771318
607007
\V. Ig*
vi


primorski uTr'p
>>—iGnand«	«
Casino
Portorož
Obala 75a, Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373
Cksirvo Portorož ju
Maj 2004 leto 10 številka 123 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
11---IZHAJA 15.'V MESECU =
l< Banka Koper
‘do obvladuje portoroški turizem?
Stran 3
[Hočemo zeleno Sečo!
m
Stran 12

Živilska industrija d.d.,
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
gantne fotografije osramotile Amerikg
Stran 2
INTERNAUTICA - VEČ KOT PRIREDITEV
Predsednik DZ Borut Pahor, minister za promet dr. Marko Pavliha in • upanja Občine Piran Vojka Štular so svečano Prerezali otvoritveni trak devetega mednarodnega salona navtike INTERNAUTICA 8004 v Marini Portoro •
(11. - 16. S 8004), ki ga letos spremlja prva mednarodna letalska razstava AVIATICA 8004 na Letališču Portoro*. Internautico sije ogledalo tudi šest Predsednikov parlamenta Hrvaške, Grčije, BiH, ter Srbije in Črne gore, ki so obiskali tudi Piran.

Direktor Marine Portorož Enes Lojo, kapetan Marine Marjan Matevljič in direktor Aerodroma Portorož mag. Patrick Vlačič so na novinarski konferenci predstavili novosti obeh zagotovo naj večjih in najpomembnejših prireditev, kot je tudi poudaril slavnostni govornik Borut Pahor. Marina Portorož letos slavi 25-letnico obstoja. Pripravili so tudi razstavo novosti v pogledu njenih razvojnih usmeritev. Izjemno zanimiv je bil tudi uvodni prelet letal,
. bodo sodelovala na Aviatici 2004 in doskok padalca Simona Dularja s škarjami, s katerimi je Borut Pahor Prerezal otvoritveni trak. Internautico Jo tradicionalno blagoslovil bog Neptun. Enes Lojo se je zahvalil vsem, 1 so pripomogli k realizaciji tako

sežnega projekta, zlasti tudi jArov'teljem, družbama Hypo Leasing orsche (predstavil je nov Audi A6) ju razstavljavcem. Organizacijo vodita . Paj Marina Portorož in Studio 37 iz Ljubljane, Jurij Kolenc. Cena vstopnice je 1800 SIT. Veliko novosti: 4JV10va Potovalna jadrnica Impresion in ' ’’talijanskajadrnica Grand Solei 50 r j,. en* potniški katamaran, izdelan v jedelnici Izola. Lahko si privoščite o o nakup naj dražje jahte Pershing, ° za 3,5 milijona evrov! Skratka, ua lnternautici 2004 je zbrano veliko gastvo in to brez nekega prestiža, številnih vzporednih prireditvah bo
nrin010’ 15' maJa ob 12. uri na ireditvenBm prostoru Marine svečani uvig Modre zastave. Najuglednejši avticni salon na Jadranu z več kot 170 stavljavci, več kot 150 plovili in
skoraj 1000 blagovnimi znamkami si bo po ocenah ogledalo okoli 30.000 obiskovalcev. Aviatica v Sečovljah se prične v četrtek, miting bo v soboto ob 12.30. Atrakcija: G2 Galeb - reaktivec, nekoč ponos jugoslovanske vojske.
Marina Portorož bo še " večja in lepša
Prvi poskusi, da bi spremenili podobo zapuščenih lucijskih solin segajo v leto 1964, ko je bila
zgrajena čolnarna, namenjena športu in rekreaciji. Potem kar dolgo ni bilo nič posebnega v razvoju takrat še močno zaspane Lucije. Leta 1974 je bil sprejet na tedanji Skupščini Občine Piran urbanistični načrt, ki je bil podlaga za projektiranje in začetek gradnje Marine Portorož na sedanjem mestu. Leta 1979 je tedanja oblast dala svoj blagoslov za začetek poslovanja Marine in navtični turizem je dobival prve večje zamahe. Jugoslavija je bila takrat sicer že zelo odprta država za tujce in tujski turizem, vendar pa so bile težave skoraj na vseh drugih administrativnih področjih.
Kot nam je povedal Rado Bedene se bo marina širila v morje oziroma v zaliv približno 120 -130 m, kjer bodo pridobili 280 privezov tudi za plovila večjih kategorij oziroma dimenzij. Terme Čatež predvidevajo zgraditi na kopnem ob marini celovit turistični kompleks. Taverno in kegljišče naj bi odstranili in na tem območju naj bi nastal nov turistični objekt.
Skratka, novosti je kar veliko in poskušali vam jih bomo predstaviti v naslednji številki.
Evro
hitro
navzgor
Finančni strokovnjaki, ki so napovedovali počasno rast evropske valute so se zagotovo malce ušteli. Evro v zadnjem času raste dnevno pospešeno in se ga splača varčevati. Nakupni tečaj, ki je decembra 1999 znašal 198 SIT je pri BK12. 5. 2004 znašal 239,3 SIT. Magičnih 240 SIT za evro bo treba odšteti že te dni, veliko prej kot bo postal tudi naša nacionalna valuta (leta 2007).
Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
Odprli bodo prvo občinsko garažo
Piransko garažno hišo pri pokopališču z 220 parkirnimi mesti in nezasedenima dvema etažama na vrhu (kjer bodo namesto trgovin stanovanja) bodo odprli 19. maja ob 13.00 uri. Režim parkiranja bo v začetku blag (nekaj dni brezplačno parkiranje), nato pa vedno strožji, v skladu z odlokom Občine Piran. Po mnenju mnogih bralcev garaža na vrhu Pirana ne prinaša končne ustrezne rešitve za znane piranske mestne prometne tegobe, je pa vsekakor tudi potrebna. Trak naj bi prerezal minister dr.Marko Pavliha. Končnih podatkov o investiciji še nismo mogli dobiti.
por4 X " J	Znava 1• X-	PE LJUBLJANA Zaloška c. 69 PE CELJE Ljubljanska 20 PE PTUJ ; Vodnikova 2 PE KOPER	PE MARIBOR Sokolska ul. 46 PE KRANJ Maistrov trg 11 PE KOČEVJE TZ0 64 PE TREBNJE
•••		Vojkovo nabrežje 32	Baragov trg 1
			
			
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO
080 13 14
www.poravnava.si
Tel.: 05 616 80 n Polje 9b IZOLA Tel.: 05 616 80 01
www.a-jereb.si
Foto color laboratory
o n n n Obala 7, Bernardin, 6320 Portoro* - Tel.: +386 05 674-0880
v ) 1*1 fl A	CXI	fotoquicklab@siol.net www.g60cities.com/qu.icklab_fotolaboratory
NZ-viVii; u VJ LkXLI vclJ UdJ . za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media,
____________	Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
Drugačen pristop do vprašanja manjšine
Po vstopu Slovenije v EU je nastalo povsem novo stanje, ki zadeva tudi manjšine, zato so slovenske manjšinske organizacije ustanovile koordinacijo.
Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem so se po 1. maju znašli v Evropski uniji in so postali njeni državljani in EU bo zagotovo na določenih področjih vplivala na njihovo življenje ter odnose z matično domovino Slovenijo. Nastanek slovenske manjšinske koordinacije, ki povezuje 7 krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, ki sojo 22. aprila predstavili v Ljubljani (sprejeljih je tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel) je pomemben korak v smeri večjega sodelovanja teh organizacij. Znano je, daje množičnost slovenskih organizacij v Tržaški pokrajini včasih prej škodila kot koristila, ker pač ni bilo zadostnega sodelovanja. Tudi takrat ne, ko je šlo za interese v boju za najosnovnejše manjšinske pravice. Zanimiveje vprašanje, ali se bo slovenska manjšina »utopila« v enoviti Evropi ali pa se bo uspela uveljavljati in uresničiti svoje zahteve do oblasti prek skupnega sogovornika. Namreč, kot je v svojem znanem komentarju zapisal Bojan Brezigar, urednik Primorskega dnevnika, imamo odslej le dva subjekta; slovensko državo in manjšinsko koordinacijo. Ali bo manjšinska koordinacija iz treh držav članic lahko nastopala tudi v Bruslju?
Parlamentarna komisija za narodni skupnosti v DZ je temu naj višjemu organu predlagala dva amandmaja k zakonu o lokalni samoupravi glede soudeležbe predstavnikov narodnih skupnosti (italijanske in madžarske) ne le v občinskem oziroma mestnem svetu, ampak tudi v drugih organih lokalnih skupnosti. S tem v zvezi je še vedno tudi odprto vprašanje zastopanja manjšine v organih bodočih pokrajin.
Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK), ki jo je v Ljubljani predstavil predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je izdala tudi skupno izjavo, v kateri med dragim navajajo, da manjšine potrebujejo dobro notranjo in medsebojno organiziranost ter zastopanost, da bi lahko uresničile zastavljene cilje. Novo koordinacijsko telo naj postane poglavitni dejavnik in povezovalec slovenskih manjšin v omenjenih državah, članicah Evropske zveze.
Sindikati opozarjajo
Mejo smo odpravili le za blago in kapital, za ljudi pa še obstaja
Ob 1. maju so sindikati Italije in Slovenije pripravili skupno zborovanje na trgu pred novogoriško postajo, na katerem so med drugim opozorili, da smo 1. maja (prav na dan mednarodnega delavskega praznika), mejo med Italijo in Slovenijo res odpravili, še kako pa je ostala trdna za ljudi. Ali to drži se bodo najbolje prepričali tisti Primorci, ki iščejo v sosednji državi občasno delo in priložnostne zaslužke. Do uvedbe schengenskega režima na meji med Slovenijo in Hrvaško (predvidoma leta 2006) nas bodo na mejnih prehodih med Italijo in Slovenijo še vedno pozdravljali policisti, kar pa seveda nima nič skupnega z migracijo in svobodnim pretokom delovne sile znotraj EU.
Pod Titom so vsi imeli delo
4. maja 1980 je v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani umrl Josip Broz Tito, predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Danes, po 24 letih njegove smrti, se ga še najbolj spominjajo starejši delavci in borci, ki so z njim na čelu bili bitko za osvoboditev in napredek takratne Jugoslavije, kije bila po vojni kar dolga leta kot nekakšen blažilni tampon med blokoma, Natom in Varšavskim paktom, kar je Tito znal dobro izkoristiti.
Tito je bil nesporno najvišja avtoriteta v SFRJ.
Bil je partijski in državni voditelj ter poveljnik vojske. S samoupravljanjem in uvedbo delavskih svetov v podjetjih (prvi delavski svet je bil v Solinu) od leta 1950 naprej, seje Jugoslavija začela precej razlikovati od drugih držav takratnega socialističnega bloka. Delavci so, če že ne dobrih plač, imeli občutek, daje podjetje njihovo, saj so
ne nazadnje z njim samoupravljali. Vsi so imeli delo. Kaj pa danes? Še nikoli toliko odtujenosti. Mezde in (brezpravna) delovna sila je postala resničnost. Rojeva se kapitalistična elita.
Že pred Titovo smrtjo seje začelo šušljati kaj bo po Titu. Ali bo Jugoslavija z več narodnostnimi in etničnimi skupnostmi vzdržala skupaj, ali bo razpadla? Žal seje to, največ po zaslugi Miloševiča, že po dobrih 10 letih tudi zgodilo. Tito je vedno govoril; čuvajte bratstvo in enotnost kot punčico v očesu, kajti kot partizanski vodja je bil priča in dobro vedel kaj lahko prinese mednacionalni spopad ali državljanska vojna. Tito je bil povsod, kjer je bilo potrebno, tako doma kot v tujini, kjer je Jugoslavija uživala velik ugled. Slutil je, da bo po njegovem odhodu težko obvladovati takšno, po vojni »zlepljeno« državo, zato so leta 1971 z ustavo uvedli predsedstvo SFRJ, torej prvo kolektivno vodstvo države. Tito si je s soprogo Jovanko leta 1971 ogledal tudi novo nastali turistični kompleks v Portorožu.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski u¥p
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož. Obala 125. tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Šokantne fotografij e osramotile Ameriko!
Zasliševalne metode je »požegnal« celo Pentagon, ameriški vojaški policisti in policistka pa naj bi jih zlorabili v bagdadskem zaporu. Bush ne bo odstavil obrambnega ministra.
Ameriški predsednik Bush in njegov tesni prijatelj britanski premier Blair sta si z nelegitimnim napadom na gospodarsko - in kot je bilo dokazano - tudi vojaško slaboten Irak, nakopala jezo najmanj tistih, ki so bili proti. Po odkritju sramotnega izživljanja ameriških vojakov (in vojaške policistke) nad iraškimi vojnimi ujetniki -zaporniki je ugled demokratične Amerike padel precej nizko, zlasti med Islamisti, ki Ameriki napovedujejo samo še smrt.
Škandalozni fotografiji, ki ju je objavil tudi nemški ilustrirani časopis Bild (med vojaki jih kroži menda kar tisoč, posnel pa naj bi jih rezervist avtomehanik, paznik v zaporu Jeremy Sivitis in bo kot kaže kaznovan, ker je odkril resnico) kaže golega iraškega zapornika, ki stoji sključen z rokami na tilniku pred 21-letno vojakinjo Lynndie England. Ta mu je ukazala, da se mora pred njo masturbirati (samozadovoljevati). Vojaški policisti naj bi na gole vojake ščuvali celo krvoločne pse. Policistka sedaj čaka na proces pred vojaškim sodiščem - ameriškim seveda, kajti ta velika država, polna samozadovoljstva in vojaške moči, sije že pred davnim pred od nje odvisnim svetom izposlovala, da Američanom za vojne zločine in zločine v vojni lahko sodijo le Američani, ne pa morda kakšno (objektivno) mednarodno sodišče!
»Linddie ima veliko srce«, je povedala njena sestra Jessica. »Ona je le sledila ukazom«. Njen oče, po poklicu železničar, je bil zaprepaden. Kako je mogoče, da se je njegova hčerkica tako spremenila. Saj res, kako je mogoče, da se dobri ljudje, ki ne bi storili nič hudega niti črvičku, v vojni naenkrat spremenijo v sadiste, morilce, postanejo hujši od živali, ki napadajo le ko so lačne ali same ogrožene. Policistka, ki je celo noseča, se sedaj menda zelo boji za svoje življenje. Se boji maščevanja Islamistov?
53 strani dolgo poročilo ameriškega generalmajorja Antonia Tagube s šokantnimi podrobnostmi o brutalnosti v bagdadskem zapora Abu Gharib, ki ga deloma objavlja Bild pravi, da so bili policijsko-vojaški psi brez nagobčnikov - in najmanj v enem primeru je pes obgrizel in težko poškodoval zapornika. Neka priča je povedala, da je videla dva gola vojna ujetnika. Bdenje moral masturbirati pred dragim, ta pa je moral pred spolovilom nesrečnika držati odprta usta... Ponižanje in sadizem, kajpak.
Najmanj en ameriški vojak je imel spolne odnose z zapornico. Nekega zapornika naj bi »posiljevali« v zadnjico z ročajem od metle in neonsko žarnico.
Ameriška vojaška policistka Sabrina Harman je pisala v Washinton Postu (časopisu); »Da bi spregovorili, moramo določene ujetnike držati budne (brez spanca)...
Washington Post je med dragim tudi odkril, da naj bi listo dvajset zasliševalnih metod z navodili, ki jih je izdalo ameriško ministrstvo za obrambo, »požegnal« sam Pentagon:
-	ujetnike se sme sleči do golega (»dotikanje« prepovedano).
-	ujetnikom se sme kratiti spanec, lahko trpijo vročino, mraz in drugo, vendar je to treba delati z občutkom, da ne bi prišlo do telesnih okvar.
