Št. 04. V Gorici, v četrtek dne 18. avgusta 1910. Tečaj JU. Uhaja trikrat na teden, in sicer v tam, totrtek >n loboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K 7» » . . 10 „ Posamične stevuKe"?rarIejo"10 vm.; V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0(JAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu rKažipot po Goriškem io .Gcadi&čassJtanr' in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Uredništvo > - » nahaja v Gosposki ulici št, 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upvavni&tvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj IvanKavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabSft) tiska in zal. Cesarjeva 80-letnioa. Zvonovi pojo, topovi pokajo, mogočno doni >Te Detmf laudainus« po cerkvah, poslopja so okrašena z zastavami, vršijo se parade, slavnostne seje, cela Avstro-Ogrska obhaja velik svetal dan. NO let je dosegel naš cesar. In od teh ict celili 62 v skrbeli, težavah, v borenju. v nepretrganem delu. »Z Bogom, moja mladost--', je vsktiknil kot IS letni mladenič v Olomiicu. ko je sprevidel, kakšno breme leti na njegova rameira. Te/a dogodkov jeseni 1H48. ga je spremenila v moža, k: si je bil svest svoje neizmerno važne pa težke naloge. Hi! se je hud boj /a prostost. liuj za novo ureditev države. 7. oktobra MS, se je odpravila cesarska rodbina na beg iz upornega glavnega mesta. Resen ii! molčeč je jahal sin nadvojvodinje Sofije liiiieg voza svojih starišev. Pač mu je lebdela pred očmi bodočnost države, katc-u vladar je kmalu na to postal. Od-uikrat naprej je neprestano pri delu. tako km. l.s letni čil. krepak mladenič, poln življenja in bistrosti duha. kakor kot Su letni starček, telesno *icer malce upognjen, ali vedrega duha. ki sledi pazljivo \>em dogodkom širnega sveta, ki se pri-[agoduje modernim časom ter stremi /.^\ tem. storiti za državo vse dobro, da bo \ elieastna, močna, krepka, imponujoča. Pred dvema letoma smo slavili 60-'unieo vladanja cesarja Franca Jožeta 1. Naslikali smo na kratko to dobo ter pokazali, kaj se je zgodilo z nami in s Slo-\ .mi sploh v 60 letih. Danes pa stopa v ¦¦spredje cesarjeva oseba sama. Njega gledamo, sn letnega starčka, ki stoji na Jelu državi, katerega so obiskali hudi u-aarci. ki je preživel toliko kritičnih dnij ter pil pogostorna iz kupe trpljenja. Videti ie. kako kljubuje železna volja udarcem usode, kako zna parirati zamahljajem. kako se dviga visoko ter stoji tu vladar v Medi občnega vesoljnega spoštovanja it! •ibčudovanja. Koliko ministrov je imel okoli sebe. n kolikimi politiki je konferiral! Kak \>eobči ua|>redck na vseh poljih je nastal 'ekom 80 let! - Kako je bilo med narodi ! red SO leti. kako je dandanašnji! Koliko niislij se vzbuja, kako hiti duh po dogodkov polni zgodovini zadnjih HO let! Koliko se da pisati in prerešetavati! Rado se govori o nalogah Avstro-Ogrskc, o njenem poklicu in bodočnosti. I )a, lepo bodočnost ima pred seboj, če se umiri v notranjosti, da narodom, kar jim pritiče, ter stopijo na površje pravi ljudski zastopniki, ne pa da Učimo v tem pogledu skoro izključno le pod pestjo srednjeveških plemenitašev. Avstrija trpi, ker ie v njej premalo demokratičnega in preveč policijskega duha, ker stojijo preveč v ospredju ljudje, ki nimajo srca za ljudstvo ter nočejo umeti ali sploh ne umejo toka časa. Roko v roki ž njimi hodijo katoliški duhovniki. Piemenitaši in »Hetzka-plane'< imajo glavno besedo v Avstro-Ogrski! Tako pač je! Vladar pa se mora gi-hati in prihajati v dotiko z ljudmi, katere polaga politični tok na površje. Hitro pa moramo konstatirati, da vladar ume v Polni meri nove Čase ter je pokazal novo smer, ki naj se uveljavi v Avstriji. Znano ie, kako se je vladar zavzemal za splošno in jednako volilno pravico. Hvaležni so mu bili za to vsi oni sloji, ki dotle niso imeli