bil naprošen prvi vee- postane lahko tudi članica Jedno-Likov K g r j vdeležili so se: letni taJnik društva sv. Frančiška te, ako jo kaka posebna stvar ne giavni predsednik K S K J Paul S*1- sobr- Mike Ward.ia:Q, da je po- doietL , J Schneller, 1. podpredsednik Josip ™al nfk°x1fko 0 povrni in za- S pozdravom do vsega članstva gjt predsednik nadzornega od- ?etku dru^tva; Re*el *e> da \e a tt i r- imelo to društvo skoro dve leti bora Josip Dunda, vrhovni zdrav- L - • 1 j nik Dr. Martin Ivec in urednik h?zave in zapreke predno je priglasila K. S. K. Jednote." Po- sl° na Pravixtir' Konef0 se Je Pa leg teh je bilo navzočih pri tej se- vse te te*k°*e Pomagalo, - drus-ji tudi 8 že živečih članov ust J tvo Je dobll° zauPanJe in u*led novnikov tega društva kojim se je odkazalo častno mesto pri mizi. Stoloravnatelj sobr. Josip Dunda Predsednik društva sobr. Martin sten sestanek pozdravivši vse na-1 Težak se je spominjal pijonirjev, , . . . , j , . , . vzoče sobrate in povabljene goste, ali vstanovnikov tega društva, da-bruarja t. 1. ob dveh popoldne v nakar je dal besedo pPedsedniku 11 je je priporočal članstvu slogo, prostorin stare sole. K. S. K. J. sobr. P. Schnellerju. Ker bode pn tej seji1 na dnev- L^ yečk nam . nag gobrat nem redu vec važnih točk, je upa- predsednik tudi pri tej priliki ti, da se bodo člani seje vdelezili ■ 1 i 1 1 • ... Vi J povedal mnogo lepega, koristne- v obilnem številu. . , V1 f. ga m poducljivega o pomenu so- Dalje poročam, da bode naše bratskih društev in naše mogočne društvo priredilo plesno in zabav- podporne matere K. S. K. J. Bodril no veselico na pustni večer, to je he 5iane k vstrajnosti, medsebojni dne 7. marca t. 1. v Sternovi dvo- sobratgki ijubeZni in izvrševanju rani. V imenu društva vabim to- dru§tvenih in Jednotinih pravil. rej vsa osttla naša sobratska žel je zato velik aplavz od strani društva iz Jolieta, spadajoča h K. navzočih. S. K. J. ter tudi ostale rojake in t> t u t« -i ,, f... , Rev. John Plevnik nam je v svo-rojakmje, da bi se blagovolili pol- L v . . J . v. noštevilno udeležiti te naše prire- 'lem m.®Jste™kcm govo™ obs,,™° ^ pojasnil zgodovino nase velike, cvetoče jolietske naselbine in s ka- Konecno vabim še vse one roja- kimi težkočami se je vršilo prvo ke, ki niso se pri nobenem druš^ glavno zbor0vanje K. S. K. J., pri J1edn0tl/ Za Prist°P.v naše katerem je bil on zapisnikar. Pov- darjal je, da se Slovenci že iz sta-1 re navade radi prepiramo, kadar | se gre pa za iiako občno dobro stvar in kadar je potreba napeti vse moči in žile, takrat se pa ne vstrašimo ničesar. Menda nas baš ta naša prirojena lastnost sčasoma bodri k večjemu delovanju in da po prestani šoli dosegamo ved- j no lepe vspehe. Slične zapreke je imela jolietska cerkvena občina, ko se je sprožilo misel za zidavo nove cerkve in šole. Dandanes, hvala Bogu, imajo pa Slovenci v Jolietu v celem mestu najlepšo cerkev; — tako je danes v Jolietu tudi glavni sedež prve in najmoč-1 nejše slovenske podporne organi-) zacije K. S. K. J. Besedam govornika so navzoči navdušeno pritrje- j vali. Vrhovni zdravnik Dr. M. Ivec je priporočal, da naj se v Jolietu vstanovi ali zgradi novi Slovenski Dom za zborovanje vseh slovenskih društev tega mesta. Za zgradbo nove društvene dvorane se je govorilo že tudi na zadnji glavni seji cerkvenega odbora in fare sv. Jožefa. Dal Bog, da bi se govorni-kove besede sčasoma uresničile. Zatem se je oglasil k besedi u-rednik "Glasila K. S. K. Jednote"1 vstrajnost in delovanje še za večji napredek društva. Zanimivo je bilo tudi poročilo društv. tajnika sobr. John Leka-na o društvenem 20 letnem poslovanju. Društvo je v teh 20 letih izplačalo bolniške podpore svojim članom $17.696 brez prispevkov za pogrebne stroške; za asesmente in drugo je pa izplačalo v tem času K. S. K. J. $51.738. Sedaj šteje društvo 32S članov in članic in premore nekaj nad $3000.00 imetja. P"vi član tega društva ^e umrl dne 30. marca leta 1898* to je bil Anton Kocjančič, zadnji je pa u-mrl lansko leto John Nemanich. Vseh skupaj je pograbila nemila smrt " teh 20 letih 28 članov. To poročilo se je vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Vsled občne želje in zahteve je konečno govoril še enkrat Rev. John Plevnik in je navzočim pojasnil zadevo glede gradbe novega društvenega doma. Brzojavnim potom je društvu čestital br. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., ki se mudi sedaj na obisku pri svojih stariših.v Forest City, Pa. Istotako je poslalo brzojavno čestitko društvo sv. Štefana št. 1 iz Chicaga, 111. Obema se je zaklicalo trikrat "Živeli" in "Slava!" Navzoči člani so se zatem o-krepčali pri okusno pogrnjenih mizah. •Čuli smo tudi nekaj lepih narodnih pesmi od domačega pevskega zbora. Cela prireditev se je vršila in zaključila lepo, mirno in složno, ter v največjem zadovoljstvu in sobratskem veselju, za kar gre priznanje marljivemu odboru in vdeležencem! Konečno kličem društvu sv. Frančiška iz dna srca: "Vivat, floreat, crescat!" Poročevalec. onim sobratom, ki so pokojnika spremili do hladnega groba, hvala tuai mojim prijateljem Kranj-cem in Hrvatom, ki so ga obiska-vali v času njegove boleini in pre. čuli pri njem dolge zimske večere. Bog Vam poplačaj stoterno! Tebi nepozabni mi John pa bodi lahka tuja zemlja! Neža Bolden, žalujoča soproga VABILO na plesne veselico in predstavo, katero priredi Slov. žensko podp. društvo Marije Pom. štev. 147 K. S. K. J. Rankin, Pa. dne 26. februarja t. 1. v Maokovej dvorani na 4 ulici Rankin, Pa. Uljudno se vabijo vsi Slovenci in bratje Hrvatje iz našega mesta in okolice, da nas ta dan v obilnem številu posetijo. Pričetek veselice ob 7 uri zvečer. Za dobro postrežbo bo skrbel Odbor. K. S. K. Jednote M. Kobal, tajnica Matilda Duller, predsednica. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom društva sv. Janeza Krstn. št. 143 K. S. K. J Joliet, 111, da bode i-1 JeTmalu po * 3 uri otvorU sTavno-melo nase društvo svojo redno me- sečno sejo v nedeljo, dne 20. fe Bowie, Colo. Tem potom naznanjam rojakom širom Amerike, da mi je nemila sm~t pobrala ljubljenega soproga, oziroma očeta: John Bolden. Pokojnik je bil doma iz vasi Sela. fara Hinje pri Žužemberku; bolehal je čez dve leti za notranje 1 oleznijo (Miners Consumption). Umrl je koncem meseca decembra t. L v starosti 45 let, tukaj zapu-T:a ženo in troje nedoraslih o-trok v starosti 6, 8, 13 let. Žalost je nepopisna, katera je zadela našo družino in vse sorodnike. Pokojnik je spadal k dvem druš-tvam: k društvu sv. Jožefa št. 55 K. S. K. J. Crester, Butte, Colo. iD k društvu sv. Barbare H. N. Z.. Sommerset, Colo. Tem potom ee prisrčno in lepe zahvaljujem obema društvoma in I Zanimive slike se bodejo predstavljale v "ROYAL" GLEDALIŠČU na 1820 W. 22 Street, Chicago, m. V nedeljo dne -5. marca t. L bode predstava "Annette Keller-man v igri "Popolna žena" in Neptun-ova, ali pomorskega boga hči. Igra je v sedmih dejanjih s krasnimi prizori. Ta slika je bila predstavljena že pred ?eč kot 2,000.000. gledalci v mest" Chicago. Druga slika. Kristusovo trpljenje. Se bode predstavljala v nedeljo dne 19. marca v sedmih dejanjih ter v krasno barvnih slikah. O tej sliki nam ni potrebno posebej razlagati ker je že vsakemu do-broznana. Upamo torej, da si bode to zgodovinsko znano sliko naše slovensko občinstvo v obilnem številu ogledalo, osobito ker je vstopnina zelo nizka. Vstopnina znaša za popoldne za otroke 5c za odrastle 10c. Zvečer za vse enako po 10c vsak sedež. UGODNA PRILIKA. Na prodaj imam 40 akrov obsegajoče zemlje. Zemlja je rodovitna, milo podnebje in primerna cena, in tudi blizu železniške postaje v Willard Wisconsin. Kdor želi kupiti naj piše ali se osebno oglasi pri FRANK UMEK 2054. W. 25 St. Chicago, ni. Kakor večkrat nam je naš sobrat l|ElZfi!Ji!filf^^ STUD DO JEDIL. društvo, ker pri nas ne rabite plačati sedaj nobene pristopnine. Še enkrat opozarjam člane našega društva, da pridejo za gotovo na našo prihodnjo sejo, ter pozdravljam vse člane in članice K. K. Jednote. Steve G. Vertin, tajnik. NAZNANILO. t Vsem članom društva sv. Niko-aja št. 67 K. S. K. J. v Steelton, . se s tem naznanja, da se je vršila izvanredna seja dne 28. januarja t. 1. V odbor za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik in I. tajnik M. Matjašič; II. tajnik Jakob Simonic; blagajnik Josip Kambič st.; zastopnik John Simonic; bolniški nadzorniki so: Alojz Borjak, Jacob Simonič, Martin Petrič in Ignac Hrestnik. Tudi opominjam vse one člane našega društva, ki dolgujejo na asesmentih že več mesecev da svoj dolg do 20. februarja t. 1. poravnajo, v nasprotnem slučaju bodo suspendani iz društva in Jednote. Zapomnite si, da društvo zanaprej ne bo več plačevalo Jednotinih a-sesmentov za take člane, kakor je V LEKARNAH CENA $1.00 Kaj je rzrok izgube slasti do jedil f Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam eelo studi. Zdi se kot bi narava sama Mhtevala, da zmanj&amo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebariti. Oslabia-ni prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se npreje vzeti več. To znači, da potrebujejo pomeči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez mtrujenosti. Mi priporočamo Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jik ejačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil ia vi boete zopet imeli SLAST DO JEDI, OJAČBN ŽIVOT IN MOČ ZA MISLITI. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo amerižko prebavno grenko vin« ia spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Babi te ga tudi proti: NEREDNO 8TI PO JEDI, ZAPRTJU, ^ KISLO ALI GRENKO KO LC AN JE, RIOANJE, PLIN — UJED. Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vine vam bode dalo pomoč. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kaliju pri rokak. Morali bi najraje imeti Trlner'i Cough Sedative, katero ae vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kaliju, bronkitam, zagrljenja, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50c. Po poiti 35c ia 60e. Jos. Triner Izdelovater 1933-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS PELOLBTNI RAČUN DRUŠTVA SV. JOŽEFA ST. 7 K. S. K. J. V PUEBLO, COLO., ZA L. 1915. a ® « a-2 ® • ® © o S.25 C aa& ■ >0 _ rt r 03 Ch N "O Jan..........$ 556.00 Feb..............680.39 M arc..................772.48 April................522.10 Maj....................492.83 Junij..................716.72 % Julij..................843.45 Avg....................597.25 Sept....................790.72 Okt....................533.84 Nov......................553.28 Dec...........1149.06 Skupaj . . .$8218.12 Obresti od posojenega denarja......... Nagrada od Jednote................... Dohodki na pikniku meseca avgusta 1915. DOHODKI. s t> > © o © •r-» *» * g 2 a S* S >-2 E-S Ck o S $ 12.00 12.00 27.00 8.00 32.00 53.00 22.00 16.00 20.00 12.00 12.00 12.00 $238.00 6 a-> © 2 IS. •g* 5 > $ 231.95 188.14 167.05 203.00 168.50 156.20 153.30 151.70 170.60 196.20 144.40 272.40 $2203.44 M % A O 00 Jan. . . . $ 493.56 $155.00 • $ 306.90 $ 127.51 $1082.97 Feb 511.21 95.00 52.8« 159.51 818.52 Marc . . .. 494.80 60.00 142.94 113.78 811.52 April . . .. 505.63 105.00 38.65 140.62 789.90 Maj . . . .. 505.83 10.00 17.00 96.02 628.85 Junij . . . 530.72 15.00 53.75 161.52 760.99 Julij . . ... 518.29 145.00 17.50 99.55 780.34 Avg. . . . 511.16 75.00 60.82 103.37 750.35 Sept. . . . 508.99 60.00 321.60 144.37 1034.96 Okt..... .. 523.39 90.00 38.95 93.87 ■ 746.21 Nov 512.38 70.00 28.70 111.31 722.39 Dec .. 518.63 110.00 74.70 147.47 850.80 Skupaj . . $6134.59 $990.00 $1154.31 $1498.90 $9777.80 Skupni pregled. Skupni dohodki za leto 1915............ Skupni izdatki za isti čas............... $11.023.11 9.777.80 Preostanek za leto 1915......................—........ 1.245.31 Preostanek v blagajni koncem leta 1914.................. 1.401.78 Skupnega premoženja v denarju koncem leta 1915. je bilo 2.647.09 Vrednost društvene dvorane........................... 15.000.00 Vrednost pohištva v dvorani in klubovih prostorih....... 2.000.00 Torej znaša skupno premoženje društva sv. Jožefa štev. 7 koncem leta 1915..................................$19.647.09 Dragi člani društva sv. Jožefa št. 7! Tukaj vam podajemo celoletni račun za minulo leto. Smelo trdimo, da je naše društvo eno najboljših in najmočneje in najbogatejše društvo v Pueblo, Colo., in smelo trdimo, da je tudi najbolj bogato izmed društev v naši slavni Jednoti. Zato smo pa tudi lahko ponosni, da spadamo k takemu društvu. Toda še veliko lahko storimo, zato tukaj vas poživljamo dragi člani dr. sv. Jožefa, da delamo vsi kot en mož za napredek in procvit našega društva, in da pridobimo kolikor največ mogoče novih članov in članic. Mi moramo delati tako, da bomo postavili naše društvo na prvo mesto v naši Jednoti. Sedaj zavzemamo drugo, toda z vztrajnim delom bomo kmalu dosegli prvo mesto med društvi v naši slavni K. S. K. J. Posebno se pa moramo požuriti v teh šestih mesecih, da dobimo kar največ mogoče novih članov, da dobimo prvo nagrado od naše Jednote in ako bomo vsi vztrajno delali, jo bomo tudi dobili. i V kratkem bo društvo priredilo veselo domačo zabavo samo za člane in članice in njih prijatelje, da se bomo veselo med sabo zabavali in še bolj eden drugega spoznali. Po Veliki noči bo društvo priredilo tudi krasno znano gledališko igro "Rokovnjači". Ker je ta igra nadaljevanje znane igre Legi-jonarji, ki je jo društvo priredilo lanskega leta, smo prepričani, da bo prisotna vsa Puebl-ška slovenska javnost. Kdor je videl predstavo "Legijonarjev", je ne bo nikoli pozabil. Zato smo tudi prepričani, da kadar se bo predstavljalo "Rokovnjače", bo vsak Slovenec f.li Slovenka prisotna. Kedaj ravno se bo pravzaprav ta igra ^ršila, bomo poročali že ob priliki in pravočasno. Za društvo sv. Jožefa št. 7, John Germ, predsednik. Peter čulig, tajnik. Matt Novak, zastopnik. Pittsburgh, Pa. Cenjeni sobrat urednik: — Poročam Vam, da je umrl v naši naselbini rojak Jurij Šenčur, kojega pogreb se je vršil dne 2. t. m. Da se je zamoglo pokojniku prirediti dostojen pogreb, se je nabiralo med njegovimi znanci in prijatelji milodare, ker dotičnik ni spadal ob času smrti k nobenem društvu. Bil je pokojnik pač svoječasno član društva Mar. Device štev. 33 K. S. K. J. in sicer celih 7 let. Bolehal je zadnji čas skoro 12 mesecev za jetiko. Od našega društva je dobil celo podporo : 6 mesecev po $5. — 6 mesecev pa po $2.50 na teden. Ker je bil ta rojak močne in čvrste postave, je za časa svoje bolezni vedno dobro izgledal. Po preteku enega leta bolezni se je ta rojak vrnil iz bolnišnice in pričel delati zopet v tovarni, kakor prej. Žal pa, da se ni hotel več brigati za podp. društvo in ni maral več skrbeti za svojo bodočnost. Opustil je kratkomalo naše društvo in ni hotel plačati tekom 3 mesecev nikakega asesmenta vsled česar je bil suspendiran iz društva in Jednote meseca julija lanskega leta. Takoj po suspendaciji se je žal udal še pijači, ki ga je spravila v prerani grob. Tukaj zapušča pokojnik 3 brate, v stari domovini pa ženo — vdovo in 16 letno hčer. Svoja prva leta je bil tu zelo priljubljen in spoštovan. Zadela je pa pred leti tudi njega nesreča, da ga je zloglasni nekdanji hrvaški bankir Zotti prevaral, — kar je reveža hudo grenilo, da je postajal vedno bolj otožen in nemiren. In takih Zottijevih žrtev je žal še več med našimi rojaki v Ameriki! Cenjeni sobrat je in člani. Tu i-mate svarilen zgled, kako hudo je in omilovanja vredno za onega, kojemu niso mar podporna društva ! Držite se torej reda in društvenih pravil, da ne boste zaostajali s plačevanjem asesmen-tov, da tudi Vas ne zadene enkrat tak slučaj. Onim, ki ne spadajo še k nobeni podp. organizaciji pa svetujem, da pristopite h K. S. K. Jednoti, ki Vam bo še najboljše vstregla. » Glede delavskih razmer tukaj v Pittsburghu in okolici poročam, da so te še precej ugodne. Le v baznih železolivarnah se še ne dela, ker smo unijski livarji že nad 2 meseca na stavki vsled zahtevanega 8 urnega dela. Vseh teh že-lezolivarn je bilo 63 prizadetih od teh se je 23 že vdalo, v 40 pa še deloma skeba ali pa delo počiva. Upam torej, da ne bode nobeden izmed sobratov naše podp. organizacije hodil semkaj skebat, da bi na ta način jemal brat bratu košček kruha iz ust. To pišem vsled tega, ker sem tudi jaz med stav-karji. Pozdrav članstvu K. S. K. J. John Filipčič, tajnik dr. štev. 33 K. S. K. J. Lorain, Ohio. Cenjeni sobrat urednik! Dovolite mi malo prostora v Glasilu naše slavne K. S. K. Jednote. Najprvo Vam naznanjam v imenu Andrej Tomažin, člana našega dr. sv. Cirila in Metoda št. 101, da je nemila smrt z svojo koščeno roko utrgala nit življenja tukaj v našem mestu povsem dobro znane in čislane gospe Uršule Tomažin. S tem je odvzela ne-odkupna smrt ljubečemu možu zvesto ženo in kar je pa še naj bolj omilovanja vredno, zapušča ranjka 6 malih nepreskrbljenih o-tročičev, izmed katerih je najstarejši star šele 12 let; najmlajši pa 2 leti. Ranjka je bila rojena na Kranjskem v Studencu-Ig. h. št. 98 leta 1880 in je prišla v Ameriko meseca avgusta 1. 