-	Dovoljeno tudi: glasna glasba (na primer Beastie Boys), močna (slepeča) svetloba (luč), večurna stoja.
-	»Močne zasliševalne metode« morajo biti pod medicinskim nadzorom (zdravnika).
Veliko odprtih vprašanj
Osnovno vprašanje, ki se poraja normalnemu človeku je, kaj pravzaprav hočejo Američani še izvedeti od Iračanov, od ujetnikov, ki so morda prej kot vojaki branili svojo domovino Morda to, kje neki ima Sadam Husein skrito atomsko orožje? Ali Amerika, glede na to, da se Iračani, ki jim gre sedaj še slabše kot prej, spreminjajo v teroriste, uporabljajo metode presenečenj, hitrih napadov in umikov, res drvi v novi Vietnam? Kaj porečejo ameriške matere, ko jim pripeljejo sinove domov v krstah.
Kot je znano je ameriški predsednik Bush nekaj dni po odkritju afere obiskal Pentagon, možganski trast ameriške vojske. Povedal je, da mu ni vseeno glede objave fotografij, ki kažejo kako so ameriški vojaki zlorabljali in mučili ujetnike v mučilnici, kije nekoč služila tudi strmoglavljenemu diktatorju Sadamu Huseinu za »mehčanje« svojih nasprotnikov. Predsednik Bush kljub pritiskom političnih nasprotnikov ne namerava odstaviti obrambnega ministra Rumsfelda, saj je prepričan, da so akteiji z napadom na Irak in njihovim ravnanjem dosegli že velike uspehe.Tudi britanski vojaki naj ne bi veliko zaostajali za izvajanjem posebnih metod brutalnega ravnanja z iraškimi zaporniki, za kar se je že opravičil britanski premier Tony Blair, velik filozof tretje poti.
Portorož in Izola si zaslužita javni WC
WC
Javni WC, ki bi bil na voljo slučajnim obiskovalcem Portorožu ali Izoli, ni tema od danes pač pa vsake toliko časa izbije na dan. Alije sploh mogoče, da bi nekdo junaško postavil sanitarije, na kateri lokaciji in na podlagi kakšnega
dovolj enj a, predvsem pa kdo bi kril stroške »upravljanja« z javnim WC so vprašanja, ki pa ne pretehtajo problemov posameznikov, ki se znajdejo v nuji in morajo v gostilno. Z javnimi stranišči so križi in težave ne le v Portorožu kot mondenem turističnem mestu, tudi na njegovem obrobju. Na primer onesnaženja na polotoku Seča in v kanalu Sv. Jerneja. Brez sanitarij je tudi Lonka v Izoli.
Domači kapital, ki ga poosebljajo lastniki Istrabenza, Nacionalne finančne družbe (NFD) in Term Čatež, trenutno že obvladuje blizu 80 % portoroškega turizma. Uspešno usmerja svoje lovke na zanimiva obalna, zlasti portoroška turistična območja, vodi ločeno turistično strategijo v smeri integracije moči, nove ponudbe in naložb ter - presenetljivo - pri tem med seboj najbolje ne sodeluje.
Na fotografiji: Pred nedavnim prenovljen Grand hotel Palače, ki nosi oznako petih zvezdic in blagovno znamko Life Class.
Poleg kongresne je v Portorožu izrazita tudi zdraviliška (tVellness) ponudba, nekoliko pa zaostaja športna ponudba.
Danes ni več neznanka kdo vodi in usmerja portoroško in obalno-kraško turistično politiko. To ni država, niso občine pač pa predvsem dve netipični turistični družbi - NFD in Istrabenz, ki imata za te namene dovolj kapitala ter družba Terme Čatež, ki se je na Obali usidrala kot nov turistični subjekt z nakupom Hotela Koper (prej Triglav), Žusteme in nakupom večine delnic portoroške Marine. NFD absolutno, skoraj 100-odstotno lastniško in kapitalsko obvladuje Hotele Piran in Hotele Bernardin, v Hotelih Palače pa ima 25-odstotni delež. Tega bi, kot nam je povedal generalni direktor NFD mag. Stane Valant, bili pripravljeni prodati Istrabenzu, da bi slednji lahko združil kapital, organizacijo in poslovne mnkcije Hotelov Palače in Hotelov Morje, česar mu doslej ni uspelo.
NID je pred nedavnim v okviru sanacijskega programa morala dokapitalizirti piransko družbo Hotele Iran s 400 milijoni SIT, ker ta zaradi starih raznih zadolženosti v višini 704 tttdijone SIT ni sposobna najemati uovih posojil. NFD ima tudi zanimiv vložek v družbi Metropol Group. Sicer Pa NFD, ki ji je bil podarjen v astništvo ogromen turistični kapital (samo bilanca stanja v Hotelih Bernardin znaša 10 milijard SIT), ne aže prave bliskovite razvojne usmeritve in je zadovoljna tudi z robtinicami iz te, kot trdijo, obetavne dejavnosti.
Istrabenz, ki je že nekaj časa najmočnejši v turizmu, seje s pogodbo zavezal da bo do leta 2006 obnovil s ari turistični biser Palače hotel, za ar bo odštel okoli 6 milijard tolarjev investicijskih sredstev. Podjetje Istrabenz Hoteli Portorož, ki so ga ustanovili družbeniki za izgradnjo starega hotela Palače, vodi bivši uirektor Hotelov Morje Marino Antolovič. Istrabenz je kupil tudi i uri stično podjetje Postojnska jama. Je soustanovitelj podjetja Golf Istra, v
60n>rU'7r^° z8radil bo novo marino s - 700 privezi, ima svetle poglede a emne sence Lipice, je lastnik hotela v Upatiji.
Družba Terme Čatež, ki jo uspešno Vr* J P.r,ec^sednik uprave Borut —-—0V1Č, ki ga zaradi ponesrečenega
nakupa hotela na Hrvaškem niso odstavili, razvija načrt o širitvi portoroške Marine ob kateri bo v doglednem času nastal turistični kompleks z vodnimi športnimi in nastanitvenimi
rečeno, razvijajo novo blagovno znamko Life Class, ki bo po njihovih načrtih imela v lasti 2.000 sob in nadaljnjih dva tisoč sob z njeno licenco, je povedal Igor Bavčar, predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz, ki je ob zaključku prenove Grand hotela Palače v Portorožu predstavil strateške smernice razvoja turistične dejavnosti Skupine Istrabenz. Ob tem še išče svojo vlogo Avditorij Portorož. Dva zasebnika imata tudi ambicije ustanoviti doživljajski muzej turizma TURISTUM v Portorožu. V sodnih mlinih glede lastništva parcel pa je tudi načrtovani Golf z 18 luknjami v Sečovljah.
Tudi v Izoli ne spijo. V desetih letih nameravajo vložiti v razvoj turizma kar 100 milijonov evrov, j e na nedavni novinarski konferenci dejala županja Breda Pečan. V Kopru pa bo zagotovo v dveh letih zrasla nova marina s 600-700 privezi in po besedah župana Borisa Popoviča nekoliko pozneje na Bonifiki tudi novi hotel.
	
1 itEmSEI^BT -t*	-mmm	
objekti.		
Odkod		
milijardna investicijska sredstva?		L
Osnove prostega investicijskega kapitala, ki ga danes vlaga v turizem Istrabenz, najdemo v pred leti uspešni prodaji lastniških	. BU;.j	•6 	m til JKSjaf M f. - - t i:• ■ spsdfcTjr—.	nflHu
italijanski banki San Paolo Imi. Takrat so koprske družbe Istrabenz, Luka Koper in Intereuropa napravile posel stoletja, saj je vrednost vložene delnice s 1000 SIT od nakupa do prodaje narasla kar za 1000 odstotkov! Čisti izkupiček od celokupne prodaje delnic je znašal okoli 7 milijard SIT! Sedaj se mnogi sprašujejo kaj je botrovalo temu, da se je znana naftna družba - Skupina Istrabenz - že skoraj popolnoma preusmerila v turizem, ustanovila t.i. hotelsko verigo (turistično divizijo), blagovno znamko Life Class, v prostore Hotelov Morje pa se je vselila uprave nove holdinške družbo Hoteli Morje d.d., ki jo vodi predsednik uprave mag. Niko Trošt. Istrabenz bo prek te družbe usmerjal, nadzoroval in uravnaval politiko turizma, marketinške aktivnosti in celotno turistično ponudbo, ki bo usmerjena v pridobivanje bogatih in zahtevnih gostov. Zakaj se naftna družba usmerja v turizem? Uganka za analitike, ki pa vedo povedati, da donosi na vloženi kapital v turizmu le niso tako visoki, morda 6-8 %.
V letu 2003 so Istrabenzove naložbe v turizem dosegle 9,285 milijarde tolarjev. Prenovili so Grand hotel Palače in s tem zaključili investicijski ciklus vreden 2,8 milijarde tolarjev. Kot
Nobenih združitvenih direktiv
Turistični kažipot na Slovenski obali nekako poskušajo usmerjati vse tri obalne občine, ki z novim zakonom o spodbujanju razvoja turizma dobivajo večje pristojnosti. Dejstvo namreč je, da nov zakon ne vsiljuje nobene statusne organiziranosti v pogledu
združevanja turizma, ampak to prepušča svobodnim odločitvam turističnih subjektom oziroma kapitala, občine pa lahko na nek način vplivajo na razvoj turizma le s prostorskimi načrti.
V Portorožu prihaja do bistvenega zasuka v turistični ponudbi, zlasti tudi kongresni (nova večnamenska dvorana Europa s 1000 sedeži v Grand hotelu Bernardin) ter tako tudi	do
preusmeritve od množičnega k individualnemu turizmu. Še pred 201etijebilovtem mondenem središču v glavni sezoni po 110 turističnih avtobusov dnevno, danes jih naštejete manj kot pet. Tudi to potrjuje določene spremembe v strukturi gostov, čeprav okolica še zdaleč ni dorasla. Prometni režim ali bolje rečeno kaos ob praznikih je polpoln, pred mestom Piran vas bo še vedno pričakala zapornica.
Trije med seboj konkurenčni fevdi
Portoroški turizem je že razdeljen na tri velike fevde, ki zaradi svoje moči niso pripravljeni na brezkončna in brezplodna dogovarjanja in morda prav zato še vedno kaže znake razdrobljenosti. Trije veliki Istrabenz, Terme Čatež in NFD imajo pač vsak svoje cilje, ki jih še ne povezujejo v celoto. Prav zato vsaj za zdaj ni mogoče govoriti o monopolu. Kot je ocenil mag. Niko Trošt, od sredine marca predsednik uprave Hoteli Morje, holdinške družbe d.d., sedanje stanje v Portorožu zagotavlja konkurenčnost, skozi to pa tudi hitrejši razvoj.
Obmorski kraji statistično na drugem mestu
zdraviliški kraji (1,5 milijona prenočitev), obmorski kraji so z 974.779 turističnimi prenočitvami na drugem mestu. Sledijo gorski kraji (579.000 prenočitev).
Na Slovenski obali je skupaj 10.308 turističnih ležišč ali 19,32 % vseh turističnih ležišč v Sloveniji, ki pa niso najbolje izkoriščena.
Iz podatkov Statističnega urada RS izhaja, daje v piranski občini turistom na voljo 5.751 turističnih ležišč (večina v Portorožu), v izolski 1.910 in v koprski 2.647. Teoretično bi to pomenilo, da bi na Slovenski obali lahko zabeležili letno 3,76 milijona turističnih prenočitev, ker pa so nastanitvene zmogljivosti zasedene v povprečju letno le nekaj več kot 50-odstotno, naštejejo na obali okoli 2 milijona turističnih prenočitev, kar znaša natanko 26,8 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. V piranski občini 17,79%, izolski 5,05%, v koprski 3,96%.
Turizem v Sloveniji prida okoli 3% BDP, v piranski občini skoraj 18%.
V letu 2003 so bili najbolje obiskani
V piranski občini so v dobrih turističnih letih že našteli prek 1,6 milijona turističnih prenočitev. Tega cilja kot kaže še dolgo ne bodo več dosegli. Poleg tega je v piranski občini v bližnji preteklosti iz različnih interesov ni več uporabnih okoli 1000 turističnih ležišč. Nekateri objekti so zastareli in neprimerni za turizem, nekateri (nekoč družbena lastnina) so preurejeni v zasebne počitniške apartmaje. Tako se samo v piransko občinsko blagajno letno nateče za okoli 18 milijonov SIT manj turistične takse.
Breda Krajnc
jML
■ w
GOSPODARSTVO
Krepitev vloge koprskega Euro info centra
V Sloveniji delujejo trije Euro info centri (EIC) in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Slednjega, ki letos beleži tretje leto delovanja, so predstavili v prostorih Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) v Kopru.
Na predstavitvi sta bila prisotna tudi mag.Boris Kranjac, direktor gospodarsko interesnega združenja Transportno logističnega grozda (GIZ TLG), ki je eden od strank EIC Koper in Jan Guzej, predstavnik ZRS RS, krovne organizacijo EIC Koper. Vstop na evropski notranji trg bo za podjetja pomenil večjo konkurenco na trgu, hkrati pa tudi nove poslovne priložnosti, so povedali že kar na začetku predstavitve centra.
Naloga EURO INFO CENTROV je posredovati informacije, nuditi pomoč in svetovanje malim in srednjim podjetjem o evropskih zadevah in obveščati Evropsko Komisijo o ovirah, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja pri svojem delovanju znotraj notranjega trga EU. Poudarili so, da se Evropska unija zaveda pomembne vloge, ki jo imajo mala in srednje velika podjetja v evropskem gospodarstvu, zato je Evropska komisija - Generalna direkcija za podjetništvo - leta 1987 ustanovila podjetniško podporno mrežo EIC kot enega osnovnih instrumentov pomoči malemu gospodarstvu. Danes mreža EIC povezuje preko 300 centrov v 45 državah EU, Srednje in Vzhodne Evrope in v mediteranskih državah.
EIC Koper je bil ustanovljen leta 2001 na osnovi ugotovljene potrebe po ustreznih informacijah za mala in srednja podjetja v regiji kot prva evropska institucija na Primorskem. Deluje pod okriljem Univerze na Primorskem, Znanstveno raziskovalnega središča Koper. V njem pa je zaposlenih pet ljudi. V Sloveniji delujeta še dva EIC in sicer v Ljubljani in Mariboru, vsi trije pa so povezani v slovensko mrežo EIC. EIC Koper s svojim delovanjem pokriva okoli 9.000 malih in srednje velikih podjetij iz Obalno-kraške, Goriške in Notranjsko-kraške regije.
Obseg dela v EIC Koper (sedež na Garibaldijevi 18) narašča, so povedali. Vedno več podjetij se nanje obrača z vprašanji glede evropskih zadev. Tako je bilo v prvem letu delovanja obravnavanih približno 150 vprašanj, poizvedb podjetnikom, v tretjem letu je število naraslo na 600, v prvem četrtletju letošnjega leta so imeli že 250 poizvedb. Do konec leta pa pričakujejo, da se bo ta številka povzpela na 1.000. Ugotavljajo, da je predvsem v zadnjem času vse več zanimanja za informacije o spremembah, ki bodo nastale po letošnji širitvi EU in sicer na področjih zakonodaje, evropskih finančnih virov, zaposlovanja, tehničnih zahtev za proizvode, sodelovanja s tujimi poslovnimi partnerji. Poleg podjetij se na EIC Koper obračajo tudi druge stranke (študentje, občani, novinarji, zaposleni v javnih ustanovah in drugi). Z leti seje tudi struktura vprašanj spremenila, saj se povečuje delež zahtevnih, specifičnih vprašanj. Ugotavljajo tudi večje zanimanje podjetij za sodelovanje v različnih evropskih programih. V EIC Koper so v treh letih delovanja izvedli preko 300 informacijskih aktivnosti, od tega preko 80 dogodkov, seminarjev, delavnic in podjetniških zajtrkov ter pripravili in objavili preko 30 informacijskih člankov in objav. Redno sodelujejo z več kot 700 organizacijami, ki jih redno obveščajo o pomembnih dogodkih, objavah in razpisih. Do sedaj so sodelovali v 49 mednarodnih projektih kot partner ali prijatelj. Trenutno pa so vključeni v izvajanje desetih projektov, ki bodo trajali različno dolgo: Poslovne priložnosti s širitvijo EU; Customisation experts; LOOK EASTNET; SMEs go LifeSciences; ECTIST; In prime; SLORITTS; IONAS; Univerzitetni inkubator Univerze na Primorskem; Izola -ulični muzej.