pristopa na volišče. Če je pa postala splošna in jednaka pravica taka, kakoršna je, je to pač le krivda političnih mešetar-Jt.v, je to posledica prejšnjih predpravic in zamotanosti, v kateri še vedno tonemo. Naša država žb'i v prehodni dobi. Bije se v njej pred vsem velik boj med Slovanstvom in Germanstvoni. Vedno o-čitneje se kaže. da bodočnost države je slovanska! Po Benečiji in Lombardiji so izbrisali sleherni spomin na avstrijsko go-spodstvo, na severu je odkrhnil kos države močni sosed --ali odprli so se Avstriji novi časi v slovanskih deželah, Bosni in Hercegovini. Tje doli gre vpliv, tje doli moč države. Za nadomestilo za izgube v Italiji in na severu sta priklopljeni Avstriji dve lepi, močni slovanski deželi. Nekak direktiven namen je imel vladarjev poset Bosne in Hercegovine. - V Slovanu je bodočnost Avstrije. Da bi le imeli Slovani zastopnike, ki bi to tuneli v polnem obsegu, potem izi-demo iz prehodne dobe močni, če ne bodo drugorodci nas še dalje tiščali k tlom... Pa poglejmo zopet današnje slavljc! Vse svetovno časopisje se bavi te dni s cesarjem r*Vaueein Jožefom I. Vsepovsodi pa se povdarja tudi dobrodelnost, katero je nasvetoval že ob 60-lemici. Dobrodelni čini so čisto po njegovih inteneijah in ti proslavijo SO-letnieo ua najlepši način. Nravno-verska vzgoja. Kakor je -Soča« z dne 11. avgusta t. I. že poročala, je imel ua glavni skupščini "Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, dne 7. a\ glista t. 1. v Novem mestu ringelbert Oangl skozi in skozi velezanimiv referat: O $ 1. državnega šolskega zakona«. Iz tega referata priobčujemo danes odstavek, ki govori o n r a v n o - v e r s k: vzgoji in ki se dotika tudi nasprotnikov učiteljskega stanu in posebno pa onih kolegov, ki so stopili za boljši košček kruha v učiteljstvu sovražni tabor ter tako prodali svoj značaj. Odstavek se glasi: Ako je res, kar govori Roseggerjev AVakbchulmeister«: sireni k otrokom v šolo, da se naučim učiteljevanja!« ¦- potem je tudi res, kar trdim jaz: *!>a se naučim nravno-verske vzgoje, ne grem v šolo k našim preljubim krščanskim in katoliškim prijateljem!'/ Da se naučiš nravno-verske vzgoje, pojdi v šolo k učeniku vere ljubezni iti odpuščanja, vere bratstva in ponižnosti, ki je Še -- na križu viseč —prosil za svoje preganjalce in krvnike, ki ni imel prostora, kamor bi položi! trudno glavo! Pojdi daleč stran od pismoukov in farizejev in od njihovih hinavskih hlapcev in od njihovih popačenih in krivih naukov, pojdi naravnost do studenca resnice, neizkaljenc in svete! Tamkaj se napij spoznanja in moči! Proti nebu dvigni jasno, čisto čelo! Ne obračaj ga kakor hinavski hlapci za rešnjetelesno procesijo k tlom! Pojdi z zaničevanjem mimo trinogov posvetnega in duhovskega stanu. : s svojimi mislimi se potopi tja v globino svoje duše, ki je pila iz studenca neizkaljenc in svefe; resnice! Tvoje misli "naj se dvignejo, zakaj v njih je vera in nraynqst!M>Na delo pojdi! Močan v sebi, stori .močne tiste, ki se. zbirajo okolo tebe! Lažniki, hinavci, nečist-niki in sovražniki nr&vne - verske, vzgoje te hočejo ugonobiti. Trgajo te od družice, ki si z njo pred'oltarjem sklenil uerazr.u-.Sno zakonsko vez. (Slučaj Orm.ek!) Odjedajo ti zaslužek! Tovariši iz lastnih vrst, kakor so slaK in brez poguma in brez odločnosti, te ua mestu, kjer ii dele kruh, taje fti pehajo v bedo i Pojdi mimo njih s ponosno zavestjo, da nisi naprodaj, pojdi na delo in, uprt na nauke Kristove, vzgajaj mladino versko-nravno, ne vzgajaj pa mladine fanatiško-strastno po načelih po-tvorjene morale politiških pipearjev, kopitarjev in pihalnikarjev! Pusti nož v niizniei, konja v hlevu, pištolo na klinu — pomladi svojo kri v studencu ljubezni, razjasni užaljenega duha v svojem plemenitem zvanju — tak pojdi na svoje delo! Otresi s črevljev prah politiške borbe