1901. Tukaj zapušča poleg žalujočega soproga in 6 nedolžnih otročičev tudi svojega brata Fr. Janežiča člana dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. v Cle-velandu in sestro Marijo omož. Bombač. Da je bila ranjka povsem dobro znana in čislana, priča njen lepi pogreb in obilno ljudstva, ki je spremilo pokojnico k večnemu počitku. Ko se je raznesla prežalostna vest o smrti pok. Uršule so ji tukajšnja podp. društva poklonile krasne vence, tako n. pr., dr. sv. Alojzija J. S. K. J. čigar članica je bila, društvo Marije Pomagaj J. S. K. J., društv. "Planinski Raj" D. P. Z., društ. sv. Cirila in ^Metoda K. S. K. J., tovarna Bessemer Dept N. T. Co. kakor tudi družine g. Jos. Bajec, Fr. Tomažin, Fr. Justin, in John Piškur. Tem potem se njen žalujoči soprog prav prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem za dar krasnih vencev, kakor tudi vsem onim, kateri so pokojno v njeni bolezni 0-biskovali in jo tolažili in koneč-no jo spremili k večnemu počitku. Svetila ji večna luč! V tukajšni naselbini se letošnjo zimo še precej dobro delo in kakor še govori, bode kompanija National Tube Co. plačo pribolj-šala za 10 proc. svojim uslužbencem in to samo za navadno delo. V tem letu je začelo naše dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 K. S. K. J. prav dobro napredovati s številom članstva. Konečno pozdrav vsem članom in članicam naše K. S. K. Jednote 1 Henrik Kompare, ta j. Hesperia, Mich. Cenjeno uredništvo :— Namenil sem se napisati par vrstic v našem priljubljenem listu, ter naznaniti drugim, kako se mm kaj godi v naši veliki slovenski naselbini. Vreme smo imeli dosihmal še precej povoljno in sicer do 1. febr. Snežilo je le po malem kak dan, a je sneg zopet kmalu izginil. V decembru in januarju smo imeli tukaj nekaj tako lepih dni, da so se lahko krave pasle na prostem. Pač nekaj redkega v tem času! Začetkom tekočega meseca se je pa zima poostrila. Sneg pada skoro sleherni dan pomešan z ostrim vetrom; vendar še nimamo tu takega mraza, kakor pa tam na skrajnem severu, ali v Sibiriji. Največ mraza smo imeli 10 stopinj pod ničlo. Ker je bilo minuli mesec vreme bolj spremenljivo, deževno in megleno, je ta prememba dosti vplivala na zdravje tukajšnjih stanovnikov. Dosti je ljudi obolelo vsled "gripe" in nevarne pljučnice. Naj že omenim, da je dne 1. februarja tukaj umrla v najlepši dobi svojega življenja rojakinja Marija Požesnik, stara 27 let. Bolehala je po malem že dlje časa. Po-kojnica zapušča moža in 5 nedo- raslih otrok; njeno dekliško ime je bilo Brinovšek. Naj v miru počiva 1 Konečno želim vsem čitateljem tega lista, tako tudi članom in članicam naše si. Jednote srečo in zdravje v tem prestopnem letu, da bi vse iz slabega prestopilo na dobro, bodisi že tukaj in po celem širnem svetu, da bi nam to leto prineslo že tako zaželjeni mir. V to pomozi Bog! Marko Bluth. ZAHVALA. Podpisani Vaš sobrat in član društva Sv. Srca Jezusa št. 70 K. S. K. Jednote v St. Louis, Mo. se lepo in iz srca zahvaljujem vsim onim bratom in sestram, ki ste mi pomagali v moji hudi bolezni in revščini. Ljubi Bog naj Vam stotero povrne! Darovi sprejeti od sledečih društev. K. S. K. J.: Društvo Sv. Jožefa št. 7. Pueblo, Colo.............$ 2.00 " Marija Pomagaj št. 78 Chicago, 111.............. 2.00 " Sv. Jožefa št. 110 Bar- berton, Ohio............. 1.05 " Sv. Jožefa št. 112. Ely, Minn............... 2.00 " Sv. Jožefa št. 55. Crested Butte, Colo.......... 1.50 " Sv. Peter in Pavel št. 62 Bradley, 111........... 2.00 " Sv. Štefana št. 1 Chicago, 111................. 3.20 " Sv. Družine št. 5. La Salle, 111................. 3.25 " Sv. Ciril in Metod št. 101. Lorain, Ohio......... 2.20 "Sv. Jeronima št. 153 Houston, Pa............. 1.17 " Marija Vnebovzetje št. 77. Forest City, Pa....... 7.00 " Ciril in Metod št. 144. Sheboygan, Wise......... 5.00 " Sv. Barbara št. 40. Hibbing, Minn........... 6.00 " Sv. Jožefa št. 53. Waukegan, 111........... 3.00 " Sv. Janeza Ev. 65 Milwaukee, Wise. .......... 6.29 " Sv. Jožefa št. 39 Riggs, Iowa............. 1.00 " Jezus Dobri Pastir št. 32. Enumclaw, Wash..... 4.00 " Sv. Jožefa štev. 2 Joliet, 111..............$ 5.00 " Sv. Frančiška Serafin- ski št. 46 New York...... 1.50 " Sv. Jožefa št. 57 Brooklyn, New York..... 2.50 " Sv. Ane št. 105 New, York. N. Y............. 2.33 " Sv. Peter in Pavel št. 38 Kansas City.......... 1.00 " Sv. Jožefa št. 69. Great Falls, Mont.............. 2.00 " Sv. Ciril in Metoda št 59. Eveleth, Minn......... 3.10 " Sv. Barbare št. 23 Bridgeport, Ohio............. 1.70 "Družine št. 136 Willard, Wis...................... 1 50 " Janeza Kerstnika št. 20 Ironwood, Mich.......... 3.00 "Sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio........... 2.50 Skupaj.. $78.79 Joseph Župec, član društva št. 70 K. S. K. J. IVERI. Skrbne matere ne potrebujejo ponoči nikake ure budilke, ker jih dojenčki vedno ob določenem času zbudijo. • • • Možu, ki se rad baha s svojim prepričevalnim govorjenjem ljudje radi ne verujejo. t * • Vsak strahopetnež se lahko poroči- Kdor je pa že več let ože- njen, tega je smatrati junakom. • • • Samo eno dobro delo kakega literata dovede včasih kakega publicista do velikega bogastva. • # • Dobra cerkvena pevka privabi s svojim glasom več ljudi k maši, kakor pa največji zvon v stolpu. • • • Ne obsojaj kokoši vsled pokvarjenega jajca pri zajtrku, katero si kupil od lastnika kakega hladi-lišča. • • • Ako bi bile vse ženske prisiljene oblačiti se enako, — bi bilo ob nedeljah dosti praznih klopij v cerkvi. • • • Denar, katerega si nameraval lansko leto prihraniti in bi ga bil morda tudi lahko prihranil, ti ne donaša nikakih obresti. Denar pn nas je varno shranjen. Priporočamo m Stovaneem, da ulafajo denar pri m* bodial konri ali obrestni mfaa in jim mgoUrinto vaeloj koluta« Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiaamo fiftorenoo in te torej tudi priporočano njihovi naklonjenosti. Pri bm kkko nalagate denar če Krite v Jolietn ali pa v katerem dragem kraja Zdrai. driav. Dva člana K. 8. K. Jednote ita nafta dolgoletna nalnflben-ea: g. Joe. Donda, predsednik nadzornega odbora K. 0. K. J. In g. Joe. F. (Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Poftiljamo denar v staro domovino sanssljivo in 90 najnlijem km an. Oddajamo v najem varnostne itainjice »s $8.00 m Isto sa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno rane pred ognjem ta tatvino. Zadajamo meojice na vse kraje. Poslopje, v katerem so aaii uradi je te banke. Naia banka je d*poaitni urad u mesto Joliet, sa okraj Will, ss driavo Illinois in sa vlado Združenih drtav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Tmlefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Ddbfa postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. .XWXV\VV\WWVVWX\XV\W\VXXV\\V\\W> \\\\W\\\\\\\> Martin. Nemanich slovenska gostilna in restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. Chicago, HL \ Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva Id najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. rr Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, IH Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. BL Jednote". DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja 1780-82 E. 28tli St., Lorain, O lilo CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Naročnin« i Za član«, na leto.............$0.60 Za nečlane.................$1.00 Za inozemstvo..............$1.50 OFFICIAL ORGAN •f the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America. OFFICE * 1951 West 22nd Piece, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year........$0.(J For Nonmembers............