V okviru EIC Koper deluje tudi dokumentacijski center, kjer najdete tudi EU uradni list
Poleg osebnega svetovanja in nudenja informacij, imajo stranke možnost pridobiti brezplačna gradiva, publikacije, brošure in razne letake z evropsko tematiko. Prenovljen dokumentacijski center nudi preko 2.000 različnih naslovov »evroželjnim« strankam izposojo knjig, periodičnih publikacij, revij in CD-jev različnih tematskih področij. Med dmgimi lahko tam najdete tudi EU uradni list, ki bo po 1 .maju 2004 precej dobil na pomenu, saj bodo vsa javna naročila na določeno vrednostjo morala biti objavljena tudi v tem uradnem listu. Tu bo šlo zgolj za nacionalne, evropske javne razpise. »Na to lahko gledamo kot na oviro ali kot priložnost. Kajti tudi slovenska podjetja imajo sedaj priložnost, da se pojavljajo kot ponudniki, dobavitelji na razpise javnih naročil, ki jih objavljajo druge države«, je pojasnil Aleš Lipnik, vodja EIC Koper.
Kaj se bo spremenilo po l.maja 2004?
»Z vstopom Slovenije v EU se naša naloga ne bo zaključila, temveč se bo še nadgrajevala. S prevzemom evropskega pravnega reda, vključitvijo v notranji trg ter v trgovinsko, carinsko in monetarno unijo bo potreba podjetij po informacijah in svetovanju ostala, morda le na drugačnem nivoju. S svojim preteklim delovanjem smo dokazali, da je naša dejavnost podjetjem potrebna, tudi v bodoče se bomo trudili izpolniti pričakovanja naših strank. V polni meri želimo izkoristiti svojo vpetost v mrežo ter se v polnosti uveljaviti kot pomembna svetovalna točka za mala in srednja podjetja«, je dejal Aleš Lipnik.
Jan Guzej, predstavnik ZRS RS, krovne organizacijo EIC: »Kot članice EU pričakujemo razvoj v neko pozitivno smer, da se bodo odprle možnosti in povečale priložnosti«.
EIC Koper nudi svojo pomoč pri prijavljanju in izvajanju projektov.
Že na začetku svojega delovanja je z EIC Koper navezal stike TLG zaradi potrebe po specifičnih svetovalnih storitvah, predvsem na področju priprave in izvajanja projektov.»Sodelovanje je na visoki in kakovostni ravni», je dejal mag.Boris Kranjac, direktor GIZ TLG. Priložnosti se nudijo pri črpanju sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov.
Breda Krajnc
Piran
Dr. Drnovšek na simboličen način (sposipom soli) predaje namenu končan objekt L faze MB P Piran.
MBP bo center
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je predal namenu nove prostore Morske biološke postaje (MBP) v Piranu. V doglednem času Morsko biološko središče.
Morska biološka postaja v Piranu je bila ustanovljena leta 1969 kot enota Biološkega inštituta Univerze v Ljubljani, današnjega Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane.
Sprva je bila usmerjene v raziskovanje lokalne flore in favne, sčasoma pa je prerasla v večjo enoto s težiščem dela na ekoloških, polucijskih in izrazito interdisciplinarnih raziskavah morja. Je tudi edina raziskovalna enota v Sloveniji, ki se ukvarja z znanstvenim in strokovnim delom, v celoti vezanim na morje. MBP letos praznuje 35. obletnico obstoja. Kot je na otvoritvi povedala prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, bo MBP organizacijsko in pomensko prerasla v slovensko Morsko biološko sredsišče (MBS), ki bo na enem mestu zdmževalo vse dejavnosti v zvezi	z
raziskovanjem morja, njegovo predstavitev strokovni in ostali javnosti, služila bo izobraževanju sedanjih in bodočih strokovnjakov na	tem
področju,
hkrati pa bo tudi središče mednarodnih aktivnosti v zvezi z našim morjem in gospodarjenja z njim.
Gradnja novega objekta na Fomačah (v neposredni bližini GH Bernardin) se izvaja v dveh fazah in to zaradi nujnosti neprekinjenega delovanja MBP. VI. fazi gradnje objekta MBP v izmeri 1.212 m2 površine, ki so ga odprli prav na dan zemlje 22. aprila 2004, je bil porušen nekdanji objekt tovarne Salvetti ter del prejšnjega objekta MBP. Izvedena je bila tudi zahtevna sanacija flišne nabrežine. V objektu prve faze so laboratoriji, uprava, manjša konferenčna dvorana, prostor za praktične vaje, potapljaška baza in drugi. VII. Fazi, ki sledi, bo dokončno odstranjen preostali del dosedanje MBP in zgrajen bo nov objekt, v katerem bodo delovni kabineti, knjižnica predavalnica, spalni del ter center za mednarodne aktivnosti. Vrednost I. Faze je znašala 970 milijonov SIT, vrednost druge faze (1.485) m2, ki bo končana predvidoma naslednje leto, ocenjujejo na 544 milijonov SIT. Načrt o gradnji je nastal pred 8 leti. Dr. Drnovšek je na otvoritvi pozdravil rezultate MBP in odprl objekt na izviren način - s posipanjem tal s soljo. Udeležence je pozdravila tudi piranska županja Vojka Štular in omenila, da je Občina Piran pred kratkim tudi uspela odkupiti del zasebnega zemljišča (obale), kije s tem postalo javno.
BK
Dokapitalizirali Aerodrom Portorož
21. aprila 2004 so v dvorani Domenica Tintoretta občinske palače v Piranu slovestno podpisali pogodbe o dokapitalizaciji Aerodroma Portorož d.o.o. in vstopu novih družbenikov v Aerodrom Portorož d.o.o.
Pogodbo so z županjo Občine Piran Vojko Štular podpisali predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, d.d, Vinko Može, predsednik uprave Istrabenza, d.d., Igor Bavčar, glavni direktor Luke Koper d.d., Bruno Korelič, predsednik uprave Cestnega podjetja Koper, d.d., Igor Ukota ter direktor Solinair d.o.o, Stanislav Potočnik.
Vrednost osnovnega kapitala družbe (katerega lastnik je Občina Piran) znaša 315.500.000,00 sit, kar predstavlja 30,19	%
poslovni delež. V družbo pa vstopajo novi družbeniki s skupnim zneskom 725 milijonov sit in sicer:
Aerodrom Ljubljana d.d. z denarnim vložkom 300 milijonov sit, s katerim
pridobi poslovni delež v višini 28,71%; Istrabenz d.d. ter Luka Koper d.d. s 150 milijoni sit (14,35% poslovnega deleža), Solinair d.d. s 25 milijoni sit (2,39%) ter CPK d.d. z denarnim vložkom 100 milijonov sit (10% poslovnega deleža). Vlagatelji so se obvezali, da bodo vlagali v infrastrukturo in izboljšanje stanja letališča, kije že resnično potrebno prenove, občina pa je tako obljubila, da vsaj 15 let ne bo obračunavala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pogodba je sklenjena za dobo 25 let in se lahko še podaljša na predlog Aerodroma za dobo največ 25 let. Družba Aerodrom Portorož, d.o.o je v letu 2003 skupaj imela 78.654.175,79 tolarjev prihodkov in 75.000.426,87 tolarjev odhodkov ter tako ustvarila dobiček v višini 3.712.174,92 tolarjev. Glede na leto 2002 so se prihodki povečali za 16,66% oziroma za kar 11 milijonov tolarjev več od načrtovane vrednosti. V letu 2003 je bilo za 8,96 % več letalskih operacij od predhodnega leta ter za 12,7 % večji promet oseb. Tu pa je zanimivo odstopanje pri domačem prometu (manjši za več kot 50%) ter pri panoramskih poletih, ki so se povečali za 59 %. Tudi mednarodni promet se konstantno povečuje. Povečanje prometa je predvsem posledica usmeritve družbe, ki je z različnimi marketinškimi akcijami in ob pomoči izjemno lepega vremena povečala promet. Na ključno vprašanje - podaljšanje letališke steze za 700 m - še vedno ni pravega odgovora.
Breda Krajnc
O petem evropskem prometnem koridorju, ki povezuje zahodno in vhodno Evropo, pridobiva z novimi članicami EU še večji pomen, so govorili tudi na mednarodni konferenci 3. in 4. maja v Portorožu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet na pobudo prometnih ministrov kvadrilaterale. Njihov namen je bil tudi odkriti ovire, ki so še na tem koridorju in kako maksimalno izkoristiti to transportno pot.
Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod (svoboda gibanja blaga, ljudi, storitev in kapitala) opredelile in razvile TEN - Trans European Netvvork - Vseevropsko omrežje. Le to zajema cestno, železniško, vodno, zračno omrežje, omrežje za prenos električne energije in komunikacijsko omrežje. Na transportnem področju se je pričela razvijati ideja o vseevropskih transportnih koridorjih, kot nadaljevanje transportnega omrežja Evropske Unije v ostalih evropskih državah. Na osnovi prve konference vseevropskih transportnih ministrov v Pragi, je bilo definiranih na drugi konferenci na Kreti devet koridorjev, ki so na tretji konferenci v Helsinkih doživeli majhno korekturo in dodatni deseti koridor.
Boris Živec, državni sekretar v prometnem ministrstvu je povedal, da je to prva v nizu načrtovanih konferenc, na katerih bodo spremljali uresničevanje posameznih ukrepov pri razvoju prometne infrastrukture.
Slovenija je po eni strani zaradi svoje majhnosti nezanimiva, na drugi strani pa je pomembna njena idealna geografska lega na stičišču V. in X. vseevropskega prometnega koridorja. Tega pa se dobro zavedajo tudi snovalci mednarodne gospodarske in prometne politike. Železniški in cestni -peti in deseti -koridor, dva izmed desetih panevropskih koridorjev, ki tečeta prek slovenskega ozemlja, le še poudarjata vlogo države pri obvladovanju prometnih tokov, so bili prepričani na konferenci. Poleg predstavnikov ministrstev so sodelovali tudi predstavniki operaterjev iz držav, prek katerih poteka peti koridor; Francije, Italije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške, ter BiH. Namen konference je bil pripraviti akcijski program usklajevanja ukrepov za kar najuspešnejši prometni sistem. Govorili so tudi o finančnih virih.
Peti cestni koridor se razteza od Barcelone do Kijeva in predstavlja najkrajšo in najlažjo pot od Iberskega polotoka do Zakrpatja. Poteka južno od Alp - v smeri Benetke-Trst/Koper-Ljubljana-Budimpešta-Kijev in obratno. Kot prednostni koridorje bil opredeljen na Panevropski konferenci na Kreti leta 1994.
Boris Živec je povedal, da bosta slovenska cestna in železniška infrastruktura na petem koridorju v celoti usposobljeni do leta 2012, Blaž Miklavčič pa je povedal, da se tovorni promet proti Vzhodu skokovito povečuje, Slovenske železnice pa da imajo na tem koridorju že 51-odstotni tržni delež. Slovenske železnice so že februarja letos vzpostavile blok-vlak med Ljubljano in Bologno, junija pa bo začel voziti še na progi Ljubljana - Milano. Govoril je tudi o drugih tehničnih izboljšavah (komarativne lokomotive) na železnici in pomembnosti povezovanja kopenskih in pomorskih tokov.
Breda Krajnc
GOSPODAHSTVO IN FINANCE
Intereuropa v Evropi
Koncern je dobro pripravljena na EU
Na nedavni novinarski konferenci so predsednik uprave Intereurope d.d. Jože Kranjc, namestnik uprave Radovan Vrabec in podpredsednik uprave mag. Milan Jelenc predstavili pripravljenost Intereurope na vstop v EU, nerevidirane poslovne rezultate in načrte za prihodnost ter smernice razvoja branže.
Ocena tako Uprave kakor Nadzornega sveta družbe je, da vstopa koncern Intereuropa, ki danes obvladuje petnajst povezanih družb v desetih državah in zaposluje skupno 2.496 ljudi, na evropsko tržišče kot vodilni ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi. Razpolaga s sodobno lastno logistično infrastrukturo in ugledno partnersko mrežo v ostalem delu Evrope ter v svetu. Ima tudi vsa znanja in sposobnosti ohraniti tržni delež v Sloveniji ter povečati tržni delež V obvladovanju tokov v Evropi.
3 milijarde tolarjev manj prihodkov od carinskih storitev.
4 vložene tožbe s strani delavcev od 134 odpuščenih
V	Intereuropi ocenjujejo, da so dobro pripravljeni za vstop Slovenije v EU, ne samo za tiste spremembe, ki so jim v Prid, pač pa tudi za tiste spremembe, ki Pomenijo izkoriščanje novih poslovnih Priložnosti v novih razmerah evropskega trga. Po besedah Jožeta Kranjca, predsednika uprave Intereurope d-d. so v koncernu Intereurope pravočasno analizirali posledice vstopa Slovenije v EU in naredili vrsto Potrebnih potez. Ena izmed najpomembnejših je vsekakor Prilagoditev števila zaposlenih zaradi zmanjšanja obsega carinskih storitev. Carinske storitve predstavljajo v strukturi čistih prihodkov koncema 18 % prodaje ali 8.117 milijonov tolarjev.
V	Intereuropi pričakujejo, da se bodo ti Prihodki po vstopu Slovenije v EU zmanjšali za 3 milijarde tolarjev, kar Predstavlja 6,6 % čistih prihodkov od Prodaje v koncernu, doseženih v letu 2003. Ta izpad carinskih storitev bodo nadoknadili na Hrvaškem in v ostalih državah, predvsem v Avstriji, kjer so na začetku letošnjega leta prevzeli dražbo Schneider & Peklar, ki ima kar 5 % Pozitiven vpliv na prodajo in izid Poslovanja koncerna Intereurope. Zmanjšanje potreb po carinskih storitvah na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter pri blagovni menjavi Slovenije z državami EU je povzročilo zmanjšanje Potreb po opravljanju tega dela za nekaj Več kot 300 delavcev. Na osnovi Programa razreševanja presežnih delavcev je prenehalo delovno razmerje
34 delavcem, katerim so že izplačane odpravnine v višini 60 odstotkov od Povprečne prejete plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v dražbi. 112 elavcem, ki so v delovnem razmerju za oločen čas, tega ne bodo podaljšali, z ostalimi presežnimi delavci, ki imajo IV. s opnjo izobrazbe in so starejši delavci, Pa se posamično dogovarjajo za Prenehanje delovnega razmerja z odkupi et m pripadajočimi odpravninami, ki 80 Jih izplačali že decembra 2003. Vse jzdatke za odpravnine, odkupe let in, zvedbo delavnic za presežene delavce 'n djihovo vključitev v informacijski
center iskalcev zaposlitve ter izdatke za Pomoči in prešolanja je poravnala • n ereuropa in jih tekoče poravnavajo lz v letu 2002 in 2003 oblikovanih rezervacij v višini 750 milijonov. SIT. d 134 delavcev, ki jim je prenehalo e ovno razmerje so vložili tožbo le štirje delavci.