viharjev, vrzi s suknje marko politiške firme — samo in edino kot učitelj stopi v učilnico! Tvoja beseda naj ne bo kladivo, ki se pod njega sirovimi udarci zvijajo mlada srca, lepa ta srčeca, da se njih blaga, nežna čuvstva prelivajo v sirovost, otopelost, strast in sovraštvo! Kakor gre pomladna sapa nad popjem, da se zamaje, razpoči in razvije v dišeč cvet, tako naj gre tvoja beseda, vsa prežeta v ljubezni, naravnost v srca, da zažive in se razvijejo v čednosti in lepoti! Pusti jo, od strasti zeleno zlobo, da daje svoje ime na razpolago zavratnenm orlu-ujcdi, ki podpisuje tvojo obsodbo, plačilo poštenemu tvojemu delu! Pusti jih, uahujskane slepce, da podpisujejo na ukaz lUhiiestnika božjega iažujivo ovadbo proti tebi! Pusti denuiiciaiua, ki ti stopa na vrat z ukradenimi pismi v roki! Pusti ga, z jezikom demokrata, s srcem fanatika in nevoščTjivca, da razdira tvoje delo, ki si ga vršil dolga leta ljudstvu v blaginjo! Pusti jih, priganjače v jarem politiške odvisnosti, da si nakopljejo poleg prešesto-vanja še greh neznačajnosti! Pusti ga čuvarja zakona, naj ga grize vest ob storjenih krivicah! Vsa okolica diši po krvi! — Naj brusijo nože, naj kujejo podkove, naj hašejo puške to je orožje kulture, to je simbol njihove morale in vere, to je vidno znamenje njihovega pojmovanja nravno verske vzgoje! Nekoč so ukradli nekje nekake vzorce potiskanega papirja, kmalu potem so v bližini svetišča Matere prečiste prisegali, da je križ njihovo geslo! To je tisti križ, ki je Kristus na njem izdihnil zaradi poštenosti in resnice! Pusti jih, ki se dobrikajo staremu tovarišu v lice, za hrbtom pa mu izpodmi-kajo stol, da bi čimprej sedli nanj, in ko še stari tovariš ni zaobrnil ključa v vratih, že kockajo za njegovo službo! Pusti jih, naj delajo tako! Kriče, da smo jim sovražniki! Kako naj bo sovraštvo tam, kjer' je pomilovanje? Kristus je imel Iškariota, špartanei so imeli Efialta, učiteljsko uboštvo pa ima Siomškarje. — 'Kdor more, naj,..stori tako. Svojo dedšči-no, pristradano v težkem boju za obstanek, ki ji pravimo čisto, neoskrunjeno, pošteno ime, lahko prodaš za skledo leče ali za katerokoli drugo ceno, zato — ubožec, pritiskali od trde usode, izkušan < od peze življenja — ne boš od nas sovražen in zaničevan, ker je bila sila razmer jačja od sile tvojega značaja in te uklonila, da si s srdom v srcu in s kletvijo na jeziku pljunil na svojo čast, edino odliko, ki si jo imel! Solza sočutja nam igra v očeh, že zaradi tvoje žene in tvojih otrok! ..Naj ti nasujejo dobrot v zvrhani meri, da ti v dobrotah utihne vest, ako se ti kaj o-glaša! — Uboštvo je rodilo že veliko zla, pa je rodilo tudi to, a kot senca hodi z njim čisto 'napačno mnenje, da smo neznačajneži mi, ki smo ostali značajni, da smo nezvesti mi, ki smo ostali zvesti. Značajni in zvesti v vsakem pogledu, tako tudi v izvajanju tiste določbe § 1. drž. šol. zakona, ki zahteva nravno-ver-ško vzgojo! Mi hočemo uravno-versko vzgojo, ki sloni na iiauku božjem: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Tu je treba enkrat jasne besede, da ne bo večnih neutemeljenih očitkov o brezverski vzgoji, o Ferrerovstvu, o španskih anarhistih in o drugih takih pošastih. Na noge proti skrunilcem postav! (Skoro dobesedno po »Novem času« priredil učitelj X.) Drznost, s katero si upajo nastopati klerikalni božji namestniki na Goriškem, mora dobiti odmeva v ljudstvu samem. Cerkvene oblasti sicer imamo,'a te se tiS-ko malo zmenijo za brezstiduo rovanje kler, duhovnikov, da se skoro zdi.Jda jim puščajo polno prostost, naj delajo, kar ho- , čejo. Tako je prišlo, da ti duhovniki po-., stavo samo prezirajo in zaničujejo,. Prisegli .so, da bodo ljudstvo tako vzgajali iti učili,^kakor postava določa;, oni se posta-' vi smejejo; postavo teptajo v neizmerno škodo starišev, občine in države. Le glejmo, kaj