$1.00 For Foreign Countries........$1.50 31 George Washington. Nobena izmed naših 48 držav se ne more ponašati, da je domovina predsednikov Zedinjenih držav, kakor baš mala južnoiztočna država Virginija. V tej državi je bilo rojenih namreč 8 predsednikov izmed dosedanjega števila 27. Ti so bili: Washington, Jefferson, Madison, Monroe, Harrison, Tyler, Taylor in Wilson. Med vsemi temi in ostalimi bode ostala državica Va. na slovečem glasu vsled tega, ker je nam dala prvega in najbolj znamenitega predsednika, očeta naše mogočne republike: George Washing t on a, kojega 184. rojstni spominski dan se bo obhajal dne 22. t. m. George Washington je zagledal luč sveta dne 22. februarja 1. 1732 v mali selski vasici Bridges Creek, Westmoreland okraj, Va. Njegov oče Auguštin je bil lastnik večjega kosa zemlja (Planter), mati mu je pa bila Marija, rojena Bali. Mladi George Washington je svoje stariše izredno ljubil in vedno spoštoval in se ravnal osobito po zlatih naukih svoje ljubljene matere. Ko je bil 12 let star, umrl mu je oče v 42 letu svoje starosti. — George Washington je že v svojih mladih letih kazal posebno na darjenost. Bil je bistrega uma, odkritosrčen, bogaboječ, usmiljen do revežev in tudi izredno pogumen. O njem bi se lahko reklo, kakor se je izrazil neki francoski zgodovinar o kralju Louizu Filipu, da ni bil nikdar mlad, — ker je bil že kot velmož rojen. Vaško šolo blizu svojega rojstnega kraja je Washington obiskoval do svojega 16. leta. Osobito mu je šlo dobro v glavo računstvo in zemljepisje, vsled česar se je odločil, da postane zemljemerec. Iz njegove mladosti je gotoVo znana njegova odkritosrčnost ali resnicoljubnost iz sledeče zgodbice : Nekoč se je mladi Washington igral s sekirico na očetovem vrtu nedaleč od domače hiše. V svoji radovednosti bi rad videl, kako pade drevo, ako se ga poseka in je res presekal deblo lepo cvetoče črešnje da je padla. Oče zapazivši naslednji dan podrto črešnjo, je pričel mladega Georga izpraševa-ti, če ve kdo je naredil na vrtu pri oni črešnji škodo. Deček se je nekaj časa obotavljal in je ihteč pred očetom pripoznal svoj greh, da je bilo to njegovo nepremišljeno delo. Očetu mladega Washing tona se je ta dečkova odkritosrčnost tako dopadla, da mu je prestopek odpustil in ga je bodril, da naj bo vedno tako odkritega srca Enako se je zgodilo tudi, ko je mladi Washington nekoč jezdaril domačega žrebeta po travniku toliko časa, da se je žival zgrudila mrtva na tla. Priznal je svojo pregreho pred materjo, —Vin bilo mu je odpuščeno. T1 Ko je bil George Washington 17 let star, je bil ocTcfi^ave Virginia imenovan javnim zemljemer-cem. Posla je imel vedno dovolj, ker so se jeli inozemci v one kraje priseljevati. Istočasno so nastali med domačimi in tujimi naseljenci, ter med Indijanci v ondotnih krajih krvavi prepiri. Umori, poboji in požigi so bili na dnevnem redu, vsled tega je država Va. ukrenila, da stf je nizira domača milica. Tej se George Washington mahoma pridružil in je bil v 24 letu svoje dobe že major nekega oddelka na rodne garde. Najhujše zlo za Ze dinjene države je prišlo pa šele nekaj let za tem. Pohlepni Angle ži so udrli v našo novo domovino in so skušali podjarmiti vse teda nje kolonije ob iztočni atlantski o bali. Vojna med Angleži in Ame ričani je trajala več let. Sedaj je imel mladi George Washington le po priliko pokazati tudi svojo hra brost. Odlikoval se je vedno tako da je bil imenovan vrhovnim po veljnikom cele armade Zedinjenih držav komaj 44 let star. Baš nje govi hrabrosti in izvanredni vo jaški izvedenosti se ima naša domovina zahvaliti, da se je otresla večletnega angleškega jarma in da se je dne 4. julija 1776 proglasilo tedanjih 13 ameriških kolonij neodvisnim. Ljudje so ga po pravici imenovali že tedaj rešitelja in očeta domovine in ta častni naslov mu bo ostal, dokler se bo dviga ponosni ameriški orel nad našo mc gočno in svobodno Unijo. George Washington se je poročil 1. 1759 z lepo in bogato Martho Curtis iz države Va. Bog pa ni blagoslovil njunega zakona, ker nista imela nič otrok. Trinajst let po Proglašenju a-meriške neodvisnosti je bilo treba misliti glasom sprejete konstitu-cije na volitev prvega predsedni ka, tedanjih 13 državic, ki so bro jile 1. 1776 komaj 4 in pol milijona duš. Ljudstvo je pokazalo svojo hvaležnost in. priznan je v tem slučaju najbolj N zaslužnemu možu iste dobe, George Washingto nu, ker je bil 1. 1789 izvoljen prvim predsednikom z veliko ve čino glasov federalne stranke Istotako so ga zopet za ta časten urad izvolili 1. 1792. Svojo službo je nastopil dne 30. aprila 1789 in je ostal v uradu 7 let, 10 mesecev in 4 dni. Imel je velezasluzai predsednik George Washington tudi priliko za tretjo izvolitev— a je to odklonil trdeč, da bi \fiM to prevelika čast za njega in da te časti nikakor ni vreden. George Washington si je zatem izvolil privatno življenje na svojem obsežnem posestvu v M t. Vernon, Va., kjer je preživel še na-daljnih 10 let. Dne 12. decembra 1799 se je na neki ježi hudo pre-hladil, da se ga je lotila nagla pljučnica. Svojo blago dušo je izdihnil že dva dni kasneje dne 14. dec. 1799 pripravljen na smrt in popolnoma vdan v voljo božjo Njegovi zemeljski ostanki počivajo na domačem pokopališču v Mt. Vernon, ki nam je nekako narodno svetišče, kajti ondi počiva mož, kakoršnega poleg Abraham Lin-colna še ne pomni naša domovina. Njegova žena, Martha, ga je pre živela še 3 leta. Žalovala je vedno za svojim dobrim in ^danim možem ter umrla leta 1802. George Washington je bil epi-skopalne vere in je vedno strogo izpolnjeval cerkvene in božje zapovedi. Hodil je redno ob nedeljah k službi božji in to tudi še kasneje, ko je bil vrhovni general cele armade' in predsednik Zedinjenih držav. Pri svojih vojakih ni mogel trpeti kletve. Nekoč je izdal ukaz, da se naj vsacega bo-gokletneža kaznuje s 25 udarci po zadnjem delu telesa. Ta ukaz je ostal še nekaj let kasneje v veljavi za celo armado. Kaj lepe nazore in mišljenje je imel George Washington o morali in veri. O tem je v neki svoji poslanici pisal sledeče: "Vera in morala sta neobhodno potrebni podpori, ki mora na njiju sloneti vsako nravstveno delo in vsak duševni razvoj, ako hoče pospeševati politično blagostanje kake dežele. Kdor izkuša podreti ta dva stebra človeške blaginje, na katerih slonijo vse dolžnosti človeka in državljana, nima pričakovati nobenega dokaza ljubezni in priznanja od svoje domovine. Ne samo pobožen vernik, ampak tudi zviti in prekanjeni politik mora spoštovati in ceniti ti dve voditeljici človeštva. Cele zvezke knjig bi moral napisati, ko bi hotel navesti vse mnogovrstne vplive, s katerimi sta vera in morala blagodejno vplivali na posameznika in na cele narode. Sta- vim samo eno vprašanje: "Kje je še potem varnost za človekovo premoženje, čast in življenje, ako zamre čut verske obveznosti in dolžnosti, ki smo jo obljubili pod naj v vsakem večjem okraju orga-' prisego, ki je pri sodiščih še edino sredstvo, da se pride resnici na sled? Domnevanje, da morala lahko obstoji brez vere, bi morali prej pošteno preizkusiti, predno bi ga pustili do veljave. Naj se med gotovimi ljudmi še toliko go- trok 76 slučajev pri 1000. Jednako je tudi v East Orange, N. J. po-znatem kraju bogatašev ali milijonarjev. Število smrtnih slučajev pri otrocih znaša ondi samo 78 pri 1000. Je ta zopet drugače v veli in izkušnja, da se med narodom ne da ohraniti morala brez vere." Pač zlate-besede blagega Wa shingtona, katere zadevajo žal tu di gotovo stranko naših ameriških Slovencev! Bodi ohranjen časten spomin in slava nepozabnemu očetu naše do movine — George Washingtonu Hujše nego v vojni. vori o dobrem vplivu čisto moral- j kem tekstilnem mestu Fall River, ne vzgoje, vendar na3 uči pamet | Mass. V tem industrijskem mestu pa umre vsako leto od 1000 rojenih otrok povprečno 229. V Washingtonu si beli naša vlada glavo, koliko milijonov in milijonov naj se iz državne zakladnice potroši za povečanje mornarice, vojaštva, utrdb, aeroplanov, podvodnih čolnov, itd., ker je baje v veliki nevarnosti pred sovražni kom*? Pri tem pa ne vidi, da ima in da trpi sama svojega največje ga lastnega sovražnika na domačih, tleb in ta sovražnik, hujši o< vseh evropskih