Na vsaki točki sveta
;,abmesec dni pred vstopom Slovenije EU je koncern Intereuropa Prestrukturiran iz pretežno carinskega Posrednika in cestnega prevoznika v ogistični Koncem, ki bo lahko uspešno v 3ri'flra^ sv°j° Poslovno vizijo »ostati o i m ponudnik logističnih storitev v srgH°VZh0dni Evr°P' in doseči položaj yehkega ponudnika v Evropi«, iijaleta je Intereuropa aktivno in emmijen° vlagala v moderno gis leno infrastrukturo, kadre ter v rast srJit6®3 5e*eza na trgih jugovzhodne in dns bvroPe- K381 tržnega deleža so st ’ Z aktivno prodajo logističnih ' CV’ tuc** 8 Prevzemi skladiščno-Ko-tmh družb v Sloveniji, Hrvaški, n, Srbiji, Ukrajni, na Češkem, v Avstriji n . ranciji. Z mrežo skladiščno-ovormh terminalov z vso potrebno
Nafotografiji (z leve proti desni): Mag. Alfred Draščič, Radovani Vrabec, Jože Kranjc, predsednik uprave Intereurope, mag. Milan Jelenc	_______________________
opremo, sodobnimi prevoznimi sredstvi in računalniško podporo (s skupaj več kot 180.000 m2 skladiščno-pretovornih površin, 400 prevoznih enot in preko 1.500 terminalov oziroma PC-
jev) je logistični koncern Intereuropa sposoben odpremiti in dopremiti vsako pošiljko na in iz vsake točke globusa. »V Intereuropi stalno razvijamo nove storitve in tržne pristope pri čemer ostajamo zavezani h kakovosti po katerih nas partnerji poznajo«, je dejal Kranjc.
Kaj lahko pričakuje Intereuropa v letošnjem in naslednjih letih?
Po prvem maju nameravajo v koncernu izkoristiti vse priložnosti in prednosti evropskega trga, predvsem na področju cestnega, pomorskega in zračnega prometa, kjer več ne bodo potrebne dovolilnice, ne bo več prepovedi prevoza blaga iz druge v tretjo državo in dragih diskriminatornih ukrepov. Izkoristili bomo prednosti sodobnega voznega parka in višjo raven prevoznih cen v Evropi. V tem letu nameravajo utrditi svoj položaj vodilnega ponudnika logističnih storitev na jugovzhodnih trgih. Z lastnimi družbami v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Ukrajini ter z novimi prevzemi na trgih sosednjih držav Evropske unije bodo nadaljevali razvoj v srednje velikega ponudnika logističnih storitev v Evropi. Uresničevanje teh ciljev pa predstavlja kakovostno podlago za nadaljnjo rast koncema tudi v naslednjih letih, ko se bo njegova finančna moč povečala z realizacijo prodaje druge polovice finančnih naložb v Banko Koper (leta 2006) in v Si-Mobil (leta 2007).
Finančni rezultati in cilji in prevzemi
Radovan Vrabec, namestnik predsednika uprave Intereurope za področje financ, računovodstva, notranje revizije in kontrolinga je predstavil koncern v številkah za preteklo obdobje petih let (1998-2003), za leto 2003 in nekaj pogledov v prihodnost Intereurope.
Vrabec je posebej podčrtal uspehe Intereurope v leti 1998 - 2003, kajti v tem obdobju je imela rast čistih prihodkov od prodaje za 15 %, čisti poslovni izid, kar je seveda čisti dobiček 16%, EBITDA ( dobiček + amortizacija) oziroma tok, ki ga je Intereuropa v tem petletnem obdobju ustvarila je bil 15 % večji vsako leto, sredstva so se povečala s stopnjo 20 %. V tem obdobju so prevzeli 10 dražb (1 do 2 na leto). Lansko leto pa kar rekordni prevzem 4 družb. Povprečno pa so imeli 12 milijonov evrov investicij (7,5 % prodaje letno).
Glavni dosežki leta 2003 Več investicij
Za koncern Intereuropa pa je bilo preteklo poslovno leto uspešno, saj so ustvarili 45,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 5 % več kot leta 2002, njihov čisti poslovni izid pa je znašal 2,9 milijarde tolarjev. Na poslovnem področju Kopenski promet, ki predstavlja 45% čistih prihodkov od prodaje koncema, so rezultate izboljšali za 7% v primerjavi z letom 2002. Terminalske storitve ustvarijo 10% prodaje. V letu 2003 preseženi načrti in rezultati predhodnega leta so posledica aktiviranja novih skladiščnih površin ter posodobitve informacijske podpore v skladiščih, kar se bo odrazilo v celoti šele v naslednjih letih. Pomorski promet predstavlja 20% prodaje. Klub visoki rasti fizičnih kazalcev je negativno gibanje tečaja USD vplivalo na skromno 2% rast prodaje glede na leto 2002 in zaostajanje za planom za isti odstotek. Zračni promet
povečuje tržni delež predvsem z nenehnimi izboljšavami in intenzivnejšo prodajo ekspresnega prometa UPS.
V letu 2003 so izvedli kar 4,4 milijard tolarjev investicijskih vlaganj v osnovna sredstva. Štiri petine vseh investicijskih vlaganj je bilo izvedenih v odvisnih družbah, od tega več kot 2 milijardi tolarjev na Hrvaškem, kjer so širili in posodabljali logistično infrastrukturo. Med drage večje naložbe sodijo še nakupi tovornih vozil v Intereuropi Transport d.o.o. ter skupna vlaganja v informacijsko opremo. V letošnjem letu načrtujejo 17,4 milijonov Evrov naložb. Nadaljevali bodo z investicijami na Hrvaškem, zgradili pretočno skladišče v Ljubljani in pričeli večjo naložbo v logistični terminal v Logatcu. Načrtovani čisti poslovni izid je na ravni lanskega in sicer 12,7 milijona Evrov (leta 2003 je bilo po nerevidiranih podatkih 12,6 milijonov Evrov), prav tako čista dobičkonosnost kapitala, ki jo načrtujejo na 8,5 % (v letu 2003 je bila 8,8 %).
Smernice razvoja logistike v EU
»Vrednost celotne logistike v EU ocenjujemo na približno 1.000 milijard Evrov letno, pri čemer velikost obstoječega logističnega trga znaša približno 200 milijard EUR letno«, je v svojem prispevku dejal mag. Milan Jelenc, podpredsednik uprave Intereurope za področje logistike in strateškega marketinga. Pričakovana rast v naslednjih letih pa se ocenjuje na 15 %, kar uvršča logistiko med najhitreje rastoče panoge. Posledice širitve EU se bodo pokazale v povečanih blagovnih tokovih z desetimi novimi članicami, ki bi naj narasli za 25 %. Povečuje se povpraševanje zlasti po kompleksnejših storitvah z več dodane vrednosti. Ponudniki logistike se na to odzivajo z oblikovanjem strankam ukrojenih celovitih logističnih storitev, ki jih izvajajo na območju več držav oziroma širših regij. Pri tem uporabljajo sodobne pristope (npr. just in time, cross-docking, sledenje pošiljk) in nove transportne ter IT tehnologije. V takšnih pogojih nastajajo nove partnerske povezave tako z uporabniki logistike, kot tudi med izvajalci logistike. »Danes se Intereuropa pojavlja ne le kot transportno špeditersko podjetje. Mi smo danes logistično podjetje, logistični koncem s skupino logističnih družb in smo sposobni s svojo organizacijo, logističnim managementom, znanjem in tehnologijami	zagotoviti
najzahtevnejšim potrebam našim strankam«, je dejal mag. Jelenc. Na tržna dogajanja se logistični koncern Intereurope odziva s povečanjem tržnega deleža, rastjo kapacitet, razvojem novih produktov in geografsko ekspanzijo. Glede na spremembe po 1. maju 2004 napovedujejo v Intereuropi tudi novosti v ponudbi. Ponudili bodo nove logistične produkte, med drugimi paket logistike za EU, paket logistike za Balkan in nove povezave s strateškimi logističnimi partnerji iz EU.
Trg EU je priložnost za dobro pripravljene in logistični koncern Intereuropa, ki Logistiko obrnejo vam v prid. V vsakem pogledu- njihov novi slogan je pripravljen.
Breda Krajnc
Dr. Klavdij Logožar izdal knjigo Poslovna logistika
PRVO CELOVITO DELO O POSLOVNI LOGISTIKI
Logistika je bila dolgo le instrument racionalizacije, zato seje od nje kot servisne funkcije pričakovalo, da bo povzročala minimalne stroške. To se najizraziteje kaže v načelu 5P, po katerem mora logistika poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in ob minimalnih stroških. Vendar je tako pojmovanje preveč enostransko, ker so se zahteve do logistike tako povečale, da že različna kakovost logističnih storitev neposredno vpliva na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja. Zato je logistika za številna podjetja nedvomno pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. V podjetju GV Izobraževanje so se odločili za izdajo priročnika o poslovni logistiki dr.
Klavdija Logožarja, saj gre za prvo celovito delo o poslovni logistiki pri nas. Knjigo so predstavili 14. aprila 2004 v Hoteul Astral, v Ljubljani, kjer seje ta dan odvijal tudi seminar Sodobni trendi v logističnem poslovanju.
Priročnik poslovna logistika s podnaslovom Elementi in podsistemi je celovit pregled logističnih procesov, ki potekajo v podjetjih in med njimi. V njem so predstavljene operativne in strateške naloge logistike, z uresničevanjem katerih lahko podjetja dosegajo različne pozitivne učinke v poslovanju, na primer zniževanje logističnih stroškov, izboljševanje kakovosti storitev in storitvene komponente lastnih proizvodov, ustvarjanje konkurenčne prednosti, uspešno in stroškovno učinkovito upoštevanje varstva okolja pri poslovanju, izraba marketinških učinkov poslovne logistike in podobno.
Priročnik obravnava logistične procese iz dveh vidikov: na eni strani so posamezni dejavniki logističnega sistema, kot so zunanji transport, notranji transport, skladiščenje in zaloge, manipuliranje z blagom, informacije in komunikacije ter kadri, na drugi strani pa je njegova vloga v logističnih podsistemih podjetja, torej v nabavni, notranji, distribucijski in poprodajni logistiki. Posebna pozornost pa je namenjena sodobnim logističnim konceptom kot so management dobavne verige (Supply Chain Management), zunanja oskrba v logistiki (outsourcing) in elektronsko poslovanje v logistiki.
Dr. Klavdij Logožar, je od maja 2003 docent za predmetno področje mednarodne menjave in poslovne logistike na ekonomsko-poslovni fakulteti v Maribora, kjer sodeluje v pedagoškem procesu pri več predmetih s področja poslovne logistike, ki spadajo v predmetno področje mednarodne menjave. Tudi njegovo znanstveno-raziskovalno delo je usmerjeno v področje mednarodne menjave in ožje poslovne logistike. Kot predstojnik Inštituta za transport in logistiko na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Maribora pa sodeluje tudi pri raziskovalnih nalogah in projektih za gospodarstvo. Lani novembra je bil moderator in je tudi zelo strokovno vodil dvodnevno konferenco - Poslovna logistika 2003 na Bemardinu, ki jo že drugič zapored organizira GV izobraževanje.
»S stopnjevanjem kompleksnosti sodobnega poslovanja doma in v svetu postajajo čedalje zahtevnejši tudi logistični sistemi, ki omogočajo izvajanje poslovnih aktivnosti. Logistika je kot funkcija oziroma proces v podjetju že nekaj časa enakovredna dragim strateškim funkcijam. Večini podjetij je zdaj namreč že jasno, daje logistika ne le pomemben vir prihrankov, temveč eno od gonil strateškega razvoja podjetja. Z razvojem logistike narašča tudi potreba po znanju za njeno uspešno vodenje. Združevanje podjetij, organiziranje in upravljanje nabavnih verig, dileme glede izločanja logističnih aktivnosti iz podjetja so le nekatera od vprašanj, s katerimi se srečuje sodobni manager. Strokovni priročniki, kot je na primer Poslovna logistika s podnaslovom Elementi in podsistemi, ki gaje napisal dr. Klavdij Logožar, so tako pomembna opora pri reševanju tovrstnih in dragih poslovnih izzivov«, je v spremni besedi priročnika ob izidu knjige napisal mag.Rok Blenkuš, direktor Logistike, Petrol d.d..
Avtor seje pri pisanju priročnika posluževal tudi velikega števila tujih avtorjev, tako da je na 265 straneh zbrano tudi veliko shem, slik in tabel, preko katerih prikazuje tudi na preprosti način posamezne sklope v poslovni logistiki (npr.določanje optimalne nabavne količine, udeleženci sistema distribucijske logistike...), tako da priročnik ne bo služil le gospodarski praksi temveč je primeren tudi za šolsko čtivo.
Breda Krajnc
Pet let raziskovalnega dela Inštituta za turizem pri NIZ
Novi predsednik sveta je Zorko Žerjal
Magister Janez Širše, direktor Mednarodnega inštituta za turizem pri Nacionalnem turističnem združenju (NTZ), mag. Roman Matek (dosedanji predsednik sveta) in prof.dr. Tanja Mihalič, predsednica Znanstvenega sveta inštituta so 22. aprila v prostorih Grand hotela Bernardin predstavili 5-letno delovanje Mednarodnega inštituta za turizem pri NTZ in načrte za naprej. Inštitut, ki se danes lahko pohvali s številnimi referencami, je pred petimi leti ustanovilo 16 slovenskih podjetij s področja turizma. Novi predsednik Sveta inštituta je Zorko Žerjal, sicer predsednik uprave dražbe Metropol Group v Portorožu.
. ♦
primorski u¥p
Slavnostne prireditve v občini Tiran ob vstopu
Slovenije v ^Evropsko zvezo
Občina piraji
COMUME Dl PIKAMO
Slavnostni
nagovor
županje
Občine
Tiran
'Vojke Štular :
na osrednji slovesnosti vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 30. aprila i 2004 v Gledališču Tartini v Piranu
Spoštovani gospe in gospodje, dragi občani in prijatelji, cenjeni gostje,
spoštovani gospod veleposlanik Turčije, predstavniki nemškega in romunskega veleposlaništva ter italijanskega konzulata,
počaščena sem, da vas lahko nagovorim ob tako pomembnem in zgodovinsko edinstvenem dogodku -vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Danes vse Slovenke in Slovenci ter vsi državljani Slovenije slavimo in se veselimo jutrišnjega dne. Prisluhnimo glasovom vseh ljudi, ki so kdaj sanjali o Evropi, od Prešerna in Cankarja do naših sodobnikov. Prisluhnimo jim, prepoznajmo njihova vizionarska sporočila besed, besed, ki so večne in nenadomestljive.
V zgodovini ljudstev pridejo trenutki, ki jih je Cankar imenoval očiščenje in pomlajenje. Naenkrat stojijo pod črto, nad katero je sešteta celotna preteklost v vsej svoji razsežnosti. Z vzponi in padci, z veseljem in žalostjo. Preteklosti ni mogoče pozabiti, pogled iz nje pa je potrebno upreti naprej, v prihodnost, jo obogatiti z radostnimi pričakovanji, namesto žalostink zapeti ode radosti in življenju, namesto govorov o ločevanju odpraviti meje. Kdor meje podira, utira pot svobodi - tudi miselni, medsebojnemu dogovarjanju, pogovarjanju in sporazumevanju.