določa postava in kaj delajo farji. Določbe cerkvene postave. Že prva določba cetkvene postave pravi: naloga cerkve, je, ljudstvo vzgajati, versko-nravno. Še natančneje so, to razni cerkveni učenjaki /ajite.v^ii: Ljudstvo se mora v cerkvi versko-nravno vzgajati; cerkev mora ljudi vzgajati k bogaboječ-uosii. k spoštovanju do cesarja itd.. Daljne * odredbe zahtevajo: S pomoči;; cerkve se mora v otroku gojiti »"»isel za pravo, dobro in lepo; se mora težiti za tem, da se iz otrok, vzgoje odprti, plemeniti značaji, med drugimi tudi »čut dolžnosti, varčnost, skromnost, .satnozatajevanje. V nekem § pa stoji: Pred vsem pa mjorajo duhovniki za to skrbeti, da se ljudstvo in otroci, v cerkvi in zunaj nje versko-nravno obnašajo: radi tega morajo otroke v cerkvi strogo nadzorovati, a paziti morajo na njih vedenje tudi zunaj. Otroke se mora odvračati od vsega, kar bi vtegnilo nanje slabo vplivati. Zato se jim mora strogo prepovedati hoditi k javnim plesom.... itd. Tako govori postava. Le vzemite jo v roke, če je ne poznate. Kaj pa farji?*) Sveta jeza prevzame človeka, ko .vidi, kako naravnost nesramno farji to po- . stavo prezirajo in proti njej delujejo. Oni se norca delajo iz prisege dn postave.,Postava zahteva,.da--mora duhovnik skrbeti za versko nravno vzgojo otrok v cerkvi in zunaj nje, da se bodo vzgajali v smislu božjih zapovedi in naukov Kristusovih. A kaj vidiš? Vidiš klerik. farja,, ki odprav^ ; Ija med svojimi Čuki pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!«, ki otrokom najdražr je spominka (nedolžnost) trga in jih v blato tepta; ki gre tako daleč, da hoče svetno oblast kornan^-ati? Ali se to nepravi postavo teptati in se iz nje norca delati? .ava dalje prepoveduje, da zahajajo otroci k plesom in veselicam za odrasle. Tu pa vidiš farja, ki je med razdivjanimi •) Far je duhovnik, ki zlorablja cerkev in vero v strankarsko-politične namene. Čuki navzoč, ki celo sam pleše kakor kak afrlkanski divjak In celo trpi da vse to in njega vidijo njemu podrejene ovčice. — Ali ne tepta;tak far postave? Ali se ne dela noFca iz nje in iz prisege, s katero se je zavezal pred živim Bogom. Postava zahteva, da mora.duhovnik tudi stoftaj eerkve paziti na versko-nravno življenje. TU pa imaš farja, ki nobenkrat zastonj (brezplačno) v cerkev ne gre. ki svojih verskih dolžnosti nikjer ne izpol-mije, ki šunta v cerkvi proti drugim visim stanovom; ki opušča maše in večernice, da ljudstvo zaman čaka nanj v cerkvi; ki je pri službi božji ves raztresen; ki širi mdd ljudstvo- kužne časopise in knjižure in ki j<* član razb-^Jh društev in podružnic. Ali se tudi ta:. iar ne dela norca iz postave, ki mu zapoveduje, naj pazi na otroke in ovčice, da izpolnjujejo božje in cerkvene zapovedi? Ravno nasprotno dela, kakor od njega zahteva postava! • In naše oblasti? To so dejstva, ki vpijejo do neba! Mi imamo v deželi cerkvene in politične oblasti, ki vidijo, kako se postava tepta — a te molčijo. Vsak človek, ki ima trohico čuta za javni blagor, bi gotovo take farje ne samo kaznoval, ampak brez usmiljenja zapodil iz službe.. Pri nas pa puščajo oblasti te lomilce postav v miru in na gorkem... Morda pa oblasti ne poznajo postav? Kje ste glavarji v Gorici, Sežani in drugod, vi škofi, dekani, da čuvate resnost postav, da ljudstvo ne zgubi vere itd ... Ali hočete res ljudstvo prisiliti, da vam bode z zgledom šlo naprej, kako naj se od duhovnikov izvršuje ona postava, čije poklicani varuhi ste vi? m • vrelec. OietetiCrU namir.na 1 timnol pii!tS:i ''¦ obiIno o"'iikovo I Ulllllul kislino. Pospešuje prebavo _____* In izmeno snovi._________ Zala koncentriran medicina- lan vrelec, priiioto-Hiv pri n. • kroriičnemžilod^iierakataru, e"i P" kroničnem čre- ifUlKllI /vesne.a kata.ru, obstipaciji, SoICnih kamenih, tolšffici trganju, sladkovni bolezni. kongres v