sovražnih sil so slabe življenske razmere delavcev po industrijskih mestih. Naj bi raje vlada ukrenila potrebne ko rake za večjo varnost ubogih a meriških delavcev po raznih to varnah in jamah in naj bi one milijone potrošila raje za preured-bo sanitarnih razmer v industrij skih mestih, — naj bi se delavcem zgradilo take hiše in stanova nja, kakoršne imajo n. p. na Nemškem, da ne bodejo tukajšni de lavci, njih žene in otroci bolj številno umirali, nego padajo sedaj vojaki v evropski vojni. Marsikdo izmed nas si morda v sedanjem času misli, da je ni hujše stvari na svetu od vojne. Vsled tega iz srca omiluje one številne nesrečne evropske države, kjer pojejo danzadnem topovi in puške smrtno pesem. Malo je nas tukaj toliko starih, da bi zamogli iz lastne izkušnje navajati vsa gorja vojne; menda bi lahko našteli vse naše tukajšne Radeckijeve veterane na prste? Vse kar si mi predstavljamo Hudega v vojni smo ali čitali, ali pa čuli iz ust starih vojnikov. Predstavljamo si moderno vojno le v toliko, da je njeno geslo smrt ali pa rana, — zdrugimi besedami, da je vojna peklensko sredstvo gotovih potentatov za nasilno pckon-čevanje ljudstva na debelo. — Mnogo se govori o naši Ameriki da vlada tu mir, sreča in blagostanje med ljudstvom ? Res da ne pokajo pri nas več sovražne bombe, šrapneli in strojne puške, da ne padajo številne dnevne žrtve na bojnem polju, bodisi ubite a1'? ranjene ; pada jih pa pri nas na drug način povprečno vsako leto še več kot v sedanji evropski vojn!. 'Kako li Vo mogoče?' bode morda ta, ali oni pomišljeval. Da resnica je to in fakt, katerega potrjuje sama naša slavna vlada v Washingtonu, D. C. Dne 6. februarja t. 1. je imel posebni državni odsek za industrijske zadeve v Washingtonu svojo sejo. Ta odsek sestoječ iz raznih veščakov je dognal in javnosti naznanil, da požre ameriška industrija vsako leto več svojih žrtev iz vrst delavstva, nego pa vsa evropska vojna. Vsled tega je izdala te dni vlada oklic v javnost, da naj bi se pomagalo izboljšati slabe življenske razmere delavcev širom domovine. Načelnik tega odseka, ali te komisije je Frank P. Walsh, vešča,k v svojem poklicu. Ta odbor zatrjuje, da se vsako eto pri raznih ameriških industrijskih podjetjih do smrti ponesreči 250,000 mož, žena in otrok, okoli 4,700,000 pa več ali manj poškoduje. Poleg tega umre v Zedinjenih državah sleherno leto do 500,000 otrok delavcev, ki bivajo v preobljudenih mestih in naselbinah, nad 100,000 otrok umre slc-lerno leto po priprostih delavskih točah vsled pomanjkanja in bede predno dosečejo sVoje prvo leto,— ali tudi predno so še rojeni. — Da zares to so grozne in krvave številke. Naš industrijski moloh ne zahteva dan za dnem številnih moških žrtev, temveč grabi tudi žene*in nedolžne otroke. Pri tem omenja vrhovni državni zdravnik Rupert Blue, da bi se lahko število teh žrtev omejilo za 50 odstotkov. Tudi generalni vojaški zdravnik Gorgas, ki je izpremenil ozemlje ob panamskem prekopu v zdrav sraj se je slično o tem izrazil. O tem je rekel sledeče: "Umrljivost med ljudstvom delavskih slojev v naši domovini je večja, nego so številne žrtve v sedanji evropski vojni. Splošna sodba in zdravniška veda pripisuje to umrljivost }edi in revščini. Te bolezni ni mogoče preje odstraniti, dokler ne )ode delavstvo živelo več tako skupaj in v takih revnih okoliščinah." Vzemimo n. pr. za izgled samo nekaj smrtnih slučajev iz raznih mest, ki so obljudena večinoma po delavcih in pa iz krajev, kjer živi sama gospoda. V South Bethle-lem, Pa. je na tisoče in tisoče de-avcev, ki se ukvarjajo po ondotnih železolivarnah. Ti delavci so zadnji čas s svojimi žulji na mah obogate]i delničarje znane Bethle-lem jeklarske družbe. V tem mestu umre povprečno v 1000 slučajih 233 otrok kmalu pd rojstvu. V Brookline, Mass. znanem predmestju Bostona živijo skoro sami bogataši; ondi znaša umrljivost o- Požrtvovalnost žensk v Avstriji. Junaštva, vztrajnosti in poguma ne smemo pripisovati samo staro-veškim Špartankam, temuč tudi našemu ženstvu na Avstrijskem, med katero je treba prištevati tu di večino naših vrlih Slovenk. Da, naše vrle hčere Slovenije so zaslovele zadnji čas kot novodobne Špartanke in Amazonke, ker sodelujejo dejanski v vojni ali pa vzdr žujejo doma zapuščena gospodarstva. Gotovo ste že čitali o junaški Tolminki gdč. Berti Kenda, ki je donašala med gromenjem topov na soški fronti slovenskim vojakom v strelne jarke vodo in druga krepčila, ter je bila nekoč tako ranjena od sovražne granate, da je izgubila eno nogo. O njej je pisalo vse avstrijsko časopisje, ter hvalilo njeno domoljubje in junaštvo. Dobrodelni ljudje so nabrali zanjo okoli K 8000, — da se bo zamogla preživljati na stara le- Odkar je Avstrija zapletena v vojno, je nastalo ondi splošno pomanjkanje moških delavskih moči, ker so odšli vsi, za vojno sposobni v vojno. Na stotisoče, da na milijone žena in deklet opravlja sedaj v Avstriji raznolična moška dela. Največ jih dela vsekako na polju, ali na kmetijah. Ženske v Avstriji opravljajo dandanes večinoma tudi vsa dela po tovarnah, dostikrat zelo naporna in težavna V Avstriji imajo sedaj poleg pre-mogarjev tudi premogarice, katere so zaposlene po raznih premo-gokopih in tudi drugih rudnikih. Dalje so sedaj v Avstriji zaposlene ženske kot kondukterke pri cestnih železnicah, kot postne u-radnice, kot kočijažinje- in šofer-ke. Pri raznih želez-licah so sedaj nastavljena v brzojavni službi samo dekleta, dalje so ženske tudi kot prodajalke tiketov na že-lezn. postajah, kot uradniške a-gentinje po skladiščih in drugih oddelhih. Istotako opravljajo tudi ženske razne pisarniške posle po deželnih in državnih uradih. Dosti trgovin je moralo nadomestiti svoje osobje z ženskami, ker so odšli vsi moški na vojno. Celo po smodnišnicah in orožarnah je dandanes v Avstriji zaposlenih na tisoče ženskih moči. Nedavno se je mudil neki ameriški časnikarski poročevalec v neki večji železolivarni na Avstrijskem. Ondi je bilo 60 odstotkov vsega osobja ženskih. Ženske so se kaj spretno sukale pri raznih strojih, kotlih in napravah, kjer se izdeluje šrapnelske zapore. , In še vedno, ali navzlic vsemu temu še ni v'Avstriji do cela rešeno industrijsko vprašanje. Delavskih moči primanjkuje še vseeno po raznih tovarnah in pri raznih podjetjih. Poleg tega namerava vojaška oblast odpoklicati v kratkem še one, vsaj deloma za vojno sposobne moške, ki so zaposleni po raznih tovarnah itd Zato je stopilo avstro-ogrsko vojno ministrstvo v dotiko z vsemi večjimi ženskimi organizacijami v deželi, da bi se pridobilo še več ženskih moči za različna dela. Začetkom meseca januarja t. 1 se je vršilo na Dunaju tozadevno posvetovanje med vlado in zastopnicami znanih in večjih ženskih organizacij. Sklenilo se je sporazumno, da naj se na spomlad letos na industrijskem polju mobilizira vse ženstvo iz Avstrije in Ogrske Na tem zborovanju se je sklenilo povečati zaposlenost žensk pri industriji in pri trgovinah kolikor najbolj mogoče samo radi tega, da bi se dobilo več moških za vojaške namene in da bi ženske lahko s kakim delom še kaj posebej pri služile. Pri tem bode vlada sama. ali pa posamezne dežele posredovale in šle ženskam na roke. Ako ima kaka, za delo sposobna ženska družino, (otroke) bode lahka de lala samo polovico dne v kaki tovarni, drugo polovico bo pa pora bila pri gospodinjstvu. Za časa njene odsotnosti bodo čuvale nje ne otroke doma posebne oskrbnice ali varuhinje. Otvorilo so bo dalje več novih otroških vrtce/, oskrbo-vališč in sirotišnič, kjer se bo pa žilo na deco. Nekatere zastopnice ženskih organizacij so misli, da naj bi že bolj stare ženice, ali stare matere pazile in oskrbovale ©• troke. Vse tu gori navedene točke odobrava večina ženskih organizacij in klubov na Avstro-Ogrskem in sicer: Zveza ženskih društev na Avstrijskem, Zveza delavk na Dunaju, Katol. ženska organizacija za Dolenje Avstrijsko, Odbor avstrijskih sufragetk, Državna avstrijska gospodinjska organizacija, Splošna avstrijska ženska zveza, Socialno df tnokraška ženska organizacija, Federacija učiteljic in odgojiteljic, Federacija delavk. Federacija ženskih poštnih uslužbencev, itd. Veliko agitacije za to se dela tudi na Ogrskem. Od tam prihajajo poročila, da so Ogrke zelo navdušene za to idejo in da hočejo tudi one s svojimi skromnimi močmi pomagati svoji domovini do — zmage. Razne_sivari. SVETOVNA PRODUKCIJA BAKRA. Glasom zadnjega poročila strokovnega lista "The Engineering and Minig Journal" se je pridelalo lansko leto na celem svetu 1,061,283 meterskih ton bakra. Ako hočeflio 'spremeniti to težo v funte, moramo množiti gorinave-deno število z 2200, ker ima 1 me-terska tona 2200 funtov; na ta način dobimo skupno število 3,334,-822.660 funtov (tri in 1 tretjina miljarde). V tem poročilu se navaja, da vsled sedanje vojne ni bilo mogoče dognati natančnega števila ton produciranega bakra v raznih evropskih državah in v Afriki. Iz doli označene tabelice lahko raz-vidimo, da zavzemajo pri produkciji bakra naše Zedinjene države prvo mesto, kajt;. lansko leto se je tu pridelalo 646.212 meterskih ton te kovine. Svetovna produkcija bakra po državah se deli sledeče: met. ton Zedinjene države.......646.212 Mehika................ 