Ko je Cankar leta 1918 v Trstu govoril o očiščenju in pomlajenju, je zgodovinski obup slovenske majhnosti preusmeril v odločno upanje z besedami, ki se danes, nocoj, zdijo več kot preroške: »Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci napisali: "Iz močvirja se je vzdignil!" Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih. Jaz verujem v to družino svobodnih narodov!«
Toda preden so se te besede uresničile, so se evropski narodi v prejšnjem stoletju soočili in spopadli z mnogimi nasprotji, ki so terjala nešteto
nedolžnih žrtev. Slovenci smo v tem boju na vse ali nič stali z veliko in samozavestno odgovornostjo v prvih vrstah - tako je današnja Evropa tudi Evropa slovenskega boja in slovenskih pričakovanj. Z uporno vero v svoje ideale smo pred trinajstimi leti končno uresničili državno osamosvojitev; pri tem j e bila vsa Slovenija enotna kot en mož. Evropa torej za nas ni prav nič novega, poldrugo tisočletje jo gradimo skupaj z drugimi evropskimi ljudstvi in narodi. Od nekdaj smo bili križišče in prostor srečevanj; ločevanje in pregrajevanje nam je odpamtiveka tuje - že zaradi naše podalpske in jadranske križiščne umeščenosti v srednjeevropski prostor.
Čari cittadini, graditi ospiti, e un grande onore per me potervi rivolgere la parola alla vigilia di un giorno storico per la Slovenia che da domani fara parte della grande famiglia europea. Qui vorrei ricordare che nel nostro Comune vivono insieme le due nazionalita, quella slovena e quella italiana. Ed e proprio questo che senza alcun dubbio ci lega ai grandi valori e principi democratici delFEuropa. Infatti, riguardo alVIstria Slovena posso affermare con grande orgoglio che essa attraverso 1’arte e la cultura ha sempre saputo superare i confini presenti fra gli Stati. Ed oggi siamo qui radunati a testimoniare proprio la caduta di questi confini che ci hanno divisi.
V Piranu pa smo dosegli še mnogo več, svoje obzorje smo širili v mnoga pobratena mesta: od Hrvaške, Makedonije, preko Italije do Malte, pa vse tja do Norveške in celo dlje, preko oceana do Indianapolisa v Združenih državah Amerike.
In tako je dan, ko končno spet postajamo tudi politično-gospodarski član evropske družinske celote, to je civilizacije in kulture, kiji že od davna pripadamo, za nas več kot praznik. Gre za potrditev naše dosedanje poti, ki nas je sem pripeljala preko lastnega očiščenja in pomlajenja. Po isti poti so v Evropsko unijo prišle tudi vse druge članice. Naša prihodnost bo poslej skupna; veselimo seje!
Povsod so goreli kresovi, tudi v Luciji in na Krogu pri Sečovljah, kajti brez njih bi morda pozabili, da je 1. maj predvsem delavski praznik.
Fotografije: FK - Primorski utrip.
Slavnostni dvig evropske zastave na Tartinijevem trgu v Piranu, na občinskem poslopju in na drog, zvečer 30. 4. 2004.
Na osrednji slovesnosti dan pred vstopom Slovenije v EU, ki je bila v Gledališču Tartini (30. 4. 2004) se je prvič predstavil Simfonični orkester Avditorija Portorož pod dirigentsko palico izkušenega mojstra glasbe Patrika Grebla. Orkester je najprej zaigral slovensko himno Prešernovo zdravico in evropsko Odo radosti, nato pa so kar po vrsti navduševali publiko solisti Darja Švajger, Anja Bukovec in Jurij Reja ter kvartet flavt, slavnostna govornica županja Vojka Štular in voditeljica Sonja Polanc, ki je vsa v modrem ponazorila novo našo gospo - Evropo. Posebno oblačilo za voditeljico je oblikovala Ingrid Knez. Slovesnost ob vstopu Slovenije v EU se je nadaljevala na Tartinijevem trgu, kjer je zaigral Mladinski pihalni orkester Piran. Dirigent: Benjamin Makovec.
Slavnostna otvoritev ploščadi in postavitev kipa SONCE kubanskega kiparja Juana Narcisa Quintanille Alvaresa pred TPC Lucija ter predstavitev kipa PESNIŠKO PREBIVA ČLOVEK akademskega kiparja in profesorja	na Akademiji lepih
umetnosti v	Bologni, Graziana
Pompillija, 30. 4. 2004
II. piranski Solinarski festival 2004 (ob prazniku Sv. Jurija 23. 4.), se je začel pred piransko stolnico, nato z otvoritvijo na Tartinijevem trgu, nastopom pihalnega orkestra iz Marezig in zaključil s prikazom opravil, ki jih morajo postoriti solinarji v Sečoveljskih solinah preden solne bazene dodobra ogreje sonce ter »nastanitvijo« solinarske družine.
Uredili in odprli ploščad pred TPC Lucija
Na novo urejena ploščad oziroma trg je sicer še brez imena. Vendar, kot je dejala piranska županja Vojka Štular, ki je ploščad tudi slovesno odprla, skupaj z ravnateljem Obalnih galerij Piran Antonom Biloslavom pa tudi kip Sonce, so včasih pomembni tudi trgi brez imen, vendar z veliko srca in sonca. Na novo nastalem trgu, kjer se bodo odvijale tudi kulturne prireditve, sta kot prva nastopila violinistka Anja Bukovec in pianist Erik Šuler. Otroci so medtem simbolično risali evropske zvezdice na balone.
K
*
¥
AVIAT1CA
International Exhlbltion ot General Aviation
www.aviatica.net
—ntirtinif
Hi
Umetnika , violinstka Anja Bukovec in pianist Erik Štuler
Pričujočo skulpturo SONCE - EL SOL, ki bo za vse večne čase plemenitila ta prostor in s tem piransko občino, je izdelal avtor v pičlem mesecu dni na lanskoletnem mednarodnem simpoziju Forma viva (od tam sojo prepeljali pred TPC), ob pomoči dragocenega slovaškega mojstra Viljama Gazika, ki je bil prisoten na obeležju tega dogodka. Umetnik Alvares	je
prepoznaven po monumentalnosti svojih skulptur, ki dosegajo večmetrske višine in seveda po dveh vrstah materialov, ki sta mu najljubša -kamen in marmor. V zadnjih letih ga najbolj navdušuje narava, vendar se s svojstveno interpretacijo sveta okoli sebe izogiba banalnemu kopiranju le-te. Za svoje skulpture, ki so na nek način ekološke, je značilen tudi prikrit, pa
vendar prisoten, -------------
erotični naboj. Za skulpturo je zelo zanimivo, daje v nekaj dneh, odkar sojo postavili, dobila že celo vrsto interpretacij. Svetovno znani piranski morski biolog je videl v njej milijon krat
13. - 16. MAJ 2004 LETALIŠČE PORTOROŽ
^ ^
med nebom
in morjem v Portorožu
M
INTERNAUTICA
INTERNATIONAL BOAT SHOW
www.internautica.net
11.-16. MAJ 2004 MARINA PORTOROŽ
member of
wmmm
generalni pokrovitelj Internautice
Prireditve ob vstopu Slovenije v EU
Prvi vzorčni oljčni gaj na Forma vivi
Udeleženci na otvoritvi ploščadi pred TPC Lucija
movfn
trgovina s športnimi oblačili S Jr #
Movin trgovina, TPC Lucija, pasaža pri avtobusni postaji.
Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00 ure, nedelje in prazniki zaprto.
ijpp— Tel.:05 6772 092
♦♦♦ Columbia
Obiščite nas v hali B mednarodnega salona navtike INTERNAUTICA 2004 od 11. do 16. maja, v portoroški Marini
povečano enocelično algo. Trdi, daje točno taka. Drugi spet vidijo, ali so v njej prepoznali, kubansko palmo. Tretji so v njej videli eksplozijo, morda tudi sončno, četrti celo cvet, je dejal Anton Biloslav. Zanimivo pa je, da naj bi imel ta cvet oziroma sonce natanko 25 peres, torej natanko toliko kot je držav članic EU. Ali je to le naključje ali pa gre za izjemno mojstrovino daljnovidnost kiparja Alvaresa? Po besedah Antona Biloslava, ravnatelja Obalnih galerij Piran, ki je kot rečeno skupaj z Vojko Štular, slovesno predstavil kip, so vse te interpretacije prijetne - in je prav, da je tako, saj je človeška fantazija neizmerna. Na tleh ob skulpturi so v krogu zapisane tudi lepe besede v obliki verza, ki gaje prav za to priliko oblikoval piranski pesnik Tone Pavček: »Tudi v Evropi čaka Slovence, da so kakor sonce in premagujejo sence«.
Breda Krajnc

Demokratična stranka upokojencev Slovenije
OBČINSKA ORGANIZACIJA PIRAN
Sklicuje letno skupščino OO Piran
v prostorih KS Lucija, v petek 21. maja 2004 ob 18.00 uri
Predsednik OO Piran Pavel Godnič
Vsaka oljka v vzorčnem oljčniku Forma viva, ki so ga predstavili 30.4. (v okvim prireditev ob vstopu Slovenije v EU), dobi svojega skrbnika, ki bo imel čast, da bo na plošči, z opisom vrste, približno starostjo drevesa ali letnico saditve, navedeno tudi njegovo ime, je med dmgim zbranim na Forma vivi povedal Egidio Žiber, predsednik piranskega društva oljkarjev Štorta. Udeležence sta pozdravila tudi piranska županja Vojka Štular in ravnatelj Obalnih galerij Piran, Anton Biloslav.
Predsednik Egidio Žiber je najprej predstavil društvo Štorta, ki sije med drugim v svojem programu zadalo predvsem naloge zaščite starih avtohtonih piranskih sort oljk in druge pomembne cilje, kot na primer tudi registracijo zaščitne označbe Geografsko poreklo za olja in jedilne oljke iz plodov pridelanih piranskih sort oljk ter promocijo kakovosti in drugačnosti oljčnih olj in jedilnih oljk avtohtonih sort. Povedal je, daje bilo pred sto leti ustvarjeno izjemno delo, s katerim se lahko postavi le redka mediteranska dežela. To je popis tridesetih sort oljk, ki sojih gojili v Istri in na Kvarnerskih otokih v 19. stoletju. Naslov strokovnega delaje (prevedeno iz italijanščine) je »Oljkarstvo Istre - vzporedna strokovna razprava in atlas glavnih sort oljk, gojenih v Istri« avtorja prof. Carla Huguesa. Dmštvo si prizadeva, da bi za začetek pripravilo in objavilo nekaj strokovnih izvlečkov tudi v posebni prilogi Primorskega utripa.
Popis piranskih sort oljk, vrst in podvrst je nastajal od približno leta 1882 do konec decembra 1902.
Imena avtohtonih oljk:
Piranska rosulja, Olivo comune di Pirano, Rossignola; Piranska žižula, Oliva zizzolo di Pirano;
Piranski zmartel, Piranski mortino, Smartel/Mortino di Pirano;
Piranska krivulja, Olivo štorta di Pirano;
Piranska mata, Olivo matto di Pirano; Piranska črnica. Piranska cmica. Olivo carbogno di Pirano;
Piranska buga. Piranska buža. Olivo bugo di Pirano, Olivo bugio di Pirano, Olivo buso di Pirano.
Naj povemo, da je ob drevesih že nekaj tabel z napisi skrbnikov, zato je treba pohiteti.
Dmštvo želi popisati oljčnike in drevesa starih sort v Slovenski Istri, ki imajo možnost, da se jih razglasi za avtohtone po zakonu o kmetijstvu. Za uspešno uresničevanje ciljev potrebuje močno podporo javnosti.
Egidio Žiber; predsednik Društva oljkarjev Piran Štorta.
Avto center Jereb
Toyota tudi v Izoli
Izolski Avto Jereb je sredi marca razširil ponudbo in začel poleg Seatovih vozil prodajati še vozila znamke Toyota. Razširil je tudi ime. Po novem se imenuje Avto center Jereb. Skupno je 450 kvadratnih metrov salonskih ter 360 kvadratnih metrov servisnih površin. Tako so 26.aprila 2004 odprli prvi del prostorov, kjer bodo prodajali in servisirali vozila znamke Toyota. V drugi fazi,čez dve leti, pa bodo poskrbeli še za dodatne nove kapacitete in še dodatno povečali njihovo ponudbo.
Ali si svet lahko zamislimo brez avtomobila? Ali morda lahko imenujete iznajdbo, kije skozi preteklo stoletje tako temeljito spreminjala človekov življenjski slog in vedenje, kakor ga je avtomobil, kijev današnjem življenjskem tempu naš nezamenljiv vsakdanji spremljevalec.
Leta 1996 so se v družinskem podjetju odločili za vstop v avtomobilsko panogo kot pooblaščeni trgovec znamke Seat. Stalna rast obsega poslovanja jih je spodbudila k naložbi v sodoben prodajni servisni kompleks v katerega seje podjetje vselilo 1998 in kjer se danes tudi nahaja. Doslej so kar 4 krat osvojili naziv najboljšega prodajalca vozil omenjene znamke v Sloveniji. V lanskem letu pa so v podjetju certifikat kakovosti ISO 9001. Odraz značaja Avtocentra Jereb so tudi uspehi v avtošportu. Andrej Jereb je namreč večkrat osvojil naslove prvaka, kar ga uvršča v sam vrh športno avtomobilistične elite v tem delu Evrope. Da bi bila rast podjetja še tako uspešna so sklenili dolgoročno sodelovanje s podjetjem Adrija, generalnim uvoznikom znamke Toyota v Sloveniji. Nekaj več v imenu Toyote je povedal Tatsuya Ono, predstavnik družbe Toyota Adrija. Medtem ko nekatere svetovne avtomobilske znamke že praznujejo svoje stoletnice je Toyota relativno mlada znamka. Ustanovljena je bila 1937 na Japonskem. Toyota je danes drugi največji avtomobilski proizvajalec na svetu, s svetovnim tržnim deležem preko 10 odstotkov. Na Azijskem tržišču ima Toyota najvišji tržni delež, na Japonskem pa celo preko 40 odstotkov. V Združenih državah Amerike j e ravno tako uspešna s tržnim deležem preko 12 odstotkov. »Evropa predstavlja naš naslednji cilj« je dejal Tatsuya Ono. Toyotin prodajni načrt za EU je 1.200.000 prodanih avtomobilov v letu 2007. »Toyotin tržni delež v Sloveniji je bil leta 1999, ko smo ustanovili Toyoto Adrija 0,5 %. V preteklem letu smo dosegli 3,4 %. Do aprila letošnjega leta pa že 4,5 %. Veseli nas, daje ta novi salon že dodal svoj prispevek k temu uspehu«, je še dodal Tatsuya Ono. Na slovesnem dogodku, ki gaje povezovala Katja Pišotje še spregovoril in v imenu občine Izole podžupan Branko Simonovič in med drugim Avto centru Jerebu zaželel veliko uspehov. Daje slovesnost potekala v vzdušju glasbe je poskrbel Izolan Rudi Bučar, kije ob zvoku kitare zapel dve istrski pesmi.
Breda Krajnc
Dan odprtih vrat v OŠ Vincenzo de Castro
Ena šola -dve kulturi
Učenci in učitelji osnovne šole Vincenzo de Castro iz Pirana so 22. aprila organizirali dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so pripravili kratek kulturni

program in razstavo na temo Ena šola - dve kulturi. Recitirali so verze in proze znanih slovenskih in italijanskih avtorjev kot so Marin, Slataper, Scotti, Kosovel. Po končanem kulturnem programu so si obiskovalci ogledali tudi razstavo del učencev, ki so se trudili na raznih projektih: Sečoveljske soline, Dragonja, Parenzana in to na zelo zanimiv način tudi prikazali. Udeležence prireditve je pozdravila ravnateljica Marisa Rogič.