Ljubljani. V pondeljek ob 9. dopoldne je kongres nadaljeval svoja posvetovanja. Na programu je bila cela vrsta referatov, ki so se bili razdelili med udeležnike natisnjeni. Danes se omejimo le na imena referentov in na predmete, o katerih so go-vorilii ¦, ¦ - Poslanec Jirousek iz Prage je poročal o zadružni obrtniški organizaciji v kr. Češkem. Ravnatelj Sedlak iz Prage je govoril o poljedelskem zadružništvu v kralj. Češkem. Konsulent Andel iz Brna: O razvoju in današnjih težnjah organizacije češkega obrtništva na Moravskem in o ustanovitvi drž. zveze slovanskih obrtnikov. Poslanec Votruba iz Brna: O današnjem stanju češke trgovine in o organizaciji češkega trgovstva na Moravskem. Posl. dr. Novak iz Ljubljane: O slovenski trgovski -organizaciji. Obč. svetovalec Franchetti iz Ljubljane: O obrtniški slovenski organizaciji. Poslanec Ivaniševič iz Dalmacije: O gospodarskih razmerah v Dalmaciji. Cesarski svetovalec Maša iz Brna: O češkem poljedelstvu na Moravskem. Prof. Kresa iz Brna: O gospodarskih razmerah na slovanskem jugu. Ravnatelj Rozman iz Ljubljane: O današnjem stanju slovenskega poljedelstva in zadružništva. I. Voricky iz Prage: O ciljih in sredstvih slovanske vzajemnosti na gospodarskem polju. Slednjič ravnatelj Pokorni' iz Trsta: O slovenskem bankostvu. Župan Hribar je na to še enkrat toplo pozdravil udeležnike. Vladni krogi so kongres gledali s čudnim očesom. Kjerkoli se Slovenci zbero, povsod vidi vlada samo zaroto. Opozoriti pa je treba vlado, da je kongres važen za celo držafoT&i Batfca-nu prebivajo sami slovanski narodi. Dolžnost našacje; da jih poiščemo. Čim boIj.se borno S&viinL gospodarsko krepiti, tem več davkov batno državi plačevali. Država bi morala vsako tako akcijo podpirati. Če ui slepa, bo videla, da je to delo v avstrijskem smislu. Slovanov doslej ne vpo-števajo;.z delom hočemo doseči, da nas bodo vpoštevali, Naj bi veljko delo, ki se je dan&s začelo, imelo popoln, uspeh. Nato se prečkajo in odobre sledeče resolucije: Slovanski narodni gospodarski kongres v Ljubljani diu ! i. in 15. avgusta 1910 tolmači prepričanje odličnih zaščitnikov in prijateljev Slovanstva o nujnosti narodno-gospodarskega napredka slovanskih narodov ter priznava v to svrho nujno potrebo, da bi se narodno-gospodarske organizacije razširjale in razvijale in -da bi se tam. kjer še niso, ustanavljale v svrho pospešitve proizvajanja, razširjanja, razpečavanja.. V krajih in kronovinalj, kjer je to potrebno, je uporabljati pri tem izkušnje v že obstoječih organizacijah, in sicer s pomočjo v ta namen ustanovljenih faktorjev. Ta osnovna misel zadeva kulturne in gospodarske potrebe vseh slov. narodov s pristavkom. da naj. močnejši in ižkušenejši pomagajo slabejšim. Slovanski - narodno gospodarski kongres je konstatiral pomanjkljivosti in potrebe narodno-gospodarskega in kulturnega razvoja in sprejme delni načrt, kako naj se deluje za povzdigo in pospešitev narodnega gospodarstva v slovanskih krajih in kronovinah. Negovanje vzajemnih gospodarskih stikov se priznava za prospešno in potrebno. Glavna potreba je, da bi se poleg u-stanavljanja in ojačevanja raznih lokalnih, okrajnih in deželnih narodno - gospodarskih organizacij osnovalo tudi močne državne zveze. Kongres odobruje dosedanje korake za osnovanje zvez slovanskih obrtnikov in trgovcev. Slovanskemu narodno - gospodarskemu društvu se nalaga, naj v smislu sklepa tega kongresa uvede daljne korake. Udeležniki kongresa, poedinci in organizacije, katere se bodo o tem še izrazile, pristopajo Slovanskemu narodnogospodarskemu društvu" na Dunaju kot člani, katero kot slovansko narodnogospodarsko središče določa potoni odsekov na podlagi danih sredstev podrobnosti delovanja, opravlja tekoča opravila ter zahteva od medsebojnih poljedelskih, obrtnih in trgovinskih organizacij, da poverijo