30.969 Kanada............... 47.202 Kuba................. 8.836 Australazija........... 32 512 Peru.................32.410 Chile................. 47.142 Bolivia................. 3.000 Japonska............. 75.000 Rusija................16.000 Nemčija............... 35.000 Afrika................ 27.000 Španska............... 35.000 Razne druge države..... 25.000 IZVOZ MESINGA IZ ZEDINJENIH DRŽAV. Kako je sedanja svetovna vojna povečala izvoz mesinga iz Zedinjenih držav, razvidimo iz sledeče uradno sestavljene lestvice. Izvoz mesingaste rude ter raznih mesin-gastih izdelkov se je od 1. 1914 do 1915 posedmeril. Ta tabelica nam kaže eksport mesinga po vrednosti le za dobo 10 mesecev 1915 v primeri z eksportom predlanskega leta 1914. V 10 mesecih 1. 1914 se je prodalo v inozemstvo samo za $5,336.794 mesinga, lansko leto pa v toliko mesecih za $37,286.051. Po posameznih mesecih se deli izvoz mesinga sledeče po vrednosti v dolarjih: Mesec Januar . Februar Marc . j April . Maj . . Junij . . Julij . . August . Sept. . . Oktober Leto 1914 ..$602.902 .. 589.982 ... 769.385 .. 603.889 .. 547.265 .. 630.0^2 .. 505.191 W. 310.548 .. .350.389 .. 427.201 Leto 19 $1,408.700 1,545.416 2,749.835 ' 3,426.857 4,130.003 4,260.292 4,520.653 4,560.809 5,216.954 6,463.532 Skupaj . ..$5,336.794 $37,286.051 AMERIKA, NAJVEČI SOVRAŽNIK NEMCEV. lo Dne 18. januarja t. 1. "še je vrgi. zasedanje pruske poslanske zbornice v Berlinu. Pri tej priliki se je poslanec Heydebrand izrazil, da je smatrati Ameriko najhujšim sovražnikom Nemčije. Naravno da je ta govornik v svojem navdušenem govoru tudi naglašal, da Nemčija ni v sedanji vojni niti najmanj kriva?! "Posledice sedanje vojne," tako je govoril navedeni poslanec, —- "je pripisovati edinole Ameriki, ker je baš ona sedanjo vojno najmanj za leto dni podaljšala, ker je prvič pripomogla zaveznikom z velikim vojnim posojilom, in ker pošilja v Evropo še vedno vojni materijal in municijo." Prisotni poslanci so govorniko-vim besedam navdušeno aplav-dirali. — Tudi mi se strinjamo z naziranjem, ali izjavo tega poslanca, da Amerika s svojo čudno nevtraliteto dosti učinkuje na sedanji evropski bojni položaj, ker zalaga razne sovražne sile z municijo.. Vse to se vrši naravno v imenu mogočnega ameriškega dolarja, ali iz zasebnih interesov naših veleindustrijcev. — Izjavo nemškega poslanca Heydebranda, da je Nemčija vsled sedanje vojne popolnoma nedolžna, se mora pa odločno zavračati, kajti Nemčija je hotela imeti že v mirnem času vedno in povsod prvo besedo, saj se je nemški cesar nekoč izrazil, da se Nemčija ne boji ra-zun Boga, —, nikogar! Listnica uredništva. Namišljenemu F. K., Joliet, HI. V št. 11 N. V. smo čitali odkritosrčen odgovor, katerega ste dobili iz vseslovenskega orakeljna v Du-luthu. Hvala Vam lepa, ker se tako zanimate za naš list. Kakor razvidimo, niste Vi Član naše Jednote, ne naročnik našega lista in menda tudi niste pravi F. K. v Jolietu? pa vendar čitate naš list! Najprvo bi Vam svetovali, da greste h kakemu zdravniku, ker Vaše oči že pešajo. Morda ste kratkovidni, ali pa "škilasti?" Mi ni-smo v onej štev. lista na prvej strani pisali o agitaciji temuč na četrti strani. Iz Jolieta do Chicaga je samo 37 milj. Pa ste se šli tja v daljno Minnesoto, — nad 500 milj daleč informirat!? — Čemu niste nam naravnost pisali ? .Morda bi bili dojili oJ kake strani iz Alaske ali Brazilije še boljše informacije? — Imate pač mnogo zaupanja v našo vseslovensko poizvedovalnico v Duluthu? Da boste popolnoma na jasnem Vam svetujemo, da prečitate naša Jednotina pravila člen XXVIII, točko 170, 171 in 172 na 74 in 75 strani, pa boste videli, kako mora )iti naš list urejevan. Oblika in vsebina našega lista se popolnoma strinja s poštnim zakonom, inače )i ne dobili lansko leto že za drugo številko takozvanega "Second Class Matter." — Bod'.te nam pozdravljeni ! V. F., Standard, m. — Napačno sodite, ako mislite, da je dacar in "financar" vse ena služba. Dacar-ji so nastavljeni od dežele, ter o-pravljajo svojo službo v civilni obleki. Finančni stražniki so pa državni uslužbenci in spadajo v področje c. kr. finančnega ravnateljstva. Vsi ti stražniki imajo svoje uniforme in nosijo v službi tudi puške. Služba dacarjev je, da v svojih okrajih pazijo, da se deželna na-dada na vino, pivo, žganje in meso v redu plačuje, finančni pazni-ri pa največ opravljajo službo straže na mejah države, kakor n. pr. v okolici Trsta i. t. d. da se ne more carini podvrženega blaga u-tihotapljati. Tobak, sol, kava, rii itd. Na Kranjskem in drugod pa ima finančna straža v oskrbi razne trafike, prodajo sladkorja, soli in pri žganjekuhi. — Pozdravljeni! Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. decembra 1915. skupna izplačana podpora $1,122.576.43. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Jolitt, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank'Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, *Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place* Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. _ Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise? društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd Pl., Chicago, 111. Ob grobu zadnjih Bour-bonov. Spisal Venceslav Bele. (Dalje.) Za v J Novice iz stare domovine KBANJSKO a " .......iViSVYyYYWWWWMA(WWM VAŠKI POHAJAČ. ' Poveat.—Spisal Pedgoričan. in. Jerom se ni nikjer nasrkal novodobnih črnoglednih nazorov o svetu, vendar se mu je zdel svet malo prida, zlasti pa ljudje hu dobni. Do tega prepričanja in spoznanja so ga pripravili ljudje večinoma sami. Vedeli so, da ni čisto zdravega uma in da njegovi možgani nekateri krat delujejo počasi, toda niso imeli ž njim blagega potrpljenja in plemenitega u-smiljenja. O vsaki priliki — če-sto brez vzroka — so mu nagajali in ga dražili, češ da je blazen; tudi ga nieo marali med seboj. Začel je zgodaj mrzeti ljudi, in ta mržnja je počasi kalila, rasla in je rodila naposled brezmejno sovraštvo. Menil je, da ga preganjajo vsi ljudje in se mu rogajo; zato jih je brez izjeme sovražil in se jih ogibal. Zlasti oduren je bil, odkar je menil, da mu je lastni o-če največji sovražnik. Ker ga njegovi tovariši niso hoteli medse, mislil je včasih, da i majo dekleta bolja srca, in pridružil se jim je. Toda hitro je čutil, da jim je v nadlego. Posmehljivo so si pomežikovale in mu dejale marsikaj žaljivega; zato se je polagoma tudi teh ogibal. Možje niso poslušali njegovih nasvetov, niso odgovarjali njegovim vprašanjem, žene in ženice so ga pa svarile in rotile, naj se poboljša. Napovedovale so mu vislice in peklo. Ta prevelika skrb ga je odganjala iz njihove družbe, saj ni mogel misliti, da so le zanj vislice da le zanj gori večni ogenj, ko je toliko drugih malovrednih ljudij! na zemlji. Obup se je polaščeval često njegovega srca, često je iskreno molil, da bi mu Vsemogočni podelil moč, v hipu streti vse svoje sovražni ke. In včasih ga je obšla neka škodoželjnost, da je nalašč komu kaj poškodoval, da je nalašč teptal mlado rastje na njivah. Kadar se je vsipala ledena toča na žitna polja in so ljudje molili, vili roke in klicali Boga, proseč milosti, smejal se je prav od srca in z veselim obrazom potem pohajal po strtem polju. Kako bi ne bil vesel, ko se sovražniku godi