_____________________________BK
Twirling klub Piran uspešen na mariborskem tekmovanju
Tvvirling klub Piran, mentorica Ana Rat, je tekmoval na 8. državnem prvenstvu tvvirling skupin Slovenije, kije bilo 24. in 25.4.2004 v Mariboru. Tekmovanja seje udeležilo skupno 17 mažoretnih in tvvirling društev iz Slovenije, ki so tudi članice Tvvirling zveze Slovenije. Zveza je postala tudi članica Olimpijskega komiteja. Skupina oziroma klub Tvvirling iz Pirana seje tekmovanja udeležila s tridesetimi -solo, duo in skupinskimi tekmovalnimi koreografijami. Klub j e prejel 17 medalj za dosežena 1. mesta, 6 medalj za dosežena 2. mesta in 6 medalj za dosežena 3. mesta. Dosegli pa so še 4 četrta, 4 peta,
2 sedmi in 1 deseto mesto. Društvo je po skupnem seštevku doseženih točk prejelo skupinski pokal za 2. mesto.
PRIMORSKI SEJEM,
,. __
11. Mednarodni obrtno podjetniški sejem'
KOPER
27.-30.5.04
Dvorana BONIFIKA
/z-
■ x
fP
/j«
sti

www.primorski-sejem.si
PROST VSTOP
kitile
»Več kot čistilnica«
kemična čistilnica šiviljska popravila vse za šivanje prodaja nogavic
»Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena.
Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.«
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790
Učenci OŠ Vojke Šmuc so se učili plavanj a
Drugošolčki devetletke Osnovne šole Vojke Šmuc iz Izole so nedavno končali 20 urni plavalni tečaj, ki se je odvijal v bazenu Laguna Grand hotela Bernardin. Preverjanje znanja plavanja 40 šolarčkov pa so opravljali trener in še šest pomočnikov iz Plavalnega kluba Koper.
Na začetku tečaja so vse otroke testirali in jih glede predznanja plavanja razvrstili v več manjših skupin. Pri neplavalcih dajejo največji poudarek prilagajanju na vodo.
Največji problem pa imajo z otroki, ki imajo predhodno slabe izkušnje z vodo. Ali so se že utapljali ali katerakoli druga slaba izkušnja. Neplavalci postopno napredujejo iz nizko globinskih bazenov v
globje. Pri tem uporabljajo tudi veliko pripomočkov (deske, tako imenovane špagete...). Bilje kar naporen teden, saj so otroci imeli triurni tečaj vseh pet dni. Toda pri tem so blazno uživali, saj so si lahko tudi oddahnili in pozabili na napor, ko so se podili po toboganu, kije samo eden izmed možnih zabav v bazenu Laguna Hotelov Bernardin. Namreč Plavalni klub Koper že štiri leta zapored opravlja tečaje prav v
tem bazenu. Tam zaposleni so zelo dovzetni do otrok, saj imajo otroci možnost opravljati preverjanje znanja medtem, ko se tudi drugi gosti hotela kopajo. Plavalec si, ko preplavaš 50 metrov. Otroci so ob koncu tečaja imeli tudi tekmovanje med seboj na dolžini 25 metrov in tako so določili tudi najboljšega med dekleti in najboljšega med fanti. Testiranje pa je pokazalo, daje znanje v plavanju otrok solidno.
BK
jofcrasnl tražovi bordure
LOJZE PETERLE
Politična pot Lojzeta Peterleta je slovenska in zanimiva. Naj samo naštejemo nekaj njegovih najvažnejših funkcij: soustanovitelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, predsednik prve demokratično izvoljene vlade, kije Slovenijo popeljala v samostojnost, večkratni minister za zunanje zadeve RS in predsednik komisije DZ za evropske zadeve, prvi podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, soustanovitelj Nove Slovenije-krščansko ljudske stranke, predsednik Komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva Konvencije o prihodnosti EZ kot edini predstavnik 13 članic kandidatk v predsedstvu ter član delovne skupine za trajnostni razvoj pri predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju, opazovalec v Evropskem parlamentu (poslanska skupina EPP-ED) ter podpredsednik Zveze evropskih federalistov.
Kaj vam osebno pomeni politika?
P olitiko razumem kot prizadevanje za skupno dobro.
Kaj Vam pomeni Evropa?
Čudoviti svet različnih različnosti, ki tolikokrat ni znal živeti v skladu z njimi, da se jih je loteval z vojnami. Enkratni Projekt, ki svobodnim narodom omogoča, da živijo med seboj v medsebojnem spoštovanju in miru, se demokratično odločajo in prostovoljno sodelujejo.
Naj lepši spomin iz vašega zdaj že več kot petnajstletnega političnega delovanja.
trdijo, da velikih slovenskih političnih tem ni več. Vsak skupen nastop-podlag in potreb za to je vsak dan večje prispevek k ozračju, ki lahko omogoči spremembe. Ne vidim možnosti za uspeh, če ne bo prišlo pravočasno do skupne vizije, strategije in projektov.
Posebno na Primorskem, pa tudi v celi Sloveniji, je bilo v zadnjih časih veliko govora o novem Dnevu spomina sosednje republike Italije: 10. februar se zgodovinsko poklanja vsem tistim Istranom, ki so po vojni zapustili tedanjo Jugoslavijo. S tem v zvezi so se v Italiji tudi ponovno pojavili ostrejši očitki na račun Slovencev glede povojne preteklosti (brezn). Ob vsem tem pa radi pozabljamo na zgodovino primorskih Slovencev. Tudi župani primorskih občin so pred kratkim zahtevali, da Slovenija s svojim dnevom spomina obeleži njihov doprinos pri razvoju slovenskega nacionalnega vprašanja. Kako uskladiti vse te tako različne in zelo občutene potrebe in hkrati ne skaliti dobrososedskih odnosov in prizadevanj za skupno dobro v zgodovinskem letu, ko meje izginjajo?
Najmočnejši je proglasitev slovenske države, najlepši pa je povezan z edinim »političnim« pismom nepolitičnega dela družine. »Ati, kakorkoli se bo danes zgodilo, mi smo s Teboj.« Saj ni treba veliko ugibati, kdaj se je to zgodilo...
Ste bili kdaj sodelavec Udbe? Ste kdaj pomislili, da bi postali član Komunistične partije?
Ne. Nikoli, pa tudi vprašali me niso.
Na kaj ste v svojem življenju najbolj Ponosni?
Na svojo družino in na osamosvojitev Slovenije.
Zadnje mesece so vroča tema -'zbrisani! Kako odgovarjate tistim, k' v tem primeru Slovence obtožujejo ksenofobije in nestrpnosti?
Zanimivo je, da glasovi o nestrpnosti Prihajajo predvsem s tiste politične strani, ki je Slovenijo dolga desetletja resnično zaznamovala z nestrpnostjo vsega drugačnega oziroma nepartijskega in ki se ni ravno izkazala v P°dpori slovenski samostojnosti.
Razlikujem med pravičnostjo in Politiko. Če je slovenska država storila kaj nezakonitega, če je komu preprečevala, da bi si uredil formalni status v na novo nastali državi, naj to popravi.
N?/iče pa ne more pripisovati k aržavi in osamosvojiteljem, če m el nekdanjih stalnih ali začt Prebivalcev Slovenije iz dr republik ni hotel urediti svt statusa. Težko bi kdo verjel po vi loveniji, nato vojni na Hrvašken a se ljudje v tako zahtevnih razn Preprosto ne bi zanimali za ure sv°jega statusa.
Za dobre odnose in za dobro prihodnost je potrebno vsaj naslednje: glede preteklosti resnicoljubnost in pravičnost, glede sedanjosti in prihodnosti pa najprej medsebojno spoštovanje brez ideoloških očal preteklosti in skupni interesi. Problemi v zvezi z zgodovino nastopijo vedno, ko pogled nanjo ni uravnotežen in je interesno omejen. Ravno zato sva pred leti z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Emiliom Colombom prišla do soglasja, naj se o zgodovini najprej izrazijo strokovnjaki -zgodovinarji, potem pa naj se oglasi politika s spravnimi dejanji. Po petdesetih sestankih mešane zgodovinsko-kulturne komisije so zgodovinarji našli skupen jezik o vseh treh totalitarizmih: fašizmu, nacizmu in komunizmu, tudi o fojbah. Žal so rezultati skupnega dela omenjene komisije zlasti v Italiji ostali javnosti skoraj nepoznani, politika pa jih ignorira. Stanje pred I. majem ni razveseljivo. Namesto, da bi kot člani iste EZ, v kateri delimo iste vrednote in načela, tekmujemo v novih praznikih, v katerih bo malo spomina na skupno prihodnost.
Nacizem je v Niirnbergu doživel tudi sodni epilog. Fašizem, ki so ga Slovenci izkusili prvi (prepovedana je bila slovenščina celo v Cerkvah), in komunizem pa takšnega epiloga nista doživela. Potreben je načelen odnos do vseh totalitarizmov in do vseh fojb: na Krasu, v Emilii Romagni in v Rogu. Če bi ležali v kraških fojbah Italijani zato, ker so bili Italijani, bi v roških breznih ne ležalo več kot 10.000 Slovencev. Kriterij je bil ideološki, ne nacionalen. In v breznih Emilie Romagne ni bilo Jugoslovanov! Enostranskosti in poenostavitve nam ne bodo pomagale naprej. Dokler bo tako, bo govora o boljših in slabših totalitarizmih in bazoviške žrtve bodo še naprej za ene narodni heroji, za druge pa teroristi, namesto da bi bili deležni spoštljivega spomina.
red kratkim ste dejali, da so tudi v oveniji časi zreli za temeljite spremembe. S tem v zvezi se tudi l .ko govori o določeni razklanosti '. h pomladnih strank. Ali n^slite, da je bila izkušnja Preteklosti dovolj poučna?
še ravno prepričljivih o azov za to. Zgubil se je smisel za 'stveno in skupno. Nekateri celo
Se strinjate, da se vsa (večno?) odprta vprašanja preteklosti lahko na nek način zaključijo le s spravo, ki je tudi v preteklih letih bilo eno izmed ključnih slovenskih vprašanj.
Namesto, da tekmujemo z Italijo v novih praznikih in se spominjamo vsak svojih bolečin ali uspehov, bi bilo prav,
da bi vsaj sedaj ob prvem maju, ob vstopu Slovenije v EZ, praznovali spravo z Italijo. Reči bi morali: bilo je, kakorje bilo, obžalujemo, da je bilo tako in naj se nikoli več ne ponovi. Pokloniti bi se morali vsem žrtvam totalitarizmov in se z veseljem v srcu zavezati skupni prihodnosti in sodelovanju.
Podobno velja doma. Slovenska sprava se še ni zgodila, zato se vprašanje preteklosti nezadržno vrača v zavest in v javno razpravo. Četudi je večina nekdanjih akterjev že pomrla. Odprtih moralno političnih vprašanj, ki jih je pustila za seboj medvojna in povojna revolucija oz. totalitarno delovanje komunistov, ne bo rešila biologija. Rešila jih bo etična in politična zrelost, ko bo do nje prišlo. Očitno tega ne bomo sposobni pred prvim majem. Še več: edini narod na svetu bomo, kjer si je neka parlamentarna večina dovolila tako nepietetno oblast nad mrtvimi, da je z zakonom določila, kaj mora biti zapisano na spomenikih v njihov spomin. Kot Trg Republike, na katerem smo junija 1991 proglasili samostojno državo, še vedno krasi spomenik revoluciji, in predsedniško palačo še naprej varuje spomenik revolucionarju Kidriču (namesto padlemu za samostojnost Slovenije npr.), tako na spomenikih žrtvam revolucije ravno revolucija ne sme biti omenjena. Kot da bi bile krive puške, ne pa tisti, ki je streljanje brez sodbe naročil. Ker je tako, naš 1. maj ne bo povsem evropski.
Katere vrednote so temeljne za sodobnega evropskega politika?
Tiste, ki so omogočile uresničitev doslej najbolj uspešnega mirovnega in političnega projekta v svetovni politični zgodovini. Evropska skupnost se je začela tako, da so se njeni očetje Schuman, Adeanuer, De Gasperi in drugi zedinili za temeljne vrednote in načela bodoče skupnosti. Na sam začetek in vrh so postavili dostojanstva človeka in narodov. Od tu izhaja spoštovanje identitet in politika enotnosti v različnosti. To je trajno izhodišče EZ.
V Konvenciji ste kot edini zastopali vse države kandidatke. Znana so Vaša prizadevanja za enakopravnost vseh držav članic ter delo v posebni kontaktni skupini za kulturo. Pomemben je Vaš prispevek pri nastajanju ustave na področju odnosa do civilne družbe, s tem v zvezi za sestavo Sl.člena, ki urejuje vprašanje odnosa do Cerkve in do nekonfesionalnih organizacij. V kolikšni meri ta izkušnja dograjuje politično pot predsednika prve slovenske demokratično izvoljene vlade?
Najprej - brez te izkušnje ne bi bil izvoljen v predsedstvo Konvencije. Drugič - odnos do civilne družbe. Zelo sem vesel, da je Konvenciji v naslovu VI. »Demokratično življenje Unije« uspelo opredeliti odprt odnos do civilne družbe, v členu 51. pa še posebej odnos do Cerkva in	nekonfesionalnih
organizacij.
Kakšen je profil idealnega evropskega poslanca?
Znanje jezikov, strokovna podkovanost, sposobnost komunikacije, umeščenost v nek zgodovinski prostor, jasni cilji?
Prvo je: biti to, kar si. Evropo bogatimo s svojo različnostjo. S ponosom in samozavestjo,	brez
manjvrednostnih	in
večvrednostnih kompleksov. Podkovanost v temah in dobro znanje vsaj dveh delovnih jezikov.
Kaj naj Evropa najprej prinese Sloveniji?
Samo tisto, kar ji je desetletja pomagalo naprej.
Kaj bi slovenskega ponudil vsem evropskim državam in kaj je tisto, kar bi najraje skril?
Slovensko pesem in podjetnost, veliko lepote, dober cviček in neoporečen med.
Kakšno preočitno pritlehnost in kakšno nepotrebno stokanje bi pa res skril.
V intelektualnih krogih je še veliko pomislekov o Evropi. Znova in znova se pojavljajo strahovi o tem, kako težko bo v prihodnje ohraniti narodno samobitnost. V čem bi lahko bil tak strah upravičen?
Podobne strahove so imele tudi druge manjše države članice, ki so vstopile v Zvezo pred nami. Druga za drugo so izkusile in dokazale, da njihova identiteta ni ogrožena zaradi vrednot, načel in pravil same Zveze. Z identiteto bomo vzdržali, če jo bomo doživljali kot vrednoto. Tudi tega ne moremo naročiti v Bruslju.
Kaj se bo torej spremenilo s 1.majem 2004?
Nič. Nikamor ne bomo odšli, nihče nas ne bo zasedel, le druga pravila bodo začela veljati. O nekaterih področjih, na primer o kmetijski politiki, prostem pretoku kapitala, ljudi in blaga, ne bomo več odločali v slovenskem parlamentu, ampak predvsem ali samo v bruseljskem. Tudi schengenska meja ne bo začela takoj delovati.
Kako bosta urejena zdravstvo in izobraževanje? Bomo imeli v vseh državah Unije enake pravice kot doma?
Šolstvo, vzgoja, kultura, večina socialne politike, zdravstvo, šport in javna uprava ostajajo na ravni nacionalne politike. Nihče iz Bruslja nam ne bo rekel, kaj se morajo otroci učiti v šolah.