delo specijalnim organizacijam in poe-dincem predloge in njih izvršitev, ter skrbi za priprave za prihodnji narodno-gospodarski kongres. Kongres poziva udeležence — poe-dince in organizacije — naj Slovansko rjarodno-gospodarsko društvo v tem delu krepko podpirajo ter marljivo sodelujejo. Na kongresu podana poročila in dodatne popolnitve k poročilom, kakor tudi predlogi in sklepi kongresa, naj se po možnosti razširjajo v krogih interesentov v svrho proučevanja in uresničevanja sklepov in navodil kongresa'. Slovanski narodno-gospodarski kongres poziva vse slovanske udeležnike prisotne in neprisotne, naj varujejo z ozirom na vseobči narodno-gospodarski razvoj svoje narodno-gospodarske interese s pomočjo vseh primernih sredstev., ; Posamezne sekcije predlagajo še dodatno resolucijo: Pospeševati in orgariizovati slovansko šolstvo in sicer ljudsko, meščansko, srednjo in visoko, dalje strokovno, in to zlasti na slovanskem jugu. Od slavne c. kr. vlade se zahteva, da ustanovi čim preje trgovske akademije V Ljubljani in Splitu ter srbohrvaško trgovsko in nautično akademijo v Trstu. Omejiti izseljevanje ali pa tako organizirati, da se vrši s posredovanjem le slovanskih tvrdk in pa kolikor mogoče le v slovanske dežele. Skrbi naj se tudi za stalno zvezo izseljencev. Zahtevati pravično zastopstvo v vseh uradih, od najmanjših do najvišjih, trgovinskih zbornicah in enakih organizacijah. , Ustanavljati deželne organizacije za pospeševanje tujskega prometa, ki naj bi uživale,, kakor drugod, tudi pri nas državne podpore. Stremiti za tem, da se dosedanja politična desorganizacija ne pomeša na gospodarsko j?oiJiiMn tako ne moti skupnega dela. ¦¦¦¦"'.- ¦ > :" ''-': Obračati posAost nato, da vladajo med vsemi slovanššlimi deaatiiimi zavodi prijateljski stiki. ;P. uri popoldne, ker letos se j jih ne bo spremljalo kakor druga leta na Travnik. Delavec utonil. — Pri prevažanju železnih traverz na neki parnifc v zalivu tr-žiškem se je preobrnila ladjica, v kateri so sedeli štirje delavci. Trije so-se rešili, le 27 letni nemški delavec Tonner je pri tem utonil. Najdeno. — Nekdo je našel na Sv. (iori zlat prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem upravništvu. dnja oziroma prva trdnjavica na naši zemlji. — Malokedaj & prirejajo v Devinu. slavnosti, redkokedaj shodi, ki naj bi dajali poguma našim hrabrim boriteljein. — Tudi za to slavje se je pripravljalo od sovražnikov mnogo zaprek, a vse se je premagalo. Tudi iz Kranjske posebno iz Ljubljane, ki vedno simpatizujejo z našo obmejno hrambo, nas počasti v nedeljo ritttteftea naroda&kov. Če se narodnjaki iz Ljubljane toliko žrtvujejo za nas, koliko več udeležbe pričakujemo potem od naših najbližjih sosedov iz Goriške in tržaške okolice, za katere so priskrbljene najugodnejše-zveze po železnici, ki so tudi zelo cene. — Razmer primorskih obmejnih Slovencev smo se že večkrat dotaknili. Silneje kakor kedaj prej se javljajo navali naših nasprotnikov na Devin in treba nam je jeklene žilavosti in železne odločnosti, če hočemo z uspehom odbijati te sovražne napade. Da bi bili tem krep-kejši v tem boju, postavili smo si svoj prapor, katerega razvijemo v nedeljo, pod katerim naj bi se zbrali vsi Slovenci v mogočno falango. A v tem boju nam je treba pomoči, da ne podležemo. Zato kličemo vsem ki imajo v sebi kai narodne zavednosti, da pridejo v nedeljo, 21. t. m. v Devin in da nas navdajo s pogumom za nadaljni boj, Nedeljska slavnost bo prva s I a v u ost v Devinu in slavnosti, ki bi bila tolikega pomena za obmejne Slovence, ne bo več z lepa, Toraj y nedeljo v Devin! Kmetsko-opekarsko društvo v Buko-vici priredi dne 21. avgusta t. 1. na dvorišču g. Josipa Keber svojo prvo veselico s sledečim vsporedom: 1. Godba, koračnica. 2. Arije iz opere »Nadrudar«, udarja . tainh. zbor iz Bilj. 3. »Oj planine!