slabo! Malo je bilo ljudij v Krajini, katerih ne bi bil Jerom sovražil. Ti sta bili zlasti mati in sestra njegova. Brata ni maral, ker ga je preveč preziral in mu dostikrat očital pohajkovanje, očital mu, da si ne zasluži niti jedi in obleke. Očitanje pa bode, zlasti očitanje domačih ljudij. Pa še nekomu ni Jerom želel nič hudega, in ta je bila Kotarjeva Nana. Kotarjeva sta osebenkova-la v leseni hiši v Koritih, lepa njuna hčerka je pa šivala in z iglo služila kruha sebi in svojim dobrim starišem. Ni bila samo lepa, ampak tudi pridna in dobra deklica; v njenih prsih je bilo plemenito in usmiljeno srce. Veselila se je dobrih ljudij, z nesrečniki je bila prizanesljiva in usmiljena. Ko je spoznala, da Jerom ni vedno zdrav, da mu včasih zavre hudo v možganih in je zaradi tega zelo nesrečen, srmilil se ji je, obudilo se je v njenem srcu sočutje zanj. Obsojala je počenjanje ljudij, ki so se norčevali ž njim; opominjala jih je, da se kaj takega lahko pripeti vsakomu. Prijazno je ogovorila vselej Je-roma, kadar je pri odprtem ck-nu šivala in je prišel mimo. Prijazno ga je pozdravila, kadar sta se srečala, in če ga je v nedeljo iz cerkve grede došla, ni se mu po smehovala in bežala naprej, ampak se mu je pridružila in ž njim govorila prijazno. Zato je morala požreti marsikatero grenko bese do, ki ji je udarila na uho iz druž be tovarišic ali pa krdela mlade-ničev. Toda ni se menila za to, misleč, ako bi bili bolj pametni, delali bi drugače. Jerom jo je iz početka nezaupljivo gledal, kakor bi se je bal; potem je dvomil, ali misli res tako, kakor govori, ali se le norčuje. No, naposled se je prepričal, da je Nana dobra deklica, drugačna, kakor drugi ljudje. Spoštoval in i-mel jo je rad, kakor bi mu bila sestra, in često, često je vasoval pri Kotarjevih; tu so vsaj prijazno govorili ž njim in so ga poslušali, hčerino so bili tudi stariši ž njim prijazni. "Oh, ubogi Jerom 1" dejala je Nana materi, ko je zazvonilo Trz-narju. "Kaj bode počel? Sedaj ne bode imel nikogar, ki bi kaj poskrbel zanj." Zasmilil se ji je še bolj, zakaj v duhu je že videla, kako ga ljudje dražijo, ker se ne boje več Trznar ja, in kako mu brat skopo reže kruha. Tri dni je preteklo po pogrebu. Niti kapljice dežja še ni bilo padlo na žejno zemljo. Rastline so venele, ljudje so pa v vročini o-nemogli in žalostni polegali po sencah. Nana je šivala v senci pod hruško. Nič ni bila vesela, ko je vi dela druge ljudi žalostne, ko je slišala vzdihovanje po dežju. Zaradi tega ni prepevala veselih pe-smij, ampak le kak otožen napev je polglasno pela sebi. Popoldne pride Trznarjev Je rom na vrt in se vsede nji naspro ti. — "Kaj počneš, Jerom? Ali ti je hudo za očetom?" vpraša ga Na na sočutno. Jerom odmaje z glavo rekoč 1' Nič, prav nič.'' "Prav nič?" začudi se Nana "Kaj nisi ljubil svojega očeta V "Nisem. Pa tudi on mene ni imel rad." Kaj praviš? Očeta bi pa moral vendar ljubiti, saj je skrbe zate." "Le tega mi ne pravi, Nana! On še toliko ni skrbel zame, kakor mačka za mladiče." "Pa vendar si imel dovolj jedi in obleke." "Dovolj. Kar sem si vzel, to sem imel." "Odslej pa ne bodeš imel ničesar in tudi vzeti ne bodeš ime kje." , * "Ho, ho, Nana, vidiš, da nič ne veš! Zakaj bi jaz odslej ne ime ničesar ? Zakaj ne ? ... Kar je bilo mojega očeta, moje je sedaj, pa praviš, da ne bodem imel ničesar." Šele sedaj se je Kotarjevi Nani posvetilo: Jerom se je nadejal, da bode podedoval domačijo za očetom. Ona še ni premišljevala mnogo o takih rečeh, pa zdelo se ji je vendar nemogoče kaj takega. Oče bi imel dva sina, pa bi posestvo pustil blaznemu? Smešno, kaj takega ne stori pač noben pame-Jen oče. "Revež, kako grozno se varaš," misli si in ga usmiljeno gleda. da se to ne more nikdar zgoditi. I „ Von Pappen odlikovan. Nesrečna je bila v tem hipu Na- Berlin, Nemčija, 14. februarja, na, zakaj vest ji je očitala: "Ti Cesar Viljem je podelil bivšemu si.toga kriva!" — Solze ji stopijo vojaškemu atašeju, kapitanu von v oči in ji kanejo na belo šivanje, Pappen visoki red rdečega orla srce ji zatriplje nemirno. povodom njegovega zvestega (*) "Ne, to se ne more zgoditi." službovanja v Washingtonu, D. C. 'Jerom je pa nemiren begal po ___ x . rebri in premišljeval, je-li Nana uganila, kaj ji je hotel reči. Z mi- L ^^m, ^T8*0' 14' slijo o ženitvi se je zlasti spri jaz- ?b™rja/ ~ Tukajšni listi poro- nil po očetovi smrti, ko je mislil, R°' d*ie vlada odpokh* da jo sedaj Trznarjeva domačijaP°d, T 11 vojaško službo zmožne mladenič«, Zdaj pošljemo v staro domovino I da bode na ta način povečala vojo armado. Vpoklic samcev na Angleškem. London, Anglija, 14. februarja. Angleški kralj je izdal armadno proklamacijo, da morajo iti tekoči na "Ali mi ne verjameš tega, kar sem dejal?" Nana nekako prikima in začne dalje šivati, Jerom jo je pa zrl nepremično, in včasih se ji je zazdelo, da jo hoče še nekaj vprašati. "Nana", pretrga Jerom molk. "Povej mi, ali se misliš kdaj omožiti?" Nana se začudi temu vprašanju tako, da spusti iglo in šivanje. "Kaj ti je, da me to vprašaš?" "Ali se omožiš kdaj?" "Tega ne vem, saj ne vem, ali me bode hotel kdo vzeti. Smešno je, da me to vprašaš." "Zakaj je smešno?" Nana se zamisli, zakaj jo to vpraša. "Nana, čuj, jaz se tudi ože nim!" "Ti? Ti se oženiš?" "Kmalu se oženim, kmalu. Potreboval bodem gospodinje." "In katero misliš vzeti?" vpra ša ga Nana prav brez namena. Jerom zardi in povesi oči. "Nana, saj veš,--pa-- pa to ti že drugič povem." Po te-h besedah jo pogleda pomenljivo in odide Pogled njegov ji je povedal jasno, da misli njo. Jezila se ni za radi tega, le ustrašila se je in smilil se ji je še bolj. Tega prej ni vedela, da tudi taki ljudje lahko mislijo na ženite v. "Oh, ubogi Jerom, oh, siromak!" šepetala si je. "Ženiti se misliš, pa nimaš toliko svojega, kamor bi legel." Sedaj ji je bilo zhl, da je bila kdaj prijazna ž njim. Ako bi ga bila pustila, sovražil bi jo bil, kakor sovraži druge, in ne bi imel prilike misliti na ženitev. Zgrozila se je, ko je pomislila, kako bo- njegova. 4' Žene ti bode treba,'' dejal mu i _. , je pred dvema dnevoma Čampelj | armado zasmehljivo, hoteč se šaliti ž njim. Jerom je nekaj časa na tihem pomišljeval in si je dejal na to; "Saj res, oženiti se bode treba." , ____________________ In potem je zapustil krčmo in teden vsi neoženjeni moški je šel v reber, da je nemoten mis- n»bor. lil o tem. Izgube Nemcev. Dolgo ni premišljal in ugibal, Pariz, Nemčija, 14. februarja, ali bi se oženil, ali ne, in katero Zadnje nemško uradno poročilo >i snubil. Saj je videl, da se ljudje o izgubah zavzema 337.688 imen, ženijo vedno, in izvolil si je ono, tako da znašajo sedaj skupne iz-katere ni sovražil čisto nič, nam- gube Nemcev 2,377.378 mož. K reč Kotarjevo Nano. Zato je bil temu pa niso prištete izgube Vir-prišel k njej, toda ni ji mogel ta- temberžanov in Saksoncev, ter koj vsega razodeti, ampak je sa- izgube pri mornarici. mo namignil; tega ni pomislil, da - —- snubi lahko zaman. — Od tega Število prebivalstva v Zed. drža-dne ni pohajal dosti iz doma in vah. po krčmah, ampak je bil pri do- Washington, D. C., 14. februar-mu in je nadlegoval mater, naj ja. — Uradni oddelek za ljudsko mu pove, kakšna je oporoka. Iz- štetje poroča, da je zn'asalo število prašsval jo je brez uspeha: trdi- prebivalstva v Zedinjenih držala je, da ne ve tega. Trznariea je vah letos dne 1. januarja 101,208.-bila v hudih skrbeh. Bala se je 315 duš. To število se bodo 1. ju-osmine po rajnem možu, bala se lija t. 1. pomnožilo na 102,017.302 je trenutka, ko prebero oporoko prebivalcev. Lansko leto -meseca in zve njen sin Jerom, da doma- julija je živelo v Zedinjenih drža-čija ni njegova, ampak bratova, vah 100,993.318 ljudi. Med vse-i Dajala je zato Jeromu denarja, mi državami na zapadu je država da bi lože pil in bi tako pozabil o- Washington najbolj napredovala poroke. Toda zaman je bila ta zvi- v številu prebivalcev, jača. Jerom ni hotel iti nikamor Promet na veliJrih jezerih in pameten je bil tako, kakor že Tekom leta 1915 ge je prevozi_ dolgo ne. I lo na naših velikih jezerih 89,195.- Za Trznarjem je bila osmina. K 875 ton bl ali za 16>256.272 ton masi pridejo domači, sorodbina in|ve6 neg0 leta 19u 5K za____..$ .95 10 "...... 1.80 15 "...... 