Vas lahko torej vprašamo, kdaj se bodo začeli v Bruslju tečaji slovenščine?
Seveda, septembra 2004.
Pred kratkim ste ponovno prejeli dve laskavi nagradi: mednarodno nagrado Josef Krainer so Vam v Gradcu podelili 19.marca, 21.marca pa ste bili na kongresu Združenja
evropskih federalistov v Genovi izvoljeni za podpredsednika. Kakšni občutki Vas prevevajo ob takih priznanjih?
Nikoli nisem delal zase. Delam za Slovenijo, za združeno Evropo, za mir v svetu. Nagrade so potrdilo tega dela.
Največja vrednota danes?
Človek od spočetja naprej.
Na samotni otok bi vzel troje stvari in sicer?
Orglice, nož in panj čebel.
Kaj pa glasba?
Glasba mi je od nekdaj posebno pri srcu. Že kot otrok sem se sam naučil igrati orglice na paši, v študentskih letih pa so seveda prišli na vrsto tudi ansambli.
Menda ste zaigrali na orglice na praznovanju rojstnega dne Otta von Habsburga in edini pripravili do petja komisarja Verheugna v Movii, ko ste zaigrali na harmoniko...
Kar zadeva orglice (harmonike v Bruslju še nisem igral), vabim tiste; ki mislijo, da se z njimi dela v politiki, vsaj na kratek tečaj - zagotavljam vam uspeh.
Avgusta lani ste našo kranjsko sivko popeljali v areno svetovnega čebelarstva in... spet uspeh! Kje so skrivnosti tega uspeha?
Morda prav pri enostavnem dejstvu, da čebelarstvu pravimo poezija kmetijstva in je bilo med Slovenci od nekdaj posebej spoštovana gospodarska dejavnost.
O Vas so napisali, da ste v bistvu samotar. A to res drži?
Ne vem, če ima samota opraviti samo s samotarstvom. Vsi potrebujemo tudi nekaj samote.
Kaj je za vas uspeh?
Živeti tako, da lahko mirno spiš.
Ste veren človek. Tudi konzervativen?
Mislim, da sem veren.
Tudi konzervativen?
Konzervativen do trajnih vrednot in načel.
Kako uspete organizirati svoj prenatrpani delovni dan?
Uredim ga v obvladljive odmerke po prioritetah.
Po čem si želite, da bi se vas ljudje spominjali?
Po poštenem delu za slovensko stvar.
■ 'M'V
primorski u!r'p
ŠPORT
Fed C up - velik uspeh promocije Portoroža
Dvoboj prvega kroga svetovne skupine pokala Fed med Slovenijo in ZDA v Portorožu (24. in 25. aprila 2004) je bil dogodek, ki je potrdil že dosedanje dosežke in upravičeno uvrstitev Slovenije med najboljših šestnajst ženskih teniških ekip na svetu, hkrati pa obudil tudi prepričanje, da je lahko športna ponudba Portoroža bistveno bolj prisotna v splošni turistični ponudbi.
Američanke kot absolutne favoritke so premagale slovensko reprezentanco s 4:1.
Tina Pisnik - med najboljšimi
Portorož je bil kar nekaj dni del svetovnega dogajanja po zaslugi uspešnih slovenskih teniških igralk, ki so se pomerile z odličnimi ameriškimi, strokovnega vodstva ter portoroške teniške tradicije.
Tradicija ni od včeraj, traja že več kot 40 let, od Istrske Riviere (1972-1990), kjer so na turnirjih ATP 1 sodelovala številna, kasneje izjemno znana imena kot so Ivaniševič, Becker, Hrbaty, Božič... Tenis klub Portorož je te turneje, kot tudi druge iz programa Teniške zveze Slovenije, organiziral tako kot je takrat to delal razviti svet, z oblikovano celostno podobo, razdelanimi nalogami v organizacijskem odboru, z medijsko odmevnostjo (tudi neposrednimi TV prenosi), dobro izvedbo tehniškega dela.
Na igrišča Marine Portorož so vseskozi zahajali tudi dobri igralci rekreativci, organizirane skupine, prominentni posamezniki.
V naši državi so doslej bile že tri vrhunske teniške prireditve Davis Cup in sedaj že drugič Fed Cup. Odločitev Teniške zveze Slovenije komu zaupati tako pomembno srečanje kot je bil teniški dvoboj med Slovenijo in ZDA, ni slonela le na ugotovitvah o prostorskih možnostih nastanitve publike in zahtevne gostujoče ekipe, ki jo je odlično gostil Grand hotel Metropl, ampak tudi na imidžu kraja, kar Portorož nedvomno je. Ob tem so zelo pomembni prispevki posameznikov, ki so bili tam aktivni in delajo v dobro portoroškega tenisa. Delavci Marine Portorož z direktorjem na čelu imajo v tej zgodbi nesporni del zaslug, da je ta enkratni svetovni dogodek uspel in ponesel v Šimi svet ime Portoroža. Nesporno, da svoje prispevajo tudi lepa narava Slovenske Istre, bližina morja in izjemni klimatski pogoji.
Posebno pohvalo zasluži tudi publika. Navijanje za športne dosežke, ki smo jim bili priča, je lahko za zgled
Venu s VViliiams v njenem značilnem slogu.
marsikateri športni panogi; navijanje za svoje igralce in nagraditev nasprotnih igralcev s ploskanjem so kajpak bile pohvale vredne športne geste. Vsi smo uživali v tenisu, tudi zavoljo izjemne sposobnosti naših igralk, zlasti tudi Pisnikove, ki je prijetno presenetila z zmago.
Športni dogodek stoletja v Portorožu je bil tudi medijski dogodek, zlasti veliko profesionalnost je pokazala slovenska TV z režijo dogodka in kraja, »po Zlodejsko« in predstavitvijo tistih, ki so sestavni del tenisa. Ostali, povečini tiskani mediji, so izčrpno poročali tudi že pred športnim dogodkom. Iz tega in prijetnega sprejema športnic v Gledališču Tartini v Piranu lahko razberemo, da so se naše športne gostje v Portorožu počutile lepo, kljub temu, daje nekoliko ponagajalo vreme.
Morda je res, da se je ob tem dogodku premalo angažiral turistični Portorož v smislu celovite promocije. To pa je že dmga, sicer znana zgodba.
Ne glede na to je športni dogodek stoletja in vse kar je temu sledilo, predstavil in promoviral Portorož v ugodni luči in ne bo treba dolgo čakati, da bomo na teniških igriščih Marine doživeli nova prijetna športna presenečenja. Morda manjka še kakšna podrobnost. Tudi ta, da bi domači vodilni turistični managerji tozadevno bolj povezali športne klube, izkoristili njihove potenciale in športno ponudbo bolje predstavili na sejmih, borzah in podobno.
Če je tenis eden izmed pomembnih športnih produktov v turistični ponudbi, so tu še velike neizkoriščene možnosti v jadranju, šahu, odbojki na mivki in še čem. Šport pač postaja način življenja, v poslovnem smislu pa lahko pomeni dodano vrednost. Mordaje to tudi nova strategija, ki bi jo kazalo nadgraditi in izkoristiti.
Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran.
Američanke odšle
Sprej em v Gledališču Tartini kot zmagovalke.
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young, ki se septembra poslavlja (odhaja v pokoj) in županja Občine Piran Vojka Štular sta v sredo, 21. aprila 2004 v Gledališču Tartini v Piranu priredila odličen sprejem za članice ameriške in slovenske teniške reprezentance ter vidne goste in sodelavce s področja tega zanimivega belega športa. Misli tekmovalk so bile seveda že na teniškem igrišču Marine Portorož. Odlično, lepa pokrajina, vse O.K! To bi bile najbolj strnjene beseda o občutkih slavnih športnic tik pred velikim dvobojem na teniškem igrišču Športno rekreativnega centra Marine 24. in 25. aprila 2004. Navratilova seje nekoliko začudila našemu vprašanju ali bo ameriška ženska teniška ekipa kar gladko odpravila slovensko. To le lahko potrdi njihovo prepričanje, da bodo iz Portoroža odšle z zmagovalnimi točkami.
Johnny Young in Županja pozdravljata ameriške in slovenske reprezentantke. Na fotografiji: Veitus VViliiams in Martina Navratilova.
Teniška ženska ekipa ZDA:
Kapetanka:	Zina Garrison,
pomočnik kapetanke Billie Jean King.
Igralke: Venus VViliiams, Lisa Raymond, Laura Granville, Martina Navratilova
Slovenska teniška ekipa:
Kapetanka: Mirna Jauševec, pomočnik kapetanke Jaka Božič.
Fizioterapevt: Sašo Vogrin.
Igralke: Tina Pisnik, Katarina Srebotnik, Maja Matevžič, Tina Križan, Maša Zec Peškirič in Andreja Klepač.
Še najbolj veselo je presenetila 23-letna Tina Pisnik, ki je v uvodni igri posamezno, odpravila drugo ameriško igralko Liso Raymond. Navdušenje - in upanje - ljubiteljev tenisa je naenkrat postalo tako močno in številni so že verjeli, da bo slovenska teniška reprezentanca zaključila teniški dvoboj s svetovno znanimi zvezdami vsaj blizu zmage. Upi na zmago pa so začeli plahneti, ko se je na igrišču pojavila visoka čedna 24-letnaVenus Williams. Njeni udarci teniške žogice so bili na začetku tako močni, da jih je Srebotnikova lahko le opazovala. Žal je imela tudi smolo, ker seje na tekmi poškodovala. Tudi premoč izkušene 48-letne Navratilove je bila očitna. Morda pa bi lahko bilo tudi drugače. Slovenske reprezentantke se bodo julija borile za obstanek v elitni skupini za elitni pokal Fed Cup.
Predsednik Teniške zveze Slovenije Andrej Polenec je v predstavitvenem katalogu FED CUP zapisal, da se je slovenska ekipa prvič uvrstila med najboljše svetovne ekipe pokala Fed leta 2002, ko so z odlično igro v kvalifikacijah poskrbele Tina Pisnik, Maja Matevžič, Tina Križan, Petra Rampre in Ajda Brumen. Lani so se v nekoliko spremenjeni postavi, s Katarino Srebotnik na čelu, najprej pomerile z ekipo Argentine, ki so jo premagale s 3:2. Tako so se uvrstile v četrtfinale svetovne skupine Fed Cup in si zagotovile mesto v elitni skupini v letošnjem letu. Slovenija sodeluje na tekmovanjih Fed Cup že dobrih deset let. Uvrstitev med najboljših 16 ženskih teniških ekip (za osvojitev pokala se poteguje 91 držav) na svetuje velik dosežek.
Rokb 'bandsnemat v Piranu
4. maja 2004 se je po Piranu sprehajalo pet zanimivih in simpatičnih fantov. To niso bili navadni fantje. Bili so iz skupine Rok’n’band, ki so pri založbi Dallas objavili že svoj peti album Elvis je živ. Z njega na radijske postaje prihaja novi singel z naslovom Afrika Rusija. Fantje pa so se odločili, da bodo zanj
storili v Piranu v Cafe Teatru ter v Gledališču Tartini. Pri tem pa so jim pomagale plesalke in plesalci Plesnega studia M iz Ljubljane. Kljub muhastemu vremenu je snemanje potekalo v veselem vzdušju.
Skupina RokVband je ena izmed redkih v Sloveniji, ki igra pristen rock’n’roll. Deluje že osmo leto. Skupino sestavljajo: Rok Ferengja - vokal, Blaž Črnivec - solo kitara, Boštjan Traven - bas kitara, Miro Hodža -bobni ter Tomaž Pavlin - klaviature. Vzor
Fantje skupine Rok’n’band na Tartinijevem trgu
najuspešnejše slovenske glasbene
skupine. Za sabo imajo nešteto nastopov, njihovi koncerti so zelo dobro obiskani. Doslej so objavili albume Da padeš dol, Kako me mika, V nevarni fazi in Brez dvoma, vsi štirje sodijo med najbolje prodajane v
v glasbi in imageu so našli v 50. in 60. letih, kar j e tudi eden izmed razlogov, da jih radi poslušajo mlajši, kot tudi starejši. Rok’n’band uvrščamo med
posneli tudi videospot in sicer v režiji Izidorja Fariča. In to so
Tina Kuhelj s Plesnega studia M in Rok
spominjata na Olivio Newton Johns in Johna
Jani Jerani, manager skupine Rok ’n ’band skrbel, da je snemanje potekalo v najlepšem redu
Sloveniji. Za prve tri so že prejeli tako zlata, kot tudi platinasta priznanja, za album Brez dvoma pa priznanje to še pričakujejo.
Konec marca j e izšla nova plošča skupine RokVband, ki nosi naslov ELVIS JE ŽIV. Peti album je v obliki koledarja, 12 novih pesmi za 12 mesecev v letu.
Prvi singel LJUBEZEN NA PRVI DOTIK so predstavili že decembra lani, v letošnjem letu pa bomo na radijskih postajah pogosto slišali še skladbe ELVIS JE ŽIV, POMLAD, MUHASTA KOT APRIL, AFRIKA RUSIJA, PREJ BI MISLILA, ČISTO TVOJ, SE ŠE SPOMNIŠ, BARVE PISANE, SOLZE IN SMEH ter ČUDNE IGRE.
Breda Krajnc
Konference v mesecu maju
Microsoftova NT konferenca 2004 10. - 13. maja 2004 v Grand hotelu Bernardin
Letošnja, že deveta Microsoftova NT konferenca, ki bo letos potekala med 10. in 13. majem v prenovljenih večjih kongresnih prostorih Grand hotela Emona na Bernardinu bo vnovič priložnost za seznanitev z najnovejšimi informacijskimi tehnologijami, srečanja s številnimi strokovnjaki, partnerji in novinarji, izmenjavo izkušenj in mnenj ter tradicionalno prijetno druženje. Letos pričakujejo na njej rekordnih 2000 udeležencev!
Microsoftova NT konferenca 2004 bo postregla z bogato vsebino: štirje dnevi vrhunske tehnologije, več kot 200 predavanj, številne delavnice, laboratorijske vaje, posamična srečanja s strokovnjaki, konferenčno komunikacijsko omrežje, družabna srečanja in dogodki.
3. GV-konferenca NABAVNI MANAGEMENT 2004 18. in 19. maja 2004, Kongresni center GH Bernardin, Portorož Aktualne teme in novosti s področja nabavnega managementa s poudarkom na vstopu Slovenije v EU (dobri primeri iz prakse slovenskih podjetij).
12. Kongres tajnic in poslovnih sekretark od 20. do 22. maja 2004, GH Bernardin, Portorož
Lani so praznovali 10-letnico rednih srečanj v Portorožu. Tradicionalno tridnevno izpopolnjevanje seje v teh letih tako razvilo, da ga upravičeno imenujejo kongres. Letošnji 12. kongres je prelomen. Ne le, daje prvi po vstopu Slovenije v EU, ampak ga bosta zaznamovala tudi dva pomembna jubileja:	10-letnica
izhajanja strokovne revije Tajnica in 10-letnica delovanja Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije (ZKTS). ZKTS, ki združuje trinajst regijskih klubov tajnic in poslovnih sekretarjev, bo skupaj z revijo Tajnica letos že osmič izbralo tajnico leta in jo na kongresu slovesno razglasili.