«, meš. zbor, poje pevski zbor iz Bilj. 4. (iodba, valjček. 5. »Našoj zvjezdi«, udarja tamb. zbor iz Bilj, 6. »Vijolični vonj«, meš, zbor poje društvo »Svoboda« iz Renč. 7. (Iodba, potpouri. S. »Na dan«, poje domači moški zbor. 9. »Venec narodnih pesmij«, udarja tamb. zbor iz Bilj. 10. Burka v L dejanju: Dobrodošli! Kdaj pojdete domov? Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljuduo vabi odbor. Bralno društvo v Oseku priredi v nedeljo 21. t. m. društveni ples za ude in vabljene goste brez nikake vstopnine. S prostovoljnimi doneski se pokrijejo stroški. Morebitni dobiček je namenjen za ustanovitev sokolskega odseka v Oseku. Pred plesom nastopijo nekatera sokolska društva. stopanih po svojih uradnikih, 50 znanstvenih društev je poslalo 77 delegatov, 107 vseučilišč in muzejev pa 128 delegatov. Planinski hotel pogorel. — Znameniti hotel ob kagerskem jezeru na Tirolskem je popolnoma pogorel. Hotel leži v kras-. nem planinskem svetu 1670 m nad morjem. V hotelirje bilo skoraj 500 samih bogatih odlienjh gt>stov. Škoda znaša poldrugi milijon in je krita z zavarovalnino. Pri reševanju svoje hčere iz morja u-tonil. — Založnik nemškega državnega lista v Chicagu, Michaeiis, je napravil s svojo 18 letno hčerko izlet po Oquaga-je-zeru. Hči je padla s parnika, oče je skočil za njo, rešil jo. sam pa pri tem'utonil. Kotiček za zrakoplovce. — Francija namerava ustanoviti zračno flotilo v bojne svrhe, broječo 51) letalnih strojev raznih sistemov. Celo vojaško zrakoplovstvo bo podrejeno generalu Roques-u. Vojaške vaje se ne bodo vršile brez letalnih strojev-Državni zbor bo naprošen za dovolitev dveh milijonov frankov pri prihodnjem proračunu. — Avstrija je vendar dosegla rekord. Avstrijski general je šel v zrak. V mirnem času gredo navadno generali s plavo polo v pokoj. Neki dunajski general je pa napravil izjemo, sedel na letalni stroj VVarchalovskega pri Dunajskem Novem mestu in šel v zrak. Ta vzlet ni imel nobenih posledic. Kaplan ustrelil župnika pred altarjem. — Ko je stopil v Sarcedu blizu Benetk župnik k altarju, da bi bral mašo, je ustrelil nanj njegov kaplan in ga usmrtil. Kaplan je pobegnil. Kanonik med roparji. — Pet v karabi- nijerje preoblečenih roparjev je ulovilo v Sardiniji nekega kanonika tamošnje katedrale. Pobrali so mu 3ir0 frankov, odpeljali ga v gore, kjer zahtevajo od sassari-škega škofa odkupnine 2IMKK) lir. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem ima v kleteh zadružnih kmetov v Dobravljah, Skriljali, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izboroega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumentom. Dobiva se od 50 lit. naprej po jako zmernih cenah. nouodošli uzorci za nastopno sezono v -)W vdobi po žn)ernih; cenah; ;; -.-- v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = Anton Krušič, ===== krojaču mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar uelifta množina raznorstnih uzorceo blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tooaren najrazličnejših za vsaki stan. Sveža narodnih društev. Devin 16. avgusta. — Ni ga kraja v okolici, ki bi ne bil v nedeljo zastopan v Devinu. Vse se zanima za to slavje. Saj ve vsak, da ne bo to navadna slavnost, pač pa, da gre za manifestacijo. Pokazati hočejo Devinei, da niso še padli, da krepko delujejo za ohranitev Devina v narodnih rokah. Vsakemu Slovencu mora biti jasno, da si osvoje Lahi s pridobitvijo Devina celo <:rto ob Adriji, ker je Devin za- Soriška kolesarska zveza. Tajništvo kolesarskega društva »Gorica« vabi M- odbornike k seji, koja se vrši danes četrtek ob 9\ ., uri zvečer v društveni sobi. Razne vesti. Strela in požar. - V torek popoldne oh .V A. je udarila strela v župno gospodarsko poslopje v Z a s p u (med Bledom in Žirovnico). V hipu je bilo vse v ognju. Velikanski dim se je vzdignil in