20 "......3.50 30 "......5.20 50K za. 75 *'. 100 -.««. 500 1000 , .$ 8.25 .. 12.50 ,. 16.00 . 78.50 .159.00 AMERIKANSKI SLOVENEC BANČNI ODDELEK JOLIET, ILL. Barbara Stajdohar 807 Chicago St, Joliet, I1L (blizu slovenske cerkve) se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit I?fce delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice sa ure, prstane rame cvetlice in druge okraske, primerne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo 1 (Adv. 11. 17. 15. — 2. 17. 16.) Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik PkyaMss-t ■ r | • • ■ Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad craven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12; 2—4; 7_8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. PETER CULIG JA.VJVI MOTATI 1245 So. Santa Fe Avenue, Poeblo, Colo Icdeluje vsakovrstne pravov* ljavne listine, spadajoče v notar ako stroko za Združene držav« ir staro domovino. sosedje. Molijo v cerkvi in na grobu, kjer se zatem prelijo za pokojnim zadnje očitne solze. Zvonovi zadnjič zapojo mrtvecu in potem nikdar več. Jerom je čakal nestrp-pljivo kpnea obredu in se na ti-lem rotil, ker so ljudje tako ne- Dobro okrepčilo. Malo okrepčila je včasih potrebno, tudi v takem slučaju, če je naše zdravje v redu. Človek nc sme čakati do tistega časa, ko je spametni, da kleče okoli groba, in|nieKovo zdravje že pokvarjeno, nečejo hiteti domov, kjer jih čaka ampak si ga mora ohraniti in jed in pijača. podkrepiti s tem, da vzame vča- Naposled vstanejo vsi, da se vr- sih nekoliko Trinerjevega ameriš-nejo na dom; spredaj sosedje in kega grenkega zdravilnega vina cerkovnik, za njimi sorodbina in Tft izdelek mu bode očistil čre _ j_ • • v 1*1 1 • I vran^a __ _ 1 "1*1 ^ "t • j ___v Frank Pelkovšek 7SS Market Street WAUXlOAlf, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodalh drall Pošilja denarje t staro domovine in « pravlja notarske posle. Se toplo priporoča Sloveneeaa v Tu kegan in okoliei. POZOR! Vsakemu, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin. Henry J. Sctuiltzer, bankir 141 WashlBftea St., New Yerk. zadnjič objokana vdova z otroci Med sosedi sta bila Kožar in Ob vesje, ter ga utrdil ob istem času. Uporabljajte ga takoj ko spozna m nev- s ralgiji. Cena 25 in 35 centov, poštnino vred 35 in 60 centov. ako je earn kaj povedal. Na željo14« divjal in se rotil, kadar zve! očan, ki sta bila priči pri oporo- te kako premembo na vašem okusi in hranita pismo in pa Hočev- su, ali če ste slabotni, otožni, za-ski Ljube, ki je pisal oporoko in basani, nervozni, ali če ne morejo bode sedaj tudi razglasil. Ko te spati. Uporabljajte ga za bole-pridejo na dom, posedejo okoli zn* v prebavnih organih, kakor veh staknjenih miz, domači pa prvo pomoč in se bodete prepri-prineso pripraxljeni kruh in vi- čali o polajšanju kterega vam bono na mizo. de dalo. Dobiva se v lekarnah. "Bog mu daj večni mir in ^>o- Cena $1.00. Jos. Triner, izdelova-toj!" napije Kožar rn izpije. lec- 1333—1339. So. Ashland Ave. In s tem rekom kroži kozareQ | Chicago, 111 okoli mize. Drugi odgovarjajo: 4Bog mu daj!" in nekateri šel Otrple mišice in telesni sklepi 'Zaslužil si je."Jokajo in — pijo. se morajo mazati s Trinerjevem — Naposled je prišel težko priča- Linimentom, kteri tudi hitro po-covani trenutek. Vsi umolknejo, maga proti revmatizmu Obločan pa položi pismo pred Lju- * ~ beja. Tako pijo in jedo, da ne vedo, zakaj. Šega je taka. Tako so de-ali njihovi dedje in tako še počno njihovi otroci. "Na, preberi, da bodo slišali in vedeli, komu je zapisal rajni svoje posestvo! Midva s Kožarjem sva priči, da je bila njegova volja res taka, kakor je zapisano." Ljube vzame pisanje in odpre, obledi in plaho gleda Jeroma, ki obledi in plaho gleda eJroma, ki je stal za Ljubejem in strmel čez njegove rame, da bi že prej zvedel očetovo voljo. Ljube začne slovesno: "Ker ne vem, ali mi da Bog še kdaj zdravje, jaz, Andrej Hlebec, to-le sporočam, dokler sem še pri popolni zavesti, da bi ne bilo po moji smrti nobenih zmešnjav: 1. Mojo kmetijo v Koritih, štev. 27, naj prevzame po moji emrti moj drugo rojeni sin, Ambrož Hlebec." "Kaj si bral? Čegavo je vse?" zakriči Jerom iznenadjfen in poseže po pismu. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916 Iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udnino za leto -1917, ki znaša kakor vedno za Ameriko jeden dolar. Kedor naroči knjige, ali pa vplača udnino za prihodnje leto, ta dobi proti doplačilu 30c trideset kvadratnih čev H®v veliki stenski zemljevid vojskujočih se držav, ki je jako natančno izdelan. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402 — New York, N. Y. TEL.: CANAL 60*7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA mlekarna F. GRILL'S DAIRY ISIS W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko. aU klalo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili zirano; dobivam ga naravnost od far merjev. Mleko je preje natančno prs-skušeno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Department) p redno pre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da j« naravno Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvažam po hifiah točno vsak dan o pravem časa. Za obikia naročila se toplo priporočam: FHjKJVK. chill. •lovMako-wratakj Vaem Slovencem in Hrvatom pil. poročam mojo gustibio "Hotel Flajnik", 33» Pann Avenue, v kateri todim vedno sveie PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČR Priporočam ae cenjenemu oU»> stvu v naj obilne j obisk. — Vin znanci in neznan si vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNTK, LASTNIK, 3329 Penna Are. . Pittebnrj, F*. Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za aaupne na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani ia pripomogel do Vaiih pravic. Ta odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec ia odvetnik velike nnije United Mine Worker* of.A merica0 "DUtrimt 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. gov naslov je' Nje- KERR, ROOM 810-«11 FERGUSON BUILDMC duluth W/NTER W ^r^ The Price is Low Terms ere Easy 1' Pusti!'' zavpije Obločan ga zagrabi za roko, ker se je bal, da ne bi prišla oporoka Jeromu v roke. "Čegavo je vse, čegavo? Povejte mi!" "Jerom, Jerom, bodi miren in pameten!" jekne jmati. "Saj si slišal: Ambroževa je hiša in posestvo, ti imaš pa užitek izgovorjen do smrti," razloži mu Kožar. Upper Wisconsin The C/overTandqf^mer/cd'' ASHLAND Ta dobro znana nova kmetijska naselbina je postala znana vsled tega, ker je bila odprta za naseljevanje šele pred dvemi leti, in že prvi naseljenci so se prepričali, da jim je napredek v tem kraju zagotovljen, v kraju ki je imeniten in najboljši kraj za deteljo v Ameriki. Pridite in si oglejte lepe in rodovitne kmetije, s kterimi bo-^dete obkoljeni kadar se tukaj naselite. Videli bodete vesele, zadovoljne in bogate vaše sosede, in vi bodete gotovo presenečeni z napredkom njih kmetij. Vi imate lahko ravno tako kmetijo, ako le hočete. Na) jo plačajo pridelki. Vam je morda znana država Wisconsin, ktera je znana kot ena naj bogatejših kmetijskih držav. Ta zemlja je znana kot sama od sebe gnojna leto za letom, in zemlja, ktera se vam ponuja je popolnoma nova vi lahko pridelate tu ravno take pridelke, kakor ste jih doma in še obilnejše in boljše ter se Vam ne bode potreba na npvo učiti. Podnebje je tu zdravo. Tu je družabno posvetno in tudi versko življenje, in socialne priložnosti so zelo ugodne za vas, za vaše žene in otroke. Dobavite si vse podatke Ne pozabite jih pregledati. Zahtevajte vse podatke, poučite se o vseh vam neznanih priložnostih, ktere se vam nudijo ravno sedaj v zgornjem delu Wisconsina, poučite se tudi o železniških ugodnostih, ktere so označene natančno v naših spisih, ktere se dobi zastonj. "Kmetijski domi v zgornjem Wisconsinu" in "Vesela domovja in pa vesel svet". Pišite po spise danes, kteri obsegajo popis in lego farm, zemljevide, slike od kmetijskih poslopij, itd. Vi bodete iznenadeni s cenami, po kterih se ta zemlia k 1 lahkimi odplačili po kterih si lahko kupit« en k°8 kter« se bode lahko sama izplačala ■ pridelki, kten se dobijo na nji. Poizvedite in pilite takoj na: MATH CESAR, zastopnik, Edward Hinea Farm Land Co., Otis Bldr- Chicago, IIL