Plenarne teme: Kodeks etike tajnic; Davki v EU; Ekonomski položaj tajnic v EU; Načini komuniciranja v informacijski družbi Izbirne sekcije: Če nadrejeni
Portorož
TRADICIONALNA VESLAŠKA REGATA PREDČASNO ZAKLUČENA ZARADI MOČNEGA VETRA
V nedeljo je Veslaški klub Piran organiziral že dvanajsto tradicionalno mednarodno veslaško regato, ki je Privabila preko 300 veslačev iz 15 klubov. Od tega je bilo pet italijanskih, trije hrvaški in sedem slovenskih klubov. Start dva tisoč metrov dolge proge je bil pred Marino Portorož, cilj pa na Bernardinu. Najbolj številna udeležba in s tem tudi najmočnejša konkurenca je bila v mlajših kategorijah, regate pa so se udeležili tudi nekateri primorski veslači iz članskih vrst. Žal so zaradi močnega vetra (Jugo), ki veslačem ni ravno v veselje, uspeli izpeljati le nekaj več kot polovico regat nato so okoli 10. ure regato prekinili.
M članih je po pričakovanjih v prvi skupini zmagal Bine Pišlar (VK Izola), Pred Iztokom Butinarjem (Argo) in tretje uvrščenim Ljubljančanom - Mitja Trkov. Zadovoljivo peto mesto je zasedel domači veslač Jernej Seljak (Piran), ki Po dveh letih zdravstvenih težav solidno 'zboljšuje svojo formo. V dmgi skupini Pa se je najbolje izkazal Boštjan Božič (Argo) pred konkurentom z Bleda Matej Štravs) in svojim klubskim o lego m Gregorjem Macarol (Argo), lani tekme v dvojcih niso izpeljali zaradi prekinitve regate.
Med mladinci je v zadovoljstvo organizatorjev slavil piranski dvojni vojec v postavi Tilen Vodlan -Andrej 1stotnik, pred posadko izolskega Arga
Ivan Zuliani - Andraž Krek in posadko Bleda Andraž Jenko -Miha Trojar, kar kaže zelo perspektivno usmeritev piranske posadke za to sezono. V enojcu je v svoji skupini zmagal Miha Hotujec (VK Izola), dmgo mesto je zasedel Giovani Checchet (Timavo), tretji je bil Gabrio Riosa (Nettuno). V drugi skupini je domačin Nejc Stanič (Piran) zasedel tretje mesto, za Jernejem Jurše (Dravske elektrarne Maribor) in Vitom Galičičem (Bled).
Prav tako sta tretje mesto med posadkami dvojnih dvojcev za mladinke zasedli domači veslačici Sabina Božič in Monika Sajinčič (VK Piran), ki sta zmago prepustili posadki Aliče Ventin -Alexia Giordano (Pullino), srebrno medaljo pa sta odnesli Špela Rakuš -Rebeka Babič (Bled).
Dobro so se odrezali tudi primorski veslači v kategoriji mlajših mladincev pri dvojnih četvercih je bila najboljša posadka Izole v postavi Dejan Sandič, Marko Peruzin ter Marko in Matej Hočevar, pred posadkami Bleda in Dravskih Elektrarn Maribor. Med Enojci so Luka Kleva in Erik Reščič (oba Piran) ter Miha Vičič (Izola), vsak v svoji skupini, suvereno odveslali in si priborili
srebrne kolajne. Pri mlajših mladinkah je zmago priveslala Valentina Budak (Piran) pred Dafne Trebian (Pullino) in Katjo Kralj (Bled). Med Pionirji je bronasto medaljo priveslal Argov dvojni četverec v postavi Sandi Kršul, Andrej Karlovič, Luka Krajcar in Peter Karlovič. V dvojnem dvojcu pa so bili zmagovalci skupin Tadej Japelj in Matej Krulčič (Izola) ter piranska posadka Luka Azinovič in Matej Prunk. V svojih skupinah sta med enojci zmagala Eden Salgaj (Nautilus) in Tilen Pirc (Izola), Med Pionirkami je bila v svoji skupini najboljša Tanita Hotujec (Izola).
Ekipna zmaga je pripadla Veslaškemu klubu Izola, drugo mesto je zasedel Veslaški klub Bled, tretje mesto pa je v Italijo odnesel SC Timavo. Po starem piranskem običaju je organizator pripravil lovorjeve vence s katerimi so okitili zmagovalce v posamezni skupini. V regatnem organizacijskem odboru so kljub predčasnemu koncu regate zadovoljni z regato in z udeležbo na njej, kljub temu pa upajo, da jim vreme v bodoče ne bo več nagajalo.
KRISTJAN GRIZANČIČ
zamenja službo; Samozavesten nastop; Protokolarna pravila; Dialog med tajnico in nadrejenim
Omizje: O čem (naj) odloča tajnica oziroma poslovna sekretarka.
Varnost v prometu z nevarnim
blagom in kemikaljami
27.5. in 28.5.2004, GH Bernardin,
Portorož
V sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Društvom varnostnih svetovalcev Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor organizira posvet na temo Varnost v prometu z nevarnim blagom in kemikaljami. Prisluhnili boste lahko zanimivim temam: EU in promet; Zahteve novega ADR-a;Embalaža in varnostne listine; Elementi tveganja in varnostne zahteve pri transportu nevarnega blaga in še druge sorodne teme.
2. evropski kongres intenzivne medicine
27. do 29. maja 2004, GH Bernardin, Portorož
Kongres organizira Slovensko združenje za intenzivno medicino. Teme kongresa: Plenarna predavanja :Sedanje stanje in prihodnost intenzivne medicine v Evropi; Ali so odločitve v intenzivni medicini podprte z dokazi? Glavna teme: Respiratorna	odpoved,
Kardiovaskularna	dinamika
diagnoza in nadzor, Mehanska ventilacija, Okužbe in sepsa; Etika / izhod bolezni; Metabolizem / koagulacija Okrogli mizi: Travma: Transplantacija. Pričakujejo 700 udeležencev.
Z
\

■	Nemščina-Učim in inštuiram.
j Pokličite 05/6285-489_________
| Apartma v TPC Luciji prodam 50
■	m2 + 16 m2 balkona.
I Tel. 041/665-782
|-------------------------------
J Veslaški klub PIRAN I Organizira tečaj veslanja od | 19.4.2004 dalje. Vpišejo se lahko
■	vsi, ki se želijo preizkusiti v * veslanju in so rojeni v letih 1990,
I 1991,1992 in 1993. Vpis je možen I vsak dan v prostorih veslaškega
■	kluba Piran v Seči-Sečoveljskih I solinah od 18. do 19. ure.
| Vabljeni v stik z naravo.
I —--------------
I Zenitno I posredovanje
I 031-505-495
I________________
I I I I I I I
ALI STE V STISKI ?
Če potrebujete pomoč in bi radi | ostali anonimni :
POKLIČITE NAS !
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10. URE DO 18. URE TELEFON: 05 7201720 in od torka od 20 ure do srede do 20 ure, ter v četrtek od 8 do 14 ure l na TELEFON: 080 22 23
\________________________Z
III. DNEV I DELOVNEGA PRAVA IN SOCIALNE VARNOSTI 1. in 2. junija 2004, GH Bernardin, Portorož
Tudi letos aktualne teme:
Odškodninska odgovornost; Reševanje individualnih delovnih sporov; Učinki priključitve EU na pravice iz socialne varnosti; Plače in drugi prejemki iz delovnega razmetja
17, P*, m #00! MOfH
Irmi infomotor Mmort. » «*! ITI i WK*0» lOtt*
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudbo 0^*5 NEPREMIČNIN in robljenih (VSAK retCAj
"~-X
AVTOMOBILOV no	^
Primorskem.
MALI OGLASI
iz ITALIJE in HRVAŠKE
Utripova akcija
Spremenite sebe, kajti sveta ne moretei
<V frizerskem salonu Sonja v‘Luciji lahko spremenite vašo pričesko
Pomlad je kot nalašč za spremembe. Preobrazbe ni mogoče doživeti naenkrat, temveč gre za stopničke, kijih moramo prestopiti. Stilsko preobrazbo je mogoče doseči. Ali ste sc morda naveličali svojega videza in si želite spremeniti svojo pričesko? V Frizerskem salonu Sonja, na Obali 125 v Luciji so v sodelovanju s Primorskim utripom pripravili možnost preobrazbe za tiste, ki si resnično želite
naslov našega uredništva. Žreb bo vsak mesec določil enega bralca ali bralko, ki mu bodo v frizerskem salonu Sonja v Luciji brezplačno uredili pričesko, morda malce drugače, lepše, kot običajno. To bo zagotovo tudi lep posnetek, ki ga bomo objavili v našem časopisu.
ST11SIM	nrimnrcti	„t,L	I
PR30»RfiXM Pnmorskl	u r	P,
‘Kupon
Želim spremeniti svojo pričesko v frizerskem salonu Sonja
Ime in priimek___________________________________   J
‘Naslov:___________________________________________ |
Tel. Številka:______________________________________|
sprememb in drugačnega videza. Izrežite kupon in ga pošljite na
‘Kupon pošljite na naslov: ‘Primorski utrip, Obala 125,6320‘Portorož. I
----------1
NAROČILNICA	|
NAROČAM
Ime in priimek _
Točen naslov ___
Poštna številka —
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
2.160 sit
primorski u*r'p
Datum______________________ Podpis ____________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož I________________________________________________________________________I
■
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D.. OE Koper
NA DEVETEM MEDNARODNEM SALONU NAVTIKE
INTERNAUTICA 2004
Vabimo vas, da obiščete naš razstavni prostor (Hala A št. 16), od 11. do 16. maja 2004.
Pričakujemo vas
S PONUDBO ZAVAROVANJ VODNIH PLOVIL
TU BOSTE PREJELI CELOVITE INFORMACIJE O VSEH MOŽNOSTIH ZAVAROVANJA VAŠEGA ČOLNA.
Za vsa novo sklenjena kasko zavarovanja
ČOLNOV VAM NAŠA OBMOČNA ENOTA KOPER NUDI 20% SEJEMSKI POPUST.
triglav
Hočemo zeleno Sečo!
»Brez našega soglasja ne boste premaknili niti kamna!«, je predstavnikom občine Piran na obravnavi predloga lokacijskega načrta za prostorsko ureditev Seče zagrozil Evelino Fatorič.
Na zboru krajanov Seče, ki so se v sredo,
5. maja pdnošcvilno zbrali v prostorih KS Lucija, da bi zvedeli kaj vse načrtuje Občina za
Sečo, kana! Jernej in bivšo Drogino Začimbo, kije sedaj v lasti podjetnika Vladimirja Poliča, je postajalo vedno bolj vroče. Boris Kočevar, predstojnik občinskega urada za okolje in prostor je krajanom pojasnil, da je neurejeno območje na polotoku Seča s črnimi privezi bark v kanalu Jernej že dolga leta vroča tema v piranski občini, župani pa se z njo nikoli niso proslavili. Še več, prejeli so tudi že bodečo nežo. Na trenutke malce nerodno in nerazumljivo izvajanje Kočevarja je zmedlo krajane (na primer zgradili bi širšo cesto od Začimbe do gostilne Ribič, pri tem pa prepovedali vožnjo z avtomobili), ki na koncu sami niso več vedeli kaj bi radi načrtovalci dosegli, kaj se skriva za načrti in kolikšne so pravzaprav njihove pravice dajati pripombe, o katerih bo tako ali tako odločal občinski svet, ki lahko njihove pripombe sprejme ali zavrže. Kočevarje zbranim pojasnil, da želi Občin Piran z odlokom urediti območje Seče za potrebe kiparjev na Forma vivi, urediti javno plažo z manjšim bazenom, sanitarijami in gostiščem na rtu polotoka. Ob gostišču Ribič naj bi zrasla dva nastanitvena objekta z 12 sobami, nekoliko dlje ob robu kanala Jernej pa servisni objekt za 431 privezov bark. V morju bi postavili dodatne pomole za izključno komunalne priveze bark dolgih do deset metrov za potrebe domačinov.
Tam kjer j e kompleks nekdanje Drogine Začimbe, ki je danes v zasebni lasti Vladimirja Poliča, naj bi zrasel hotel, ob njem objekt s 30 apartmaji, trgovinami in lokali bazen in privezi v morju. Sedanjo cesto, na kateri se težko srečata dva avtomobila naj bi razširili, a hkrati promet omejili, saj naj bi imeli prednost na tem delu pešci in kolesarji. Razlaga glede ceste se je nekaterim zdela naravnost smešna.
Andreja Humar Fatorič je povedala, da si tamkajšnji krajani
Ena polica za vsa zavarovanja v vašem domu. Nezgodno zavarovanje družine, zavarovanje hišnega ljubljenčka, glasbil, umetnin, medicinskih pripomočkov, sanitarne keramike, zavarovanje avtomobila in drugih premičnin v garaži ter gospodinjskih aparatov v paketu in povrnitev stroškov za najem nadomestnega stanovanja so le nekatere izmed možnosti, ki so vključene v novo premoženjsko zavarovanje SUPERSTAN. Zavarovanje Su-perstan pa poleg zavarovanje nepremičnine in vsega, kar je v njej, vključuje brezplačno storitev Asistenčni klic Adriatic	.
Z enim samim klicem na brezplačno številko boste dobili pomoč za popravilo ali sanacijo v vašem domu.
SUPERSTAN
popolno zavarovanje
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
ADRIATIC PE Koper, 05 6643 100 Agent Lucija, tel.: 05 677 08 16 Agent Izola, tel.: 05 641 84 92 Agent Koper, tel.: 05 639 22 38 Adriatic Jadran, tel.: 05 6271 334, 6250 043
ne želijo množičnega turizma in pozidave polotoka. Prav tako ne razume zakaj je potrebna recepcija za lastnike bark, če bodo privezi namenjeni domačinom, na barkah pa. kot je bilo rečeno, naj ne bi bilo dovoljeno prenočevati. Krajan Seče, ki se boji, da bi mu cesta vzela nekaj zemljišča, je povedal pravo resnico o stanju na polotoku, ki je zaradi množičnih sprehajalcev in lastnikov na črno privezanih čolnov zelo onesnažen, saj nimajo kam iti na malo in veliko potrebo. »Pobral bom dreke in vam jih bom prinesel pred občino«, je zatrdil. Evelino Fatorič, predsednik društva za zaščito solin Pompa je vztrajal naj načrtovalci pri pripravi odloka spoštujejo vsa določila za zaščito krajinskega parka. Zagrozil je s civilno nepokroščino in morebitno pritožbo na ustavno sodišče. »Ne boste premaknili niti enega
kamna«.
Bogdan Lulik (ZZP), član občinskega sveta se je na koncu vprašal kaj so pravzaprav krajani ta večer dosegli? »Želite z bazenom na rtu polotoka zadovoljiti gradbeni lobi? Kdor hoče pomole in bazene naj gre na plažo v Portorož. Vprašal seje kje bo parkiralo 431 lastnikov bark? Ne dovolimo, da rišejo te neumnosti. Smo za zeleno Sečo«. Kdo torej arhitektom Architecte naroča risanje neumnosti, bi se vprašali?
Tudi Robert Turk s piranskega zavoda za ohranjanje narave je poudaril, da je treba pri načrtovanju posegov upoštevati varstvo narave. Boris Kočevar je na zboru krajanov pokazal
zloženko, ki jo je prejel po pošti na dom, v kateri so kot nalašč navedene namere češ, da bodo pozidali celotno Sečo. Provokacija ali namerno podtikanje ter zavajanje občanov? Vsi vedo, in hkrati nihče, kdo je to izdelal. Nekateri ciljajo na društvo ob pomoči neke stranke.
Iz vsega kar se dogaja na podobnih razpravah lahko izluščimo predvsem to, da krajani ne zaupajo preveč načrtovalcem, ki šele po ostrejših vprašanjih odkrivajo tančice, za katerimi se lahko skriva gradbeni lobi, za njim pa stoji kajpak tudi kapital, ki mu je edini cilj dobiček.
Franc Krajnc