oznanje-val na daleč okoli veliko nevarnost, ki je grozila tej vasi, kakor pred dvema letoma blejskemu Gradu. - Pod gorečim poslopjem je shramba tamošnje požarne, hrambe. Domači ognjegasci so bili takoj na mestu in izvlekli gasilko. Rešilnega dela niso mogli razviti, ker je iiekaj cevij že pogorelo. — V malih presledkih pa so prihajali ognjegasci iz vse okolice: z Bleda, Riroiega in Gorij, Žirovnice, Radov-.. Ijice, Begunj in Bohinjske Bele. Živali so^ vse rešili. Ogenj so omejili-edino na go-i reče poslopje. Po dvournem delu je bila ¦ odstranjena nevarnost za sosedna poslopja. Tudi vojaki, ki so slučajno v bližini, so vrlo pomagali. — Pošlo }e več sto letovi-čarjev od vseh strani!, ki so imeli s tem malo »zabavo«. Velikanska povoden} na Japonskem. -Neposredna nevarnost za glavno mesto Japonske, Tokio, je minila. Voda je začela že padati. Uradno je dognano, da je pri tej povodiiji utonilo 1112 oseb. 3359 hiš so odnesli valovi. Na tisoče ljudij je brez strehe iti navezano na, javno dobrodelnost. Kongres naravoslovcev v Gradcu. — V Gradcu .se vrši te dneve mednarodni kongres naravoslovcev, \7 držav je za- A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste nijkiljiih tvrdk iz Istre, Balmeije, Milfette. Sari in Hlce b prodajo na drobno in debelo. Prodala na drobno: Kron —'96,104, 112, 1-20, i'23 i-36, H4, 1*60, 1-80, 2'-, 240, za lnči po 72 vin. ------ Na debelo cone ugodne. —^~- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kupcu do popolne vporabe olja; po - vporabi se spet zameni s polno. Pravi Vinski kis in navaden. Zaloga _,---------— mila in sveč. —----------- Cene zmerne. ZAHVALA. Tem potoni izrekamo najsrčnejšo zalivalo za obilo spremstvo pri pogrebu, kakor tudi za tolažbo med boleznijo najine ljubljene pokojne matere, goepe Cmilije Golja predragim sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala uradnikom goriškega dež. odbora za podarjeni venec. -- Bog povrni! GORICA, dne 18. avgusta 1310. Žalujoča ostala: Zraka In Anton, GORICA. Narodno Hotel „Pri Zlatem Jelenii". V središču mesta. Ob glavni ulici ž državnega koIq zdnivil>> za mlade in --tare in ne lii smelo niunjk.iti v noheni hiši. Cisto, nepoiiaiejeno tokajsko vin-» iuvljtnju, |>ri mladih in starih. — Pmdnkeijo vseh naših vin' nadzoruje država in ta vina je razglasilo visoko kr. ogr» poljo-delisko ministrstvo kot edina zdravilna vina. Zraven- zdravilnih uspehov nudi 'lUajee tudi i/horen užitek! — Da se omogoči \>.akoinur uživati ta biser m,tl vsemi vini. smo sestavili skrl.no d\e kolekciji, kateri razpošiljamo v vse kraje fmnko zahojnine in fnmko poštnin.' in sicer Kolekcije št. I. st<'kleniea 0.5 I petletnega med. - Samorodee (Samoiiidner) 0.5 1 osemletnega ., ,t ., ,. 0.25 1 petletnega med. - samoto"a (Auslmicli) „ ').25 i osemletnega ,. ,. „ Kolekcija št. II. pet stekleni«- <».7 1 petletnega hed.-Sauiorodca (Sanioiodner) .. „ 0.7 I osemletnega , .. ,t ¦ .- -. 0.5 I petletnega nun!. - samotoea (An.sbriu.-li) „ „ 0.5 1 osemletnega ,, ,, „ Kron 9" - hroz kakih drugih i/.darkov! proti povzetju ali predplačilu gor. zneska. kron 63*50 hm*, .kakih drugih izlatkov! fraeko znhojniiie in frauko postaja, plačali tekom 30 ilnij od datuma na fakturi. Akcijska družba iokajskiti vinskih produoentov (Gesellschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertricbs-Abteilung) Budimpešta V., Lipot-korut bi 2. Odlikovana skoraj v vseh državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in najvišje gospode. Dobri zastopniki, ki imajo v v porofanje. sjih krogih znance in tudi dostop v te kroge, si lahko /a.»oto\ i naših vin lep zaslužek, oziroma tudi stalno plač-o! Batjel-u Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Sprt pojdejo strastni turisti v višino iy. padali bodo globoko strašno. (Je nočeš z visokef